Izhaja vsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina •e pošlje na upravništvo ■»Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. —< List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ir naprej. Tel. interurban 113. SLOVENSKI GOSPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v Mariboni, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovorni Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. 26. številka. Maribor, dne 30. junija 1927. 61. letnik. Volilni opomini. Znana in priznana je resnica, katero je že stari grški modrijan Aristotel znanstveno opredelil z besedami: »Človek je politično bitje.« Človek živi ter mora živeti v državi. Izven države ni urejenega, človeka dostojnega, za napredek in omiko sposobnega življenja. Država je ustanova, ki je utemeljena v naravi človeka in njenih lastnostih ter nujno sledi iz potreb in zahtev človeške narave. Njen namen je, da daje vsem pravno varstvo ter da pospešuje vsestranski, splošni blagor vseh državljanov. Iz tega sledi, da se mora vsak človek brigati za državo in njene zadeve. Kratko povedano: vsak človek se mora brigati za politiko. Ako se ne 'zanimaš za politiko, je posledica ta, da se vodi politika brez tebe ter da ti prideš pod politično kuratelo (jerobstvo) drugih. Kaj more iz tega nastati, je lahko razvidno, ako se pomisli, da politika posega v vse panoge javnega življenja, da močno upliva na gospodarski razvoj in duševni napredek poedincev in celega naroda. Nebrižnost ljudstva za politiko je torej velika nesreča za ljudstvo, pa tudi za državo. Država pade v roke maloštevilnih nekatemikov, gotovih društev in skupin, katerim je pri srcu lasten blagor, ne pa blagostanje vseh državljanov in kateri izkoriščajo ljudstvo za svoje sebične namene. To je tem lažje mogoče, ker politična beseda celega ljudstva se sliši le redkokrat, skoro izključno le pri volitvah. Iz tega se vidi, kolik je pomen političnih volitev. Nič nevolje! -Razpust narodne skupščine in razpis novih volitev je pri mnogih vzbudil nevoljo. Zakaj in čemu zopet volitve? Zakaj se nas kliče na volitve v času, ko imamo kmetje največ dela? Taka in slična vprašanja so docela razumljiva. Niti na kraj misli nam ne pride, da bi jih obsojali. Ni treba izrecno povdarjati, da SLS in njeni poslanci razpusta narodne skupščine niso povzročili. Naši poslanci šo se veliko trudili, da bi se med poedinimi strankami v parlamentu, osobito med radikalno in demokratsko stranko napravil sporazum, ki bi omogočil delovanje parlamenta. Razcepljenost v radikalni stranki in nepopustljivost voditeljev demokratske stranke je to preprečila. Tudi borba zoper korupcijo, v kateri borbi je naša stranka stala v prvi vrsti, ni dovedla do zaželjenih uspehov, t. j. do kazni okrivljenih korupcionistov, ker so številni interesenti v radikalni, v demokratski in v samostojno-demokratski stranki znali pravočasno to preprečiti. Tako ibi naj nove volitve po namenu najmerodajnejših činiteljev prinesle očiščenje političnega ozračja od korup-cionističnih elementov in ureditev razmer v poedinih strankah zlasti na srbskem ozemlju. Prinesle bi naj v narodno skupščino ljudi, ki jim bo v prvi vrsti pri srcu ne stranka, marveč ljudstvo in ki bodo imeli dovolj razumevanja in volje za rešitev najbolj perečih gospodarskih vpra sanj in za zaustavljenje gospodarskega propadanja, ki za- vzema kot posledica pretiranega centralizma v državi vedlo večji obseg. Ako bi torej kakšna nevolja bila na mestu, bi se morala obrniti zoper tiste stranke, ki so s svojimi glasovi v parlamentu državi naložile centralizem ter so tako odgovorne za vse žalostne in pogubne nasledke centralizma na vseh poljih, zlasti na gospodarskem polju. V Sloveniji so to samostojna demokratska stranka, samostojna kmetijska stranka in verni pomagači centralizma, gospodje socialni demokratje. Zoper te stranke se mora obrniti nevolja slovenskega ljudstva pri teh volitvah. Nič malodušnosti! Bil je čas, ko se je nekaterih ljudi v naši stranki že začela lotevati malodušnost z ozirom na navidezno premoč centralizma in dozdevno slabost avtonomizma in njegovih zastopnikov. Ponekod se je že slišalo slabotno jadikovanje in imalodušno povpraševanje: »Ali bomo sploh kdaj dosegli slovensko samostojnost in avtonomijo?!« Brezvestno hujskanje samostojnih demokratov in kmetijcev, ki so kot politično izgubljeni sinovi svoje matere imeli za program o samostojni Sloveniji samo prezirljiv posmeh, je to malodušnost povzročilo in pojačilo. Državni proračun za leto 1927-28, ki je v nekaterih členih finančnega zakona sprejel idejo ne samo slovenske samouprave, marveč celo idejo zakonodajne avtonomije za Slovenijo, je tej malodušnosti za vselej napravil konec. Avtonomija Slovenije ni več samo san, ki so ga sanjali fantastični ljudje, marveč je realnost (stvarnost), ona že obstoji ter ima svojo zakonito podlago v finančnem zakonu državnega proračuna, ki dovoljuje obema oblastnima skupščinama v Sloveniji, da moreta spremeniti deželne zakone, sklenjene od nekdanjih deželnih zborov v Ljubljani in v Gradcu. Program SLS je torej zmagal. Poslanci SLS so v Beogradu ideji slovenske avtonomije, ki so jo samostojni demokratje in kmetijci in socialisti pokopali, priborili zmago. Slovenska samostojnost, ki je prej živela v programu SLS in v srcu slovenskega ljudstva, je sedaj stopila v javno državno življenje, avtonomija Slovenije je začela živeti ter se bo razvijala naprej ter se ojačevala. Vzporedno s tem se razvija naprej ideja o samoupravi ljudstva. Sedanja vlada, ki vodi volitve ter narekuje volilne ideje, je napovedala, da je v njenem programu sprememba zakona o okrajni in oblastni samoupravi in občinskega zakona. Tako je tudi ideja ljudske samouprave v občini, v okraju in v pokrajini nastopila pot svojega uresničenja tudi v naši d-žavi. Vsaka malodušnost je potemtakem neumestna ter se mora umakniti popolnemu zaupanju do voditeljev SLS, ki so programu o ljudski samoupravi in o avtonomiji Slovenije priborili začetno zmago. Delaj in — voli! Iz tega sledi nujni zaključek: Program SLS o samoupravi slovenskega ljudstva in o avtonomiji Slovenije je dosegel začetno zmago. Da bo ta program dosegel popolno zmago ter da bo slovenska avtonomija uresničena v celoti, mora pri volitvah v narodno skupščino dne 11. septembra zopet in z velikansko zmago zmagati Slovenska ljudska stranka in njeni kandidati. Ako bi slovensko ljudstvo prezrlo velik pomen septemberskih volitev ter storilo slično napako, kakor jo je zagrešilo pri novemberskih volitvah leta 1920, ko je veliko glasov oddalo samostojnim demokratom in kmetijcem in socialistom, bi to bil nepopravljiv in neodpustljiv političen greh. S tem bi zapečatilo svojo usodo za dolgo vrsto let. Iz tega sledi s popolno jasnostjo samo en sklep, in ta je: pri volitvah 11. septembra mora zmagati Slovenska ljudska stranka! Dobiti mora ne samo toliko glasov, kakor pri volitvah v narodno skupščino leta 1925 in pri volitvah v oblastno skupščino leta 1927, marveč še več, veliko več. To zahteva ne samo življenski interes, marveč obstoj, razvoj, gospodarski prospeh in kulturni napredek slovenskega naroda v tej državi. Da bode zmaga stranke slovenskega ljudstva velika in popolna, velja za vsakega posameznika resen in iskren opomin: delaj! Delati mora vsak naš pristaš, brigati se in storiti, kar je potrebno, da bodo volitve dobro pripravljene. Ta naloga zadeva vsakega našega somišljenika, zlasti tiste, ki so člani naših organizacij, pred vsem pa one, ki zavzemajo v naših krajevnih in okrajnih organizacijah od-borniška in zaupniška mesta. Reklamacije so po večini, tako vsaj upamo, izvršene. Zdaj je treba, da po vsaki vasi in vasici brez izjeme stopijo v akcijo (delovanje) volilni in agitacijski odbori. Ti odbori bodo pri teh volitvah imeli izvršiti veliko nalogo. Ker je čas do volitev primeroma kratek in ker je med tednom po deželi vsled preobilnega dela nemogoče prirejati shodov, bodo shodi omejeni na nedelje in praznike. Iz tega razloga ne bo toliko volilnih shodov, kakor jih je bilo ob sličnih prilikah v zimskem času. Zato bodo agitatorji po posameznih vaseh in krajih imeli veliko več posla ter bodo morali izvršiti veliko večjo nalogo, nego pri prejšnjih volitvah. Delati bodo morali vneto in požrtvovalno, podučevati ljudi, pobijati laži nasprotnikov, širiti med ljudstvo naše časnike, bodriti volilce in njihove svojce, da se zavedajo velikega pomena teh volitev. Svojo dolžnost bodo dobro izvršili le takrat, ako bodo vsi volilci v njihovem okolišu do poslednjega človeka volilno pravico smatrali kot svojo vestno dolžnost do slovenskega naroda in dosledno do Slov. ljudske stranke. Zato ponovimo za vsako našo organizacijo in vsakega pristaša opomin: delaj! Ako boste izpolnili v polnem obsegu ta opomin, se bo vsak posamezen volilec zavedal svoje naloge ter bo vestno izvršil svojo dolžnost, ki se glasi: voli! • Napredna fronta. Naprej bi radi, pa ne morejo. Zgrabil jih je politični vrtinec i^ ker so preslabi, se potapljajo. Kličejo na pomoč. Dr. Žerjav kliče proti kmetijcem: »Pucelj, Prepeluh, pomaga jta!« Obenem leti njegov klic proti socialnim demokratom: »Tone Kristan, na pomoč!« Klicani se istotako borijo z valovi za življenje in smrt, zato so sami potrebni nujne pomoči. Januš Goleč: »Oh, kaj bo rekla Mica ...?« Štajerci poznamo Kranjca izobraženca ter navadnega kmeta od daleč in sicer po mareli. Kakor oficir sabljo, nosi tudi Kranjec dežnik seboj in to celo v najlepših, solnč-irih dnevih. Moj dobri prijatelj je visok uradnik, rodom je prav iz središča Kranjske — iz same Ljubljane. Veže naju odkrito prijateljstvo, katerega sva si prisegla kot tovariša na krvavih 'bojnih poljanah. Ta moj prijatelj je združen v ■imskem ter poletnem času z marelo, ki jo nosi seboj prav po kranjski navadi za ročaj preko levice. Vsa moja zbada-nja, da bi ga ločil od dežnika vsaj ob jasnih dnevih, so se izkazala doslej zaman in vedno sem prejel odgovor: »Le pusti na miru Kranjca z marelo. Zakaj bi bil človek moker brez potrebe, ker vremenskim prerokom ni verjeti prav nič.« Ljubka žena prijateljeva, katero kliče kljub gosposkemu dostojanstvu za čisto navadno kmetsko Mico, mu je napravila pred leti za god veliko veselje — kupila mu je namreč novo, čisto svileno marelo z belosvetlikastim koščenim ročajem. S kakim veseljem mi je pokazal to godovno darilo s pohvalno pripombo: »Vidiš, to marelo mi je kupila za god moja Mica. Al* ni fletkana?« V novi svileni dežnik se je tako zaljubil, da ga ni odložil z levice niti v gostilni, ker se je bal za dragocenost pred tatinsko roko. Svilena marela s koščenim ročajem in prijatelj sta postala eno in še menda v noči jo je obešal na postelj. Jaz sem imu privoščil to nedolžno veselje prav od srca, niti dražil ga nisem več, ako je korakal ob poletno pekočih dnevih, ko ni bilo po cele tedne niti meglice ma vedrem nebu, z marelo preko roke. V krčmo sva zavila s prijateljem nekega popoldne in to že pred leti. Svilena marela je bila kajpada z nama. Prijatelj je bil zadrezaste volje, ker se je vtikal vinjeni gostilničar v najine pogovore ter naju motil. Podrepni sitnosti pijanega človeka sva se ognila s pobegom na vrt ter sedla v hladno senco pod kostanj. Krčmar nama ni sledil, je sicer poskusil, a se je opotekel, da je padel in pot do kostanja je bila predolga za okajene mu ude. Treba še omeniti, da je prijatelj strasten pušač cigaret in to izza razburkanih medvojnih časov. Na fronti nekje je dobil iz slonove kosti takozvani »špic«, v katerega vtika lastnoročno svalkane cigarete. Brez »špica« v ustih in berz marele preko levice si ga jaz sploh ne morem pred stavljati. Sama sva torej sedela nekaj časa pod kostanjem pri kupici ter se pogovarjala o vsakdanjostih. Liki strela iz jasnega se je približal najini mizi policijski agent (stražnik v civilni obleki) in kar prisedel tik k meni, zahteval kozarec in pil ter trkal z menoj. Prijatelj je gledal prav grdo usiljivca, ki se niti predstavil ni njemu, ampak kar pil brez povabila najino vino. Agent je silil v mene kot v starega znanca in mi položil celo roko o-krog vratu. Ta objem je bil prijatelju že odveč in obregnil se je z jeznim vprašanjem: »Odkod poznate Vi kot policaj g. Goleča?« »Oj, gospod«, se je odrezal policist, »midva sva ne samo znanca na videz, sva prijatelja, ki sva služila med vojno pri enem in istem polku. Jaz sem bil pri poljski kuhinji narednik in sem videl ter govoril večkrat s tem gospodom nego Vi.« S tem pojasnilom je bil agent prepričan, da je opravil svojo dolžnost glede prijateljskih vezi z mojo osebo, točil vino, trkal z menoj, mi napijal in v vidno potrditev ljubezni me je objel parkrat prav na krepko. Prijatelj, ki je pu-šil do razpoka napete slabe volje, sploh ni prišel več do besede, govoril je celi čas policijski agent in to o trdnosti ter trajnosti na bojiščih sklenjenega prijateljstva. Niti up-pati ni bilo, da bo nehal policaj v doglednem času z vodilno besedo in radi tega se ga je hotel znebiti prijatelj s — sklicevanjem na visoko uradniško dostojanstvo lastne o-sebe. Vprašal ga je enostavno in že tresoče jeznega glasu: »Al' Vi policaj poznate tudi mene in veste, kdo sem jaz?« Agent se je nasmehnil nekako prezirljivo ter odgovoril hladnokrvno in odkrito: »Kako bi Vas ne poznal, saj sem Vas imel ravno jaz po naročilu od zgoraj skozi eno celo leto pod policijskim nadzorstvom. Predstavite si obraz bivšega nadporočnika, sedanjega višjega uradnika, kateremu je zabrusil pod nos en čisto navaden policijski agent, da je nadziral eno leto vsa njegova pota in pogovore. Treba je še pribiti, da se je doigral ta prizor v onem času po prevratu, ko so smatrali samostojni demokratje edino sebe za pravoverne Jugoslovane, za vsemi drugimi so pa špijonirali s pomočjo policistov in jih ovajali na višja mesta. Agentov odgovor je trenutno osupnil prijatelja s tako silo, da se je držal, kakor bi ga bila oplazila kap od razburjenosti. Usta je odpiral, a spravil ni nobene besede iz sebe. Švigajoči pogled je pričal, da kar valovi po njem jeza, ki bo privrela pod kostanj v celem hudourniku psovk. Skočil je pokoncu, marelo preko levice, špic iz ust, stopil po vojaško pred policaja ter zaupil: »Marš proč od mize, drznost policijska!« Agent se ni ustrašil niti najmanj, si natočil mirno poln kozarec ter pomirljivo pripomnil: »Kaj se boste jezili na mene! Jaz Vas nisem zasledoval za zabavo in iz lastnega nagiba, ampak na izrecno povelje mojih višjih predstojnikov. Le lepo sedite nazaj, je že dvignjeno nadzorstvo.« Res ne vem, kaj bi se ibilo zgodilo ter doigralo med prijateljem ter .policistom, da ni porinil spora nepredvideni dogodek v čisto drugo smer. Prijatelj je že stisnil pest za udarec med srditimi psov kami na vse policaje, ko je bilo slišati prav lahen — puh — in cela prijateljeva lepa svilena marela je bila kar mahoma v objemu plamena in že tudi žrtev do golega držaja ter jeklenih šprikelj. Ko je vrgel v strahu za obleko marelo v travo, je padlo na tla le še trdo ogrodje, od svile ni bilo niti pepela več! Prizor z užigom in uničenjem dežnika je trajal le nekaj trenutkov, a je presenečil naju s prijateljem do one-melosti. Ko sem prestavil svoj pogled od ogrodja marele v travi v smer, kjer je sedel porej policijski agent, tega ni bilo več, ampak je korecal na hrbtu prekrižanih rok izpod kostanja proti krčmi. Mučnost pogleda na upepeljeno marelo in na hladnokrvno odhajajočega agenta je prekinil gorak vzdih prijatelja: »Oh, kaj bo rekla Mica > . .?« Te besede so me uverile, da ne dolži policaja krivde na požaru dežnika, ampak se mu je zagozdil v ospredje prejšnje razburjenosti strah pred Mico, ki mu je kupila za god tako fletkano marelo. In zopet se je razlezlo izpod kostanja v nekakem obupu: »Oh, kaj bo rekla Mica?« »Oh, kaj bo rekla Mica?« "f. './, ; A »Žerjav, pomagaj!«, prosita Pucelj in Prepeluh. »žerjav, Pucelj, kje sta? Zakaj ne prihitita, da bi mi pomagala?« tako vzdihuje Tone Kristan. To je podoba napredne fronte, ki jo nekateri želijo ter pripravljajo za volitve v narodno skupščino. Časniki prizadetih strank se kajpada na zunaj kažejo razžaljene, ako se omenja napredna fronta. Da pa stvar ni brez podlage ter samo prazno domnevanje, dokazuje pisanje dotičnih listov samih. Takozvana »napredna« fronta je že davno želja samostojnih demokratov. Pred vsakimi volitvami, zlasti pa po vsakem porazu pri volitvah tarnajo, zakaj se takozvani »na-prednjaki«, razkropljeni po raznih strankah, ne združijo, da bi tako pomagali demokratom na konja, ali, kakor lepo-zvočno pišejo demokratski listi, klerikalcem do propada. »Kmetski list« je v svoji številki dne 22. junija prinesel cel članek z naslovom »Okoli skupnega nastopa neklerikalnih strank«. V tem članku se izjavlja, da so kmetijci »pripravljeni pri volitvah sodelovati z drugimi strankami ... V Sloveniji je volilno sodelovanje mogoče, kakor smo že rekli, a sodelovanje je tudi tukaj mogoče samo s poštenjaki.« Ali se med tistimi, ki se potegujejo za napredno fronto, nahajajo tudi nepoštenjaki?! Samostojni kmetijci so tudi razposlali na stranke, katere smatrajo za »napredne«, pozive, da pristopijo zvezi vseh neklerikalnih strank. Iztis takšnega poziva smo imeli v svojih rokah in na njem smo videli podpise pristojnih činiteljev v tej stranki. Ne da se torej zanikati, da se delajo poskusi za ustvaritev protiklerikalnega bloka ali kakor ga ta nepokvarjena gospoda imenuje, napredne fronte. Ali bodo ti poskusi imeli kakšen uspeh, o tem se gospoda, v kateri ni nobene pokvarjenosti, do zdaj še ne upa izjaviti, že sam naslov članka v »Kmetskem listu«, ki se glasi: »Okoli skupnega nastopa neklerikalnih strank«, izraža sum o tem, da bi moglo priti v resnici do skupnega nastopa. Vsi napori in poskusi bodo menda šli samo okoli skupnega nastopa, do skupne fronte pa najbrž ne bo prišlo. Slovensko ljudstvo pozna samo eno skupno fronto, in to je slovenska fronta. Vse laži-naprednjaštvo in lažnjivo svo-bodomiselstvo s svojo protiklerikalno gonjo ne bo moglo zanesti zmede v one trdno sklenjene vrste, ki tvorijo skupno slovensko fronto. To so vrste slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov: kmetov, obrtnikov, delavcev in inteligenčnih slojev. Vsi ti dobro vedo, da je spas našega ljudstva v krščanstvu in njegovih načelih ter da bi brez katolištva propadlo vse to, kar imenujemo slovenstvo. Protiklerikalizem ni stvarno nič drugega, nego protikrščanstvo, samo da se liberalni elementi ne upajo svoje politike označiti s pravim imenom. Naše ljudstvo pa je že toliko izobraženo in toliko zavedno, da bo odločno odklonilo vsako stranko ali vsako zvezo strank, ki bi s klerikalnim strašilom pobijala resnična krščanska načela. Naše ljudstvo dobro ve, da je Slovenska ljudska stranka edina stranka, ki dosledno in odločno brani naše verske in narodne svetinje in ki se junaško bori za politično svobodo slovenskega ljudstva, za samostojnost Slovenije, za njen gospodarski in kulturni napredek. To je edina skupna slovenska fronta. Ta fronta bo 11. septembra nastopila in zmagala. Da bomo nasprotnike poznali. Velikanski napredek radičevcev. V Šmartnem na Kranjskem so radičevci silno napredovali. Njihov list poroča dobesedno: Danes sede v obč. odboru poleg štirih klerikalcev tudi trije naši pristaši. Ni sicer to popolna zmaga, a napredek je velikanski.« Če bo radičevščina tako velikansko napredovala, potem bo ravno do konca sveta čakala, da bo prišla do popolne zmage v Sloveniji. Kmetje — strahopetci? Že dalje časa piše radičevsko glasilo v Sloveniji, da je slovenski kmet strahopetec. Če pride kak gospod iz mesta (recimo, da pride g. minister Pucelj), da vsi kmetje kar trepečejo. Da pa ne bo radičevsko glasilo še nadalje naših kmetov zmerjalo s strahopetci, bodo imeli priložnost radičevski agitatorji poročati g. uredniku, ker je naš kmet sit radičevske farbarije in ne bo Radiča vlekel iz blata, kamor je padel, ko ga niti hrvaški kmet več noče. Slovenski kmetje — neumni? Radičevci bi na vsak način radi dokazali, da so slovenski kmetje neumni. Njihov list je začel celo dokazovati, zakaj, in pravi: »Poln trebuh ne misli rad.« Pravi, da bi se naš kmet lahko valjal v masti in plaval v vinu, stavi pa -pogoj, če bi bil — radičevec. Slovenski kmet pa ve, da so Bošnjaki bili radičevci, pa danes trpijo lakoto, da za vrečo koruze zastavljajo svoje posestvo. Kar pa se tiče psovke o polnem trebuhu, bo naš kmet odgovoril, da jih radičevci z Radičem na čelu lahko imajo, samo skrinjice na dan volitev bodo pa prazne. Ovaduhi na delu! Radičevci pozivajo svoje tajne zaupnike, naj gredo na vsak sestanek pristašev SLS in naj si tam vse dobro zapomnijo ter poročajo, da bo mogoče potem ukreniti vse potrebno. — -Naši možje so previdni dovolj, da jim ti ovaduhi ne bodo prišli blizu. Radičevci pa so s tem pokazali, kaki prijatelji so poštenega političnega razgovora — le za to jim gre, da koga vlovijo in — tožijo, da bi s tožbami polnili — trebuhe, kakor se znajo sami izražati. Radičevci — socijalisti? Odkar je bivši socijalist Prepeluh duševni komandant radičevščine v Sloveniji, se vedno bolj vidi izpod kmets-kega plašča njegova stara socijalistična manira. Ne le, da hoče kmeta spraviti v stanovski boj zoper vse druge stanove, tudi druga načela socijalistov bi rad vtepel kmetom v glavo, morda tudi ono: »Kar je tvoje, je moje, Demokrati — »nema jih više«, tako se bo reklo po volitvah dne 11. septembra v Sloveniji in precej podobno tudi v celi državi. Ne le Slovenci, ampak tudi Srbi, kjer je bila ta stranka najmočnejša in je imela v Sloveniji le svojo podružnico, zavračajo samostojne demokrate. Pribičevič ima zelo težko pot — leta iz kraja v kraj, ker se mu stavba podira. Jezi ga tako, da že sedaj grozi z bojkotiranjem narodne skupščine! Slovenskim demokratom bodo že volilci pomagali, da bodo lahko delo bojkotirali. Jih namreč sploh izvolili ne bodo! Dajte nam dinarčkov! Dr. Pivko pošilja te dni na razne kraje milo prošnjo, naj se prispeva za SDS volilni sklad vsaj po 10 dinarjev. Če jih ena četrtina da, potem bo dovolj. Zgodil pa se je škandal, da namreč zdaj vsakdo misli, da ni on tisti četrti, ki naj da in nič kaj ne prihajajo dinarčki v volilno bi sago SDS. Pa zgodil se je še večji škandal. Nekdo je mislil dati, pa se boji, da bo zopet dobil kak mesar dokumente v roke, pa bi jih potem skupaj z mesom na vago prodal in bi bilo zopet v listih, da je ta in ta daroval za SDS. Najhujši škandal je pa to, da ne morejo pisati po dinarčke na Sla-vensko banko, ker je zaprta in blagajne prazne. Pa bi morda g. dr. Lipold, ki je tudi podpisan na tej mili prošnji, pa je bil svoj čas upravni svetnik Slavenske banke, vedel najti kako pomoč! Dinarčkov je treba veliko,brez teh ne bo nič krogljic za SDS! _ Iz prijateljevega oka ter obraza sta izginili srditost in jeza, pogled mu je obvisel na praznem ogrodju še ravnokar nove svilene marele, katere zgubo bo preganjala dneve in noči — Mica! Še parkrat se je postavil prijatelj z vzdihom na Mico pred planke negotovosti, ko se je dotaknil mene z vprašanjem: »Al' nisi ti videl, kedaj mi je frknil čik od cigarete v notranjost marele in se je moralo poprej kaditi, predno se je vnela v plamenu?« Žalibog sem moral odkimati, ker sem videl le to, kako je prijatelj hušnil v srditosti po koncu, da bi obdelal usiljivega policaja z udarci. Dejstvo je pač bilo, da je izbruhnil požar v mareli od gorečega cigaretnega odpadka in je zagrešil ogenj sam gospodar. Je trpelo precej časa, predno je minila prijatelja skrb za uničeno marelo v toliko, da je pozabil na Mico in začel robantiti na špijonstvo in to celo nad takimi Jugoslovani, kakor sva n. pr. midva. Padla je marsikatera na račun tedaj vladajoče in policijske SDS, ki je spravila prijatelja, ob novo svileno marelo in mu nagnala na vrat — očitke Mice. Da bi mu verjela Mica resnico glede usode godovne marele, nato ni bilo niti misliti, akoravno bi bil nastopil tudi jaz v ulogi priče očividca. Moral sem zastaviti besedo, da bom strogo molčal o nesreči z marelo in on sam bo dal še dobro ogrodje v popravilo. Na mene je napravil doživljaj s policajem in marelo smešen utis, moral sem zasukati jezik večkrat na prepričevalno plat, predno sem dokazal prijatelju, da je bolje in ceneje za oba, ker je zgorela sicer nova svilena marela, a je odnesel policijski agent pete brez zaušnice. Prijatelja sem srečal par dni zatem s popolnoma popravljeno marelo preko levice. Prosil me je še, naj ne črhnem napram Mici niti besedice, ker sama ni opazila spremembe na dežniku. Minulo je eno celo leto, predno je zvedela Mica o pogorevščini marele, pojasnitvi ni verjela, prijatelj je tudi šele po enem letu nehal pri spominu na zgorelo marelo z vzdihom: »Oh, kaj bo rekla Mica . . .?« Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Razčiščenje v radikalnem klubu. Glavni odbor radikalnega kluba je več dni zboroval. Kot eden najbolj glavnih sklepov je bil ta, da smejo vsi nekdanji pristaši radikalne stranke zopet nazaj. Tako je bil zopet sprejet Na-stas Petrovič in njegovi prijatelji. Glavni odbor se je tudi izpopolnil in sicer tako, da so sedaj v odboru Pašičevci v večini. Zato pa pristaši Uzunoviča in Vukičeviča niso prihajali k sejam. S tem se je smatralo, da je razkol v stranki gotova stvar. Veliko je res v državni politiki odvisno od tega, kako se bodo razmere v radikalni stranki razvile. Finančni odbor dela. Finančni odbor je imel pretekli teden seje, kjer je rešil mnogo raznih vprašanj. Dovolil je tudi različne kredite, s katerimi se bo začelo delati najnujnejše; v Slovenijo pride do 50,000.000 Din. Koliko vlad smo imeli v osmih letih? Od prevrata do danes ima Jugoslavija že 27. vlado. Na eno leto jih pride 3 in pol, t. j. vsak četrti mesec druga vlada. Da so pri nas torej tako žalostne razmere, je predvsem to krivo, ker je bilo toliko vlad. Upati je, da bodo pri teh volitvah zmagale tiste stranke, ki so dozdaj pokazale najresnejšo voljo poštenega dela. Slovenci bodo v novi vladi po volitvah zastopani po najmočnejši stranki. Ako bodo enotno šli vsi za SLS, bo Slovenija dobila najboljše in tudi številčno zelo močno zastopstvo. Dr. Korošec v zunanji politiki. Naš voditelj dr. Anton Korošec se je vrnil z Bolgarske, kjer so ga sprejeli najod-ličnejši politiki in kralj Boris sam. Pri odhodu se je s posebnimi brzojavi iskreno zahvalil. V Beogradu je bil sprejet od zunanjega ministra, kateremu je poročal o svojem potovanju na Bolgarskem. — Naš voditelj torej ima tudi v zunanji politiki velik vpliv in ugled. Slovenski narod je ponosen na svojega danes prvega sina, njemu bo tudi še nadalje zaupal vodstvo usode slovenskega naroda pri prihodnjih volitvah. — Zanimivo je, da nasprotni listi, ki sicer vse vedo, o tem ne vedo ničesar poročati. Priprava na volitve. Vsaka stranka se zaveda, da bodo prihodnje volitve v narodno skupščino dne 11. septembra silno velikanskega pomena za bodočnost narodov in skupin, ki jih zastopajo. Zato se vse stranke z izredno živahnostjo pripravljajo na volitve. Iz Slovenije pričakujejo, da bo Slovenska ljudska stranka prišla ojacena v Beograd in bo s tem vpliv in moč slovenskega naroda povečan. V DRUGIH DRŽAVAH. Kaj bo storila Albanija? Naš spor z Albanijo še vedno ni razčiščen. Albanski tiran Beg Zogu se je odločil, da bo onega člana našega diplomatskega zastopništva, Gjuraškoviča, naj-preje obsodil na smrt, potem pa pomilostil. Naša vlada pa na to ni mogla pristati. Zdaj so posredovale v tej sporni zadevi razne države, kot Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Te so poslale posebno pismo naši in albanski državi, naj se ta zadeva mirno reši. Naš zunanji minister dr. Marinkovič je takoj pristal na to, samo to je zahteval, da se Gjuraškoviča izpusti na svobodo. Ako albanska vlada to stori, je spor končan.— Nova vlada in volitve na Rumunskem. čisto po našem vzorcu so napravili tudi na Rumunskem. Vlada Stiberyja, ki je bila le poldrugi mesec pri vodstvu države, je naglo odstopila, oz. je morala odstopiti in je novo vlado sestavil Brati-anu ter razpisal nove volitve. Na Rumunskem je pa taka navada, da tista skupina, ki je na vladi, ima tudi upanje, da zmaga pri volitvah. Rusija — Poljska sta si še vedno v zelo napetem razmerju. Ako bi med tema dvema slovanskima državama prišlo do resnih zapletljajev, bi to ne bilo dobro za Slovane, enako slabo pa tudi za splošen evropski mir. Upati pa je, da se bo posrečilo pomiriti razburjene duhove. Avstrija in Nemčija sta si vedno bližje. V Nemčiji so začeli razpravo o novem kazenskem zakonu. Za podlago so se vzeli načrti avstrijske države. Obe državi bosta imeli torej enak zakon. Kot v tem, bodo tudi v drugih napravili enotnost. Vse to je znamenje, da se Avstrija in Nemčija gotovo združita v eno skupno državo, če tudi danes še ni prikladen čas za to in so zoper priključitev Francija, češka in deloma tudi Jugoslavija. Najbolj pa se tega boji Italijan, ker ve, da potem na Balkanu ne bo on ničesar pomenil. Madžarski »uradni« ponarejevalci denarja, predvsem francoskega, to je princ Windischgraetz in grof Nadossy bosta pomiloščena, ker zdaj se je že malo pozabilo o tem velikem mednarodnem škandalu. Anglija — Amerika — Japonska so sklenile varnostno zvezo za daljni Vzhod, ker upajo, da bodo na ta način ohranile svoj dosedanji vpliv predvsem na Kitajskem, sicer ga bi izgubile vse tri. Na Kitajskem je vstaja kmetov. Na Kitajskem se je dvignilo do 300.000 kmetov, oz. bolje povedano, kmetskih najemnikov in delavcev, ker tam ni svobodnih kmetov v našem smislu. Vstaja je komunistična in naperjena zoper gospodarje velikih posestev. S to vstajo se je vojni položaj le še poslabšal in so politične zmede na Kitajskem še večje. Razorožitveni kongres velikih držav je znova pokazal, da še ni pravega razumevanja za popolno, niti ne vsaj za delno razorožitev držav, ki morajo skoroda tretjino vseh svojih stroškov izdavati vsako leto v ta namen. Predsednik Združenih držav Coolidge pa še vedno upa, da se mu bo kot prvoboritelju te misli vendarle posrečilo prepričati vodilne kroge raznih držav v tem smislu. Kaj je novega? Učenec potegnil iz vode učitelja. Vroč popoldanski dan je izvabil g. Alojzija Puppisa, učitelja v Nedelici v Prek-murju, da se je šel s svojim razredom kopat. Podal se je v Lendavo, ki teče v bližini mimo vasi in je za kopanje prav primerna. Vse je bilo živo in veselo v vodi in na bregu in le to je bila nesreča, da g. učitelj ni znal plavati. Ko je slučajno zašel v globoko vodo, je bil izgubljen. Začel se je potapljati in je naenkrat popolnoma izginil pod vodo. Otroci so na bregu stali in gledali, kje da se učitelj zopet prikaže. Hudega ni nikdo slutil. Ko pa se utopljenec le ni hotel prikazati, se je polastil otrok nemir. Glave pa niso izgubili v tem kritičnem položaju. Zavedali so se, da je treba utopljenca rešiti. Brez obotavljanja je skočil učenec II. razreda Josip Györkös v vodo in splaval na kraj, kjer je g. Puppis izginil pod vodo. Potopil se je in začel pod vodo iskati učitelja. Po kratkem iskanju ga je našel, zgrabil in ga privlekel že skoraj na pol mrtvega na površje. Brez pomoči bi našel g. učitelj v vodi smrt, za življenje se ima zahvaliti svojemu učencu. Junaški mladi rešitelj pa zasluži, da se mu izreče tudi javno priznanje. — Svinjska nadloga. V Jurkloštru so se pojavile zadnje dni divje svinje v celih krdelih. Divjačina se spušča v krompirjeve njive in je napravila že nepregledno veliko škode. Kmetje gledajo s strahom na njive, ki izgledajo, kakor bi bil kdo svežo krompirjevo cimo podoral. Poleg odraslih svinj pri-dirjajo na njive tudi mladiči, ki se lotevajo s posebno slastjo pšenice ter koruze. Lansko leto je uničila ta zverjad posestnikom v župniji Jurklošter dobro polovico vseh poljskih pridelkov. Oblast bo morala nekaj ukreniti, da zatre te škodljivce, ker navadni kmetski lovci jim nismo več kos. Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je letos izdala kakor druga leta permanente legitimacije, in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno peljati potem iz Ljubljane do odhodne postaje. Zato opozarjamo vse, da pri odhodu v Ljubljano nikakor ne oddajo voznega listka. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, na-roče se pa tudi lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu, ki preskrbi tudi zdrava in po ceni stanovanja v hotelu ali privatno. Zrelostni izpiti na drž. gimnaziji v Mariboru, ki jim je predsedoval ravnatelj dr. Jos. Tominšek, so se v torek, 21. t. m. zaključili. Zrelost se je priznala sledečim 38 kandidatom: Beran Jaroslav, Bračko Bogomir, Cejan Branko, čoki Martin, Čop Gabrijel, Dolinšek Franc, Draš Stanko, Goli Hermina, Guzelj Leon, Juranovič Alojzij, Klasinc Anton, Ko-pič Rado, Kopriva Ernst, Kordež Zdravko, Košič Herman, Košir Zora, Kristan Alojzij, Laura Jakob, Lupše Martin, Pertl Emanuel, Petan Janez, Pleskovič Rasta, Prah Karel, Prelog Franc, Preskar Janez, Pungartnik Avgust, Rebula Ivan, Rojht Ivan, Stanek Leopold, Suhač Jožef, Šetinc Anton, Šijanec Drago, Šorli Alda, Tominšek Viktor, Weiss Hu-gon, Wraber Jakob, Zinauer Milan. — Iz 1 predmeta ponavlja izpit v septembru 5 kandidatov, popolnoma zavrnjen ni bil nobeden. — Razlike v stopnji zrelosti izpitna pravila ne poznajo. Matura «a drž. žsnskem učiteljišču v MariWra Na drž. žen skem učiteljišču je končala matura, ki se je vršila pod predsedstvom vseučiliiškega. profesorja dr. K. Ozvalda. Prijavilo se je vseh 31 gojrtik IV. Jetnika. S slovenskim učnim jezikom so po ložile izpit: Aleksič Mena (z odliko), Antonac Ada, Conč Ela, Conč Frančiška (z odliko), Golobic Marta (z odliko), Gorup Marija, Gruden Danica (z odliko), Jančar Kristina (z odliko), Jerše Danica, Kajč Vera, Kavčič Jadviga (z odliko), Kinčič Marija, Klun Karolina, :Kovae. Frančiška (z odliko), Krašo-vic Mihaela (z odliko), Kurbus Milena (z odliko), Ozvatič Lea, Prelog Cecilija, Puppis Zora, Rajh Matilda, Regoršek Avrelija (z odliko), Rojnik Marija, Roškar Naša, Urbajs Alojzija, Urbas Antonija, ViseBjak Marija. S slovenskim in nemškim učnim jezikom: Rorko Elvira, Löchert :Bexma, Mrmari-Neufeld Silvija, Verbek Nežica (z odliko). Eni kandidatinji. je dovoljen izpit v jesenskem roku. Samoumor. V sredo zjutraj se je obesil v Mariboru na Koroški cesti 104 železničar Anton Koban. Celo noč je lovil v Dravi ribe, ko se je vrnil zgodaj zjutraj v svoje stanovanje, je izvršil iz doscdaj nepojasnjenega vzroka samoumor. Pri njem je bila'hčerka, ki je zapazila prepozno katastrofo. Žena Kobanova se mudi že dalje časa v Dalmaciji. Policijski? komisija je napravila takoj pregled in ugotovila, da gre za samoumor. Škofijska zvty.a društva »Krščanska šola« ima svoj redni letni oh&i zbor v Mariboru dne 21. julija 1927 ob 2. uri popoldne. Pozivamo vse podružnice, ki še doslej niso imele svojih občnih eborov zsa leto 1327, da čimprej zadostijo tozadevni določbi društvenih pravil ter nemudoma javijo v Maribor na odbor škofijske zveze imena in naslove odbornikov, ¿.lasti dopisovalca. Obenem z občnim ¿borom se vrši dne 21. julija v Mar&oni zelo važno posvetovanje, o velikih nalogah krščanske šole, ki jih mora v .bližnji bodočnosti izpeljan. Odbor škofijske zveze. Izletniški vlaki v Dravsko dolino. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je določila potniška vlaka št. 1712 .z odhodom iz .Maribora gl. kol. ob 5.38 uri zjutraj ter št. 1715 s prihodom v Maribor gl. kol ob 21.04 uri zvečer kot izletniška vlaka za nedelje in praznike do vštevši 30. septembra 1927. Za te vlake je izletnikom dovoljen 50 odstotni popust v il. ali IIL razredu na ta način, da se pri odhodu kupi izletniška povratna vozna karta za polovično ceno od,normalnih veznih cen. Te iztetniškeikarte se izdajajo za nedelje in praznike ter veljajo en dan za vožnjo tja in nazaj. Na razdalje preko 60 km, torej iz Maribora gl. kol. do Dravograda, Guštanja in Prewalj se izdajajo izletniške karte tudi za sobote in dneve pred prazniki za določene vlake ter veljajo dva dni za vožnjo tja in nazaj. Ako je bila izdana izletniška karta na .tako razdöijo za nedelje, oz. za praznik, veija za povratek iudi v pondeljek oziroma na dan po prazniku. Te določbe stopijo v veljavo s 25. ozirema 26. junijem. Izletniške povratne vozne karte izdaja v predprodaji biljetarna »Putnika« v Mariboru, Aleksai drova* cesta 35. »Jutrov« dopis» ik dr. Avguštin ßeisman obsojen. Pod gorn jim našlo /om je poročal »Slovenski Gospodar« v štev. 23, da je bil tir. Reiyman v tožbi poslanca Žebota obsojen in da mora plačati feidi vse pravdne »stroške. To ne odgovarja iresnici. V tej tožbi dokaza radi nemškutarskih mesarskih pomočnikov ©ploh nisem nastopil, pač pa za vse druge očitke proti poslancu Žebotu, glede katerih se mi je dokaz resnice popolnoma posrečil in čognal, da je poslanec Žebci bil rt s glavni vunbacitelj na shodu dr. Korošca, da je več ljudi s silo spravljal s shoda, surovo nastopal in nekega delavca neusmiljeno pretepel ter nekemu mlado- , niču nastavil samokres na prsa. Glede teh očitkov me je i sodišče oprostilo. Izrek glede stroškov v sodbi pa se glasi, da imam nositi stroške po § 389 kpr., zvezane z obsodba in tozadevnim postopanjem. Stroške, združene s postopanjem, nanašajočim se na oprostilen izrek po § 390 kpr., to je za dokazovanje resnice, ki je zavzelo največji del razprave, pa mtra notiiti tožitelj, poslanec Zebot sam pri svo- Naša društva. Orlovska podzveza, ekspozitura Celje—Maribor priredi v nedeljo, dne 10. julija 1927 v Celju javni nastop s sledečim sporedom: Dopoldne: po prihodu vlakov pohod po mestu, ob 9. uri sv. maša v opatijski cerkvi. Popoldne: ob 4. uri na dvorišču Mestne osnovne šole telovadni nastop: 1. članke: proste vaje; 2. lahka atletika: a) skok s palico, b) štafetni tek; 3. članice: simbolične vaje; 4. orodna telovadba: a) člani, b) vaditelji; 5. člani: proste vaje. Vstopnina: sedeži L vrste 15 D, II. vrste 10 D, stojišča 8 D. Sodelujeta godba celjskih železničarjev in rudarska godba iz Griž. Kapla na Kozjaku. Dne 19. junija je «topila kapelska mladina prvič ipred javnost z ljudsko igro »Domeni in po igri s pevskimi točkami domačega pevskega zbora. Težavna in trudapolna je bila naša naloga, zakaj igralci kakor pevci so bili še sami nevešči ljudje, ki še po večini odra niso videli, kaj šele igrali. — Tudi s pevci ni bilo nič bolje. Najprej jih je bilo treba naučiti not in ko smo kolikor toliko spoznaji sekirice, smo polagoma začeli peti iz Mohorjevih pesmaric. Težko nalogo smo si nadejali, ko smo se odločili, da pokažemo sad našega truda tudi občinstvu, ki nam je bilo po veliki večini naklonjeno in nas je po možnosti tudi moralno in materialno podprlo. Že smo obupavali, kajti je že tako pri mladini, da se hitro ogreje za kako stvar, potem pa ravno tako hitro tudi odpove. Precej jih je odpadlo . . . Tisti pa, ki smo ostali, smo garali naprej in prišli so zopet novi, ki so vzrajali do konca. Takrat pa, ko smo videli, da bomo kos svoji nalogi, takrat smo pljunili v dlan, si zavihali rokave do komolcev, stisnili pesti ter enoglasno kriknili: »Mi moramo, mi moramo na plan!« Prišla je tretja nedelja v mesecu juniju, ko je kmetska miadina iz Kaple prvič stopila pred številne goste od blizu in daleč ter pokazala in jasno dokumentirala, da ni zadnja, kakor so si nekateri mislili. Starši so videli nastop svojih sinov in hčera in še danes, če le koga srečam, me vprašujejo: »Roste še drugič tudi kaj priredili?« — Ledino smo začeli orati, prve brazde so že zorane, odnehali ne bomo poprej, dokler ne bomo Kaplanci verni drugovi drugih kmetskih sinov in deklet. Sv. Benedikt r Slov. goricah. Gotovo še je vsem v spominu predstava igre »Na dan sodbe«, katero je v splošno zadovoljnost uprizoril orlovski odsek na binkoštni pondeljek. Sporočamo sedaj, da se bo igra »Na dan sodbe« ponovila na Petrovo, dne 29. t. m. Pričakujemo, da nas tudi tokrat posetite v obilnem številu. Bog živi! Odbor. Katoliško prosvetno društvo v Sv. Petru pod Sv. gorami vabi vljudno vse prijatelje prosvete na slavnost blagoslovitve temeljnega kamna za Društveni dom v Sv. Petru, ki se vrši v nedeljo, dne 3. julija 1927. Spored: 1. Ob 6. uri vhod vseh tukajšnjih organizacij v cerkev; 2. v cerkvi pridiga in sv. maša, med sv. mašo skupno obhajilo članov tukajšnjih organizacij; 3. po sv. maši odhod na stavbišče, kjer se vrši: a) slavnostni govor, b) podpisovanje na pergament, koji se vzida v temeljni kamen, c) blagoslo- jem in mojem odvetniku ter sodišču, — ©r. Avg. leisman, odvetnik v Mariboru. Železniški uradnik iz Pragerskega se ustrelil. V nedeljo proti polnoči se je ustrelil v glav« iz samomorilnega namena mlad železniški uradnik iz Pragerskega Stanko Bergant. Obležal je pri priči mrtev. Kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt, še ni znano. Umor v Slovenskih goricah. V šentlenariskem okraju v Smolincih se je doigral zadnje dni doslej še nepojasnjen umor. Komaj 24 let stari posestnik Franc Pučko se je vračal proti domu od svoje sestre Jožefe, kjer je kosil. Na po-vratku ga je v noči nekdo ustrelil tiz samokresa v trebuh tako, da se je zgrudil Franc nezavesten in tako tudi obležal. Mimoidoči so ga našli drugo jutro, ga naložili ter peljali v bolnico v Ptuj. Pred prihodom v ptujsko mesto je Pučko podlegel strelu in so ga spravili mrtvega v mrtvašnico na pokopališču v Rogoznici. Tukaj so truplo raztelesili in nato pokopali. Kdo ga je in zakaj je bil Pučko ustreljen, še ni znano ter pojasnjeno. Pučko je bil znan kot zelo miroljuben in sploh ni imel osebnih sovražnikov. Finančna Straža obstrelila tihotapca. Na meji pri Gederovcih v Prekmurju je zalotila finančna straža znanega tihotapca Novaka iz dkolice Cakovca. Financar ga je .pozval, naj postoji ter se uda, a tihotapec se je spustil v beg. Stražar je seve ustrelil za beguncem hi ga pogodil. Težko ranjenega Novaka so prepeljali v bolnico v Radgono. V smrt radi bolezni hčerke. V Gomilah pri Ptuju in sicer v občini Irsovci je izvršil samomor 65 let stari posest nik Josip Kurbus. Obolela mu je namreč njegova druga hčerka, katero je najbolj ljubil izmed vseh otrok. Radi bo-lehanja hčerke se je oprijela sicer imovitega Kurbusa taka duševna potrtost, da si je vzel sam življenje. Kurbus je izvršil samomor v popolni duševni zmedenosti. Zrelostni izpiti na ptujski gimnaziji so se pričeli dne 13. junija ter so se končali pod predsedstvom ravnatelji g. dr. J. Komljanca dne 22. junija. Izpit je položilo 11 kandidatov in sicer: Budan Julij, Ferlan Tomaž, Horvat Stanko, Jamšek Stanko, Kavčič Skalko, Močiunik Matevž, Munda A., Abram Angela, Orešnik Franc, Smodič Emilija, Sok F. Trije kandidati so bili zavrnjeni za jesenski rok, za celo leto ni padel nobeden. Otrok smrtno ponesrečil. Na Spodnjem Lanovžu v Celju so se v pondeljek dopoldne igrali na nekem dvorišču mali otroci. K zidu je bil prislonjen velik in težak zaboj. Starejši sin tesarja Borka je splezal nanj in ga je odrinil od zida tako, da se je po nesreči prevrnil in podrl na tla mlajšega štiriletnega brata Pepčka. Na vpitje prestrašenih otrok so prihiteli domačini in izvlekli smrtno ponesrečenega otroka izpod zaboja. Odnesli so ga v stanovanje staršev, kjer je ležala bolna mati. Deček je na poškodbah — imel je zdrobljeno lobanjo — kmalu izdihnil. Nove telefonske ter brzojavne zveze v naši državi. Mariborska glavna pošta bo dobila še to jesen takozvano avtomatično telefonsko centralo, 'kakor jo že imata Ljubljana in Zagreb. Pri avtomatičnem telefonu odpadejo tele-fonistinje, ki so bile doslej glavni kamen izpodtike pri telefonu. — Mednarodna kabelska zveza bo zvezala elavna središča naše države z zunanjim svetom. Ta nova telefonska zveza po debelem kablu bo šla po progi: Maribor— Sevnica ob Savi—Zagreb—Belgrad. V Sevnici ob Savi bo centrala, katero že gradijo. Od Sevnice se bo tudi odcepila proga proti Ljubljani in Trstu. — Telefonsko zvezo dobi Sv. Miklavž pri Ormožu. —Gornje Prekmurje, ki ni imelo «doslej ne brzojava in še manj pa telefona, bo zvezano z Mariborom brzojavno in telefonično. Proga bo vezala te-Ie kraje: Maribor—Murska Sobota—Bodonci—Gornja Lendava—Rogačevbi. Delo bo izvršil gradbeni oddelek mari- vitev temeljnega kamna. Pri celi slovesnosti sodeluje polno-številna godba iz Desinič. Viničarski vestnik. V Ljutomeru se je dne 12. jun. vršil občni zbor centrale SZV., na katerem so delegati kot zastopniki članov skupin: Ljutomer, Svetinje, Sv. Miklavž pri Ormožu, Litmerk, Kapela, Gor. Radgona, Zavrč, S?r. Barbara v Halozah, Sv. Peter pri Mariboru in Maribor sklenili, podati naši javnosti v smislu svojih zahtev za odpravo Obstoječih krivic, naslednjo resolucijo: 1. da se od strani delodajalcev in njihovih nameščencev vsiljuje viničarskemu delavstvu podaljšanje delovnega časa, ne da bi se zaeno zvišal tudi zaslužek; 2. da se od strani delodajalcev vsiljuje akordno delo, pri katerem vinčar dnevno ne zasluži niti najbolj minimalne dnevne »sezde 3 Din; 3. nekateri delodajalci, predvsem veleposestniki, pridržujejo denarna izplačila delavcem po več mesecev, kar povzroča v viničarskih družinah nezadovoljnost ter še večjo bedo in pomanjkanje; 4. da nekateri delodajalci in njih nameščenci naravnost nečloveško postopajo s svojimi viničarji, jih šikanirajo in preganjajo in da so posebno prizadeti tisti, ki so organizirani; 5. da se stari in onemogli viničarji največkrat vržejo iz službe, ne oziraje se nato, da so vse svoje življenjske moči žrtvovali delodajalcem, ter so danes prepuščeni sami sebi, svoji kruti usodi ter beračenju. Z ozirom na navedene ugotovitve smatra občni zbor zaupnikov za svojo dolžnost, da dvigne odločen protest proti vsem in vsakomur, ki viničarju ne prizna dostojnega in človeka vrednega življenja. Zahtevamo, da se uveljavi čimprej viničarski red tak. da bode viničar imel po njem popolno zaščito zoper goro-stastne krivice in zoper gotove brezmejne izkoriščevalce. Zahtevamo, da se izvede starostno zavarovanje ter od merodajnih či-niteljev podpre gmotno Vzajemno zavarovanje naše organizacije, kakor so tega deležni drugi delavski stanovi. Zbor odločno protestira proti vsaki kršitvi osebne svobode viničarjev in kršenja delavskih pravic. Zahteva brezpogojno svobodo organizacije in odločno zavrača vse mahinacije, s katerimi se položaj viničarjev še poostruje. Zbor poživlja celokupno viničarsko ljudstvo, da se solidarno organizira, ker edino po organizaciji je možno uspešno odpravljati krivice in drugo, kar nas danes teži. Samo v organizaciji jc naša rešitev! Skupina Sv. Miklavž pri Ormožu je priredila dne 6. junija ljudsko tombolo. Odbor skupine izreka na tem mestu javno zahvalo vsem darovalcem darov in prispevkov. Rog povrni stotero! Od dobička tombole je odbor nakazal sedemnajstim člano.n skupine primerile izredne podpore. To samo edino onemoglim ali bolehnim starčkom, ki niso za prav nobeno delo ter se preživljajo z beračenjem ali dobrotljivostjo svojcev. Nakazala se je od te vsote tudi nezgodna podpora 200 Din članici Mariji Fe-konja, ki si je zlomila nogo ter morala ostati več tednov v ormoški bolnici. Nikjer ne more priti ljubezen do bližnjega ter stanovska zajemnost do tolikega izraza kot samo v organizaciji. Nam nasprotni elementi bodo pa seveda rekli, da ljudi farbamo in si žepe krpamo. Odbor. borske pošte. Tozadevni načrti so že izdelani in odobreni. Z delom bodo začeli takoj. Pretep pri Sv. Jederti nad Laškim. Š. Francelj in V. Jožko sta si že dolgo bila prijatelja, kakor pes in maček. V nedeljo, dne 12. junija, se jima je v gostilni ponudila prilika, da si od blizu pogledata v oči. Njune prijateljske poglede pa so spremljali koli in nož, ki so pri tem postali krvavi. Zato so nazadnje Franceljna naložili na voz in napeljali v celjsko bolnišnico, Jožka pa, ki je hotel ubežati, so nekje na Hrvaškem orožniki ustavili in zavrnili na rakovo pot. Sodnija bo ugotovila, kateri je imel več korajže, iki jo je po stari slovenski navadi podprl — alkohol. Smrten padec z II. nadstropja. Iz Trbovelj nam poročajo: V sredo zvečer okoli 11. ure se je zgodila na Vodah v rudniški stanovanjski hiši ob stari bolnici nesreča, ki je sosede zbudila iz prvega spanja, razburila živce vseh stanovalcev hiše in se zjutraj razširila naglo po okolici. Padel •je namreč iz II. nadstropja rudniški poduradnik g. Ivan Deželak, zaposlen v osrednji delavnici. Nesreča se je zgodila, kakor se domneva, ko se je, prišedši domov, naslonil preveč s telesom na ograjo in tako izgubil ravnotežje ter padel na tla pred stanovanje g. Stanka Keše, ki je ravno prišel iz popoldanskega šihta in je bil pri večerji. Ko je g. Keše zaslišal težek padec, gre gledat in vidi na tleh v krvi ležati Deželaka. Poklical je takoj sosede na pomoč, ki so -nato ponesrečenca odnesli v bližnjo staro bolnico. Ko ga je pozvani zdravnik dr. Baumgarten preiskal, je konštati-ral, da je ubita lobanja. Kri je uhajala iz nosa in iz ušes. Pokojni Deželak je bil star okoli 35 let. Žalostno pri tem fe to, da mu je žena bolna in se nahaja na spremembi zraka v Savinjski dolini. Zapušča ženo in še tri male otro-clčke. Bi! je pri pevskem društvu »Zvon« tenorist in ga bo društvo težko pogrešalo. Groza a vremenska nesreča v Ratečah na Gorenjskem. V sredo, dne 22. junija, je zadela obmejno občino Rateče nt Gorenjskem strašna nesreča. Po krasnem solnčnem dnevu je prihrumela na večer okrog 6. ure s koroške strani nevihta s točo in viharjem. Nastala je vremenska nesreča, kakrš&a ne pomnijo najstarejši ljudje. Tekom 10 minut je M ves trud že itak komaj se za obstanek borečega ra-tešfeega kmeta uničen. Med bliskom in gromom se je vsula gošča toča, ki je v kratkih minutah pokrila njive in travnike s plastjo dehelo do 20 cm. Polja, ki so ravno letos obetala dobro letino, so se izpremenila v čisto zimsko pokrajino. V Ratečah je vladala groza, strahotnejša kakor ob | vsakem požaru. Vihar je divjal s tako silo, da se je tresla zemlja in se sibila slemena. V vasi sami je po državni cesti voda nanesla toliko toče, da je bila cesta po nekaterih krajih zasuta do pol metra visoko in še več. Bil je pravi sodni dan. Brez presledka je udarjala strela. Z zvonika je Menka'1 plat zvona, ženske in otroci so drhteč jokali od groze. Mnogo ljudi ni moglo niti pravočasno pobegniti s polja domov, ker jih je nevihta zajela na prostem in so torej morali poiskati najbližje zavetišče. Nekateri so v straha pred treskajooo strelo legli na zemljo in jih je tolkla toča. Ker je med neurjem tudi strašno lilo, so hudourniki v kratkih trenutkih poplavili vas in je voda zalila domove in hleve. Komaj so rešili živino, nekaj drobnice pa je seve potonilo. Poškodovanih je mnogo hiš, kajti toča je bila debela kakor oreh in je ležala še dolgo po polju in cestah ter so jo morali odmetavati, kakor po zimi sneg. Nevihta je, kakor rečeno, prišla s koroške strani, kjer je prej istotako moralo razsajati strašno neurje. Usmerila se je preko Rateč na jug čez Ponco, tako da je sosedna občina Kranjska gora s Podkorenom ostala obvarovana. Ljudje so ob ves pridelek in ne vedo, s čem se bodo preko zime preživljali. Uničeni niso samo vsi poljski pridelki. Tudi trava na trav- Jubileji zaslužnega g. dekan j. Dne 18. julija t. I. bo slavil znani, priljubljeni ter obče spoštovani g. dekan ter duhovni svetnik Marko Tomažič v Kozjem redke ter pomenljive jubileje. Omenjenega dne bo minulo 40 let, kar je bil g. dekan posvečen v mašnika ter živita od njegovih tovarišev, ki sta bila posvečena iz III. bogoslovnega letnika le še 5. g. kanonik ter dekan Čižek in župnik Ulčnik. S 401etnico mašništva bo slavil g. dekan tudi 301etni-co, odkar je nepretrgoma načelnik kozjanskega okrajnega zastopa. G. Tomažič je še menda po prevratu edini izvoljeni načelnik, ker drugim okrajnim zastopom načeljujejo le gerenti. In njegov tretji jubilej bo 201etnica, ko je bil imenovan za dekana obširne in težavne dekanije Kozje. Ob priliki zgoraj naštetih jubilejev pri vsem obilnem delu in delovanju v blagor naroda in cerkve z vsemi močmi vestno ter požrtvovalno delujoči g. slavljenec zasluži, da se ga spomni jubilant »Slovenski Gospodar«. G. Marko Tomažič se je rodil dne 8. junija 1861 v Ljutomeru. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu, bogoslovje v Mariboru in je bil že kot kaplan znan po svoji gorečnosti v hiši božji, priljubljenosti in neustrašeni delavnosti na narodnem polju. V živem in najboljšem spominu še imajo danes takrat mladega kaplana Tomažiča v Trbovljah, kjer je svoj čas tako uspešno posredoval pri rudarski stavki in si osvojil srca delavstva. Mlad in krepek je prišel za župnika na Pilštajn, kjer se je lotil v družbi rajnega kozjanskega notarja dr. Barle-ta in takratnega okrožnega zdravnika dr. Jankoviča narodno budnega in izobraževalnega dela v zapuščenem in nem-škutarskem kozjanskem okraju. S svojo neustrašeno besedo in z delom v družbi načelnika pri okrajnem zastopu je probudil celi okraj toliko, da je volil slovensko pri vseh volitvah in bil glavna opora narodno krščanske stranke, s katero je prodiral v Slovenski Štajer takrat mladi dr. Anton Korošec. Ni bilo tedaj lahko potisniti Nemce in nemškutarje v manjšino pri raznih volitvah in posebno še pa pri okrajnem zastopu. To je dosegel s svojo zgovornostjo in priljubljenostjo pri priprostem narodu g. župnik pilštajnski Marko Tomažič. Iz Pilštajna je prišel za dekana v Kozje in ravno tukaj je v družbi rajnega notarja in dr. Jankoviča dosegel, da je ta prej skoz in skoz nemškutarski trg dobil v primeroma kratkih letih čisto slovensko lice. nikih in pašnikih je tako zbita, da živina ne bo imela potrebne prehrane niti čez poletje, a kje eT SDS _ radičevec, ki namerava kandidirati v ormoškem okSu Kako se bosta neki gledala dr. Kukovec in Kelemina, ako se bosta slučajno sestala na kakem političnem zborčku v Središču katerega je proglasil svoj čas dr. Kukovec za žarišče naprednjašVva po dr. žerjavovem pravcu. Na vzgledu Kelemine in dr. Kukovca lahko presodi vsak Srediscan, ki še trobi v naprednjaški lažirog, koliko veljajo načela, ki se ne gibljejo v okviru SLS' Naše kršč organizacije bodo storile za te volitve svojo dolžnost, kakor š^ ) dosedaj in za hop-hop politiko v našem ponosnem trgu ne bo prostora. _ Velemlinar g. Zadravec je elektrificiral svoje podjetje m bodo dela prav kmalu gotova. — Našemu novemu orož-mskemu komandirju se je posrečilo, da je izsledil ter aretiral nevarnega poljskega uzmoviča, ki je ogrožal Središče ter okolico cela tri leta Našli so pri njem 6000 Din v gotovini. Središko orož-nistvo je radi svoje vestnosti v službi priljubljeno in spoštovano. Ptu?: \clika poneverba v ptujskem mestnem uradu. Leta 1922 v socialistični eri je bil na ptujskem magistratu nastavljen Milan Menom kot uradnik v mestni upravi. Kmalu je dosegel blagajniško mesto, kjer je ze po 3 mesečni službi pričel s ponarejanjem številk v izdatkih tako je 1Z 3 naredil 8, iz 6 zaobrnil 9. Mož e mel po-cetkoma plačo 700 Din, sedaj 1600 Din. Prilika ponarejanja je bila vsled neurejenega knjigovodstva olahkočena. Te manipulaci e so se ponavljale leto za letom do prejšnjega tedna, ko je župan nepričakovano izvedel revizijo blagajne s pomočjo strokovnjaka g Kasperja, ravnatelja v Mestni hranilnici. Že takoj prvi dan so zasledili deficit v znesku 31.000 Din. V zgodnjih jutranjih urah drugega dne je Menoni hitro ponaredil potrebne podatke, toda revizijska komisija je našla takoj netočnost in ugotovila ponarejanje številk. Izdan je bil nalog ljubljanski ,policiji, da aretira Menonija, ki je med tem časom z vednostjo župana odpotoval v Ljubljano, kjer je hotel dobiti posojilo, da ž njim krije primanjkljaje. Komisija je med tem ugotovila, da znašajo poneverjeni zneski že 260.000 Din. Priznal je, da je znesek do 250.000 Din po-neveril, da sedaj nima nobenega denarja in da njegova žena o tem ni vedela ničesar. Ker Menoni zatrjuje, da ni noben uslužbenec v mestnem uradu z njegovim deliktom v zvezi, nastane vprašanje, kakšno je knjigovodstvo, ker bi po naši pameti tako visoki primankljaji ne smeli biti mogoči, zlasti, ker je uradni prostor pri knjigovodstvu skupen. Po mestu vlada veliko razburjenje in v interesu pomirjenja zahtevamo od župana, da izvede strokov-njaško revizijo mestnega urada in celokupnega mestnega gospodarstva. — Polenšak pri Ptuju. Smrt, ki nikomur ne prizanese, naj še bo tako mlad ali tako bogat, je tudi zadnji čas pri nas na Polenšaku pričela bolj pogosto kositi. Izbrala si je v enem tednu dvoje mladih žrtev. Izgubili smo našega bivšega cerkovnika Antona Ko-lariča iz Polenec, ki je blizu 15 let prav lepo oskrboval našo krasno Marijino cerkvico. Zadnji dve leti ni mogel več vršiti svoje službe, ker je popolnoma oslepel ter je bil zadnji čas velik siromak. Sitar še le 40 let, torej v najlepši moški dobi, nas je moral zapustiti, tem žalostneje je za družino, ker zapušča le svojo staro mater, ženo z dvema majhnima otročičema na precejšnjem posestvu. Šele tri leta je živel v srečnem zakonskem življenju, a sedaj pa je vse nade in srečo ugonobila nesrečna smrt. Rajni Tonče je bil skoz in skoz poštenjak ter vzor krščanskega — družinskega življenja. Vedno trden, neomajen bojevnik v vrstah SLS. Član in knjižničar katoliškega slov. izobraževalnega društva ter je skozi vsa leta vojske oskrboval in vodil knjižnico sam. Kljub temu, da je bil kot cerkovnik zaposlen pri svojem delu, si ga vsako nedeljo redno našel v društveni sobi pri delitvi knjig in časnikov, osobito je imel veliko veselje s Slovenskim Gospodarjem, na katerega je bil tudi vedno naročen, zato mu pa naj bode teh par vrstic v trajen in nezaben spomin. — Njegova duša naj uživa Večno plačilo ter nebeško veselje! — Drug pogreb smo imeli pri Sv. Marjeti. Zadnjo nedeljo smo k večnemu počitku položili Še niti 18 let staro šiviljo, učenko Anico Muhič iz Lasigovec. Uboga Anica se je želela izučiti za šiviljo, in prav je bila pri koncu svojega učenja, a pri tem je pa bilo končano tudi njeno mlado nežno življenje. Težka bolezen jo je uničila v kratkih 14 dneh, zato se pa ni mogla izpolniti želja staršev, da bi bila pokopana na domačem pokopališču. Rajno Anico so spremljale in nosile belooblečene Marijine družbenice z društveno zastavo in križem ter mnogotera Med vojno, ko je primanjkovalo že tudi na kmetih vsega, je bil ves čas tolažnik žalostnih ter telesni dobrotnik vsem, ki so ga prosili pomoči in podpore. Treba še pa pri spominih jubileja velezaslužnega dekana omeniti posebej njegovo brezmejno prijaznost napram vsakemu in gostoljubnost. Iz Tomažičevega župnišča še ni odšel nikdo nepogoščen in to brez razlike na stan. Njegova gostoljubnost ter radodarnost slovita po celem o-krajnem glavarstvu in smelo trdim, da ga ni v celem okraju odraslega izobraženca in zavednega Slovenca, ki bi ne rekel: Tako postrežljiv in gostoljuben zna biti edinole sin Ljutomerskih goric g. dekan kozjanski Marko Tomažič. Pri vsem nepregledno obilnem in dolgoletnem delu za mili naš slovenski narod v cerkvi in izven nje je ostal naš Marko vedno skromen, ni se pehal za vidnimi odlikovanji — najlepše odlikovanje, ki ga kiti. je zavest: narod me ljubi', spoštuje, ceni in mi je udan. Pri omenku trojnega jubileja g. dekana Tomažiča se spominja njega ter njegovih zaslug 601etnik »Slovenski Gospodar« in mu kliče: Trojni slavljenec, veliko si storil med drugim tudi za širjenje slovensko krščanskega časopisja in pred vsem »Slovenskega Gospodarja« in v zahvalo: Bog Te živi ter ohrani slovenskemu narodu in naši mladi narodni državi pri moči, v zadovolju in sreči do skrajnih mej človeškega življenja! Januš Goleč. Lov na medveda. (Odlomek iz vojnih spominov.) Kmalu za tem, ko je napovedala Rumunija rajni Avstro-Ogrski vojno in zasedla del Sedmograške, je bil poslan en trahom bataljon (vojaki, ki so bili bolni na egiptovski očesni bolezni) kot straža karpatskega pogorja severno od mesta Gy. Sz. Miklos. Braniti je moral bataljon znani Bekas prelaz. Rumunska vojska se tega prehoda sploh ni poslužila in tako so imeli trahomaši parletni mir pred sovražnikom. Rumun-ske predstraže so bile zelo daleč proč od bataljona in do izmenjave strelov sploh ni prišlo. Častniki in moštvo je bilo nastanjeno v postojankah levo in desno od prelaza. Karpatsko gorovje v okolici Bekas prelaza je bajno lepo in posebno krasoto tvori malo jezerce, ki je nastalo v sredini gor radi plaza, ki se je udri pred leti iz gorovja ter zasul strugo neznatnega potoka. Je videti še danes, kako štrlijo iz jezera veje ter korenine smrek, katere je prinesel seboj plaz. Iz ostankov nestrohnelega drevja se da sklepati, da je to jezerce mlajšega izvora. Okolica tega gorskega bisera je le malo obljudena in se razprostirajo krog in krog smrekovi gozdovi, v katerih še najbrž nikdar ni pela sekira. Nepregledne šume so bile polne razne divjačine in trahomaši so večkrat poročali, da so se srečali z neverjetno velikim medvedom, ki se je klatil po okolici omenjenega jezerca. Ker je bil kosmatin tak velikan, se ga ni upal nobeden lotiti s puško in je imel mir pred lovsko roko, dokler ni prišel k bataljonu narednik Turkal. Podčastnik je bil rodom Ličan in v civilni službi gozdar v znanih liških šumah ter gozdovih, ki so polni volkov in medvedov. Turkalu ni bil pohod na medveda nič kaj novega in je sklenil, da bo pripomogel z lovsko spretnostjo celemu bataljonu do okusne ter tečne medvedje pečenke. Oborožil se je s karabinko, v katero je porinil magacin takozvanih dum-dum patron, da bi bil učinek zadetka gotovo smrtonosen. Spremljal je lovca gefrajtar, ki je tudi nosil nabito karabinko. Proti jeseni je šlo, ko sta se odpravila omenjena lovca iz postojank po gozdu proti jezeru, in sicer že ob 2. uri zjutraj. Pot se je pogrezala z vrha vedno bolj navzdol in nista videla nobene zveri, kaj še le medveda. Obšla sta parkrat jezero, a nikjer medveda, o katerem se je že tolikokrat ter dolgo govorilo in so trdili očividci, da so se srečali z mrcino v poletnih jutrih dnevno. Izmučena od stikanja po gozdu sta sedla na ravnico ob spodnjem delu jezerca in začela zajutrkovatl. Ura je kazala ravno na štiri zjutraj, močno se je začelo daniti, solnce se je že dvigalo na nebesni obok. Lovca sta bila obrnjena z obrazom proti jezeru in s hrbtom proti smrekovemu gozdu. Kar sta slišala v bližini lomljenje dračja in glasno slišne korake. Gefrajter se je ozrl in se tako prestrašil, da bi bil skoraj skočil v jezero. Tik za obema je stal orjaški medved, katerega sta iskala par ur zaman. Nenadni pogled na zver je oba tako prestrašil, da ni nobeden zagrabil za karabinko, ampak obsedela sta kot v zemljo zasajena štora v nepopisnem strahu, da ju bo medved zagrabil, razmesaril ter raztrosil na vse strani. Groza je bila tolika, da niti na beg nista mislila, ampak čakala trenutka, ko bo odprla zver žrelo in stegnila šapo po obeh žrtvah. Medved je stopil tako v bližino, da sta občutila njegov razgreti dih, ju polukaval čisto dobrosrčno, renčal je ne jezno, ampak bolj iz jutranje šegavosti, krenil na stran in odmahal ob jezeru v nasprotni smeri, kjer je nameraval izginiti v temnem smrekovem gozdu. Še le tedaj, ko je bil medved za dober streljaj proč od obeh lovcev, sta se ta spomnila, da se nista podala na pot, da bi medveda le srečala, ampak tudi poskrbela tovarišem za medvedjo pečenko. Prvi si je opomogel od strahu Turkal, dvignil puško in hajdi za zverjo, ki se niti ozrla ni več nazaj proti jezeru. Kospiatina je zakril gozd in še le v kritju debelih smrekovih dobel je sedel mirno na tla ter se začel umivati s prvima šapama, kakor kaka mačka. Narednik je imel nič hudega sluteči plen na slabih trideset korakov, pomeril ter ustrelil. Ko je razjeknil pok, je zadeta žival zarjula, da se je po-treslo drevje. Po razblinu dima je lovec videl natančno, da je zadela krogla v trebuh, se razpočila ter iztrgala drobovje ven iz ogromne rane. Turkal je bil prepričan, da se bo medved takoj zgrudil in nato ga še bo pehnil z bajonetom v srce. Smrtno ranjena žival niti padla ni na sprednji nogi, ampak kar sede je zasadila jezno bolestni pogled v lovca, ki je čakal na njeno popolno omaganje ter smrt. Kakor hitro je zagledal ranjenec sovražnika, je planil po vseh štirih v smeri proti lovcu. Turkal je ustrelil še štirikrat, a niti ena krogla ni več zadela. Izstreljen je bil celi magacin in ravno pri zadnjem strelu je oplazil medved napadalca s taco tako močno, da se je sesedel na tla. Na tleh ležečega je začel medved obdelovati s kremplji po trebuhu, po rokah in po obrazu. Z zadnjimi napori se je posrečilo smrti zapisanemu lovcu, da se je iztrgal izpod medvedjih šap in hotel uteči. Tacar jo je ubral za beguncem in kmalu sta bila v ponovnem objemu. Tokrat je medved sedel in skušal stisniti Turkala na smrt s prednjima nogama. Prav v zadnjem trenutku je še pograbil lovec na tleh ležeči kos odtrganega smrekovega debla in ga porinil medvedu v že odprto žrelo. Zverina je stisnila zobe, a že ni imela več toliko inoči, da bi si bila iztrgala klado, ampak je še enkrat zamahnila z vso silo s taco po lovcu, okrenila na stran in ko so našli vojaki medveda mrtvega, mu je tičal v žrelu še vedno oni kos smrekovega lesa. Našli so na celi poti boja med lovcem ter medvedom kosce črev in druge dro, bovine, katero je zgubljal grozno ranjeni medved. Boste uprašali: kje za božjo voljo je bil gefrajtar, da ni priskočil na pomoč v smrtni nevarnosti svojemu tovarišu? Možakar se je spopada narednika z zverjo tako ustrašil, da je čisto pozabil, da je lovski tovariš, ampak pot pod noge in navzgor po hribu proti postojankam. Ko je bil pri tovariših, se je zaril v slamo in le s težavo so iztisnili iz njega izpoved: Turkala je raztrgal medved na drobne kose. Celi vod najbolj pogumnih se je odpravil na pot, da poišče nesrečnega narednika in prenese njegove ostanke v postojanke. Iskali so ga več nego en dan in seve vse povsod, samo v bližini jezerca ne. Se le po preteku enega dne se je zavedel oni gefrajter toliko,, da je pokazal,, kod sta šla in kje množica ljudstva. Da je bila pokojnica vestna, pridna učenka ter pobožna, miroljubna in tiha, so priča besede ob odprtem grobu šentmarješkega gospoda župnika Sketa, ko je s svojim poslovilnim govorom ganil do solz vse navzoče pogrebce. Rajna Anica naj počiva in zavživa večni mir! Njenim staršem pa naše iskreno sožalje! Zavrče. Pri volitvah v oblastno skupščino se je Zavrč najbolje izkazal v celih Halozah, tako bomo tudi napravili 11. septembra. Nismo tako zaspani, če ravno ni nič slišati od nas. Nočemo vsega obešati na veliki zvon. Viničarji so si napravili stanovsko organizacijo in so vsi včlanjeni pri Strokovni zvezi v Ljubljani oz. v Ljutomeru. 15. maja je napravila zlet k nam. Krekova mladina z godbo od Sv. Miklavža pri Ljutomeru. S tem so navdušili našo mladino za to idejo. Po večernicah so nastopili razni govorniki, med njimi tudi oblastni poslanec g. P. Rožman, kateri pride kaj rad k nam in mi ga tudi z veseljem sprejmemo. 10 letnico majniške deklaracije nismo mogli lepše obhajati kakor ravno s tem, da smo ustanovili »Krekovo mladino«. Dne 29. maja se je naša mladina zbrala v stari šoli. Prišel je tudi okrožni tajnik g. Košnik, ki je razlagal pomen in pravila »Krekove mladine«. Gosipod kaplan Jarh pa nam je opisal velikega Jugoslovana Kreka. Na to se je izvolil odbor, kojega osebe jamčijo, da bodo delovale v blagor članom. Dne 4. junija je umrl od srečne kapi zadet trgovec g. Janko Preac. Bil je zelo priljubljen pri vseh slojih, ker je imel srce za siromaka ter marsikateremu pomagal, čeravno bi sam škodo trpel. Da je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, kjer ga je na zadnji poti spremljala skoraj cela fara. Bil je naročnik na sem krščanske liste. Dne 6. junija je Strokovna zveza vini-čarjev priredila tombolo v gostilni Veselic, ki se je dobro obnesla. Bog plačaj vsem dobrotnikom, kateri so darovali razne dobitke. Bila je prava domača veselica, polna smeha in zabave. Dne 19. junija so naši napravili zlet k Sv. Miklavžu, ker imajo tam svoj prosvetni dan. Z novim šolskim letom dobimo novega šolskega voditelja, od katerega pričakujemo, da bode zopet red napravil v šoli. Volitve imamo pred seboj, volilci župnije Zavrč, strnimo naše vrste ter vsi kakor en mož glasujmo za našo SLS, ki je res naša prava kmečko-viničarSka-delavska stranka. Sezimo po njenem glasilu, Slovenskem Gospodarju! Makole. Pri nas sta si podala roko v zakonski stan Karo! Verdnik in Amalija Brglez iz Ložnice, oba iz ugledne hiše. Ob tej priliki se je nabralo na gostiji za Dijaško semenišče 101 Din 50 para. Darovalcem lepa hvala, novoporočencema pa vso srečo! Konjice. Novi most čez Dravinjo. Iz Konjic poročajo: gosp. Lavrič je napravil novi betonski most preko Dravinje. Z zgradbo tega mostu si je znatno skrajšal prevoz iz tovarne na železniško postajo. Gornja Ponikva. Bodi pripravljen! Lep pozdrav, katerega si je izbrala nanovo uvedena orlovska instanca obenem pa resen «pomin vsakemu Zemljanu. Ta resnost se je pri nas pokazala na binkoštni pondeljek ter hudo zadela Boštjanetovo rodbino in sploh vse sorodnike in znance. Dospela je žalostna vest iz Niša, da je starejši sin-vojak, ki je služil pri I. konj. puku, II. esk. v Nišu, se pri kopanju v reki Vardar 'ponesrečil in utonil. Čudno, da poslana brzojavka iz Niša dne 3. 6. ob 6. uri komandi v Celje, kamor je došla 3. 6. ob 13. uri, ipride v Gornjo Ponikvo potom občine Vel. Pirešica šele 6. 6. ob 10. uri. Se žalostnejše pa je poročilo pokojnikovih tovarišev, ki poročajo, da je nesrečnež utonil 1. G. opoldne; že predpoldne je dobil odpustnico za partedenski dopust, hoteč se za na rajžo nekoliko skopati, nič hudega sluteč pa je našel grob v tihih valovih. Poleg njega sta bila dva tovariša, ki pa ga nista mogla rešiti. Meseca oktobra bi bil svoj rok odslužil in se povrnil k starišem, tako pa vsled zakasnjenega poročila počiva še njegovo truplo v Srbiji. Rajni Pepe je bil zelo nadarjen tn priljubljen mladenič, kar se je pokazalo v pondeljek, ko se je brala zanj sv. maša zadušnica. Prihiteli so njegovi sorodniki in znanci od blizu in daleč. Umrli Pepe je bil zelo agilen na društvenem polju. Pred odhodom v vojake je bil podpredsednik prosvetnega društva. Pred leti član Orla, večletni načelnik ter večletni cerkveni pevec. Bil je tudi absolvent kmetijske šole v Št. Jurju. Dragi Pepe, spavaj sladko v slovanski zemlji, v duhu stojimo Tvoji tovariši ob Tvoji gomili, bodri nas zavest, da nas Bog v raju zopet združi. Staršem, ki so ob bridki izgubi pa v dobrem hotenju posinovili, ozir. prispevali vsoto za odkup zamorca, ki se krsti na ime Jožef, izrekamo naše sožalje! Celje. Pri pouku na orglarski šoli je v letošnjem letniku navzočih 25 gojencev iz Gorice, Siska, DoL Lendave, Zagreba, Črenšovcev, Bečkereka, Celovca in ostali iz Lavantiske škofije. Za slovenščino in računstvo je dobil zavod novega učitelja g. Kranjca. K izpitu je oglašenih osem tretjeletnikov. Prihodnje šolsko leto se prične 15. septembra t. I. Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 25. junija popoldne je prihrumela huda nevihta s točo nad župnijo Št. Jurij. Občutile so jo le nekatere vasi. Najbolj se pozna toča na sadnm drevju, a tudi poljski pridelki so precej trpeli. Bog nas varuj pred to hudo šibo. Sv. Peter pod Sv. gorami. Dolgo že ni bilo slišati iz našega kraja, akoravno slovi po celi Slov. Štajerski po znameniti Marijini božji poti. Moramo se že pohvaliti, da pri nas prav pridno delamo v izobraževalnem oziru in zastavljamo vse moči, da res tudi uresničimo načrt zgradbe tolikanj potrebnega novega Društvenega doma. Novi Društveni dom bo za našo mladež svetišče umske in srčne izobrazbe, katere je pogrešati pri mladLii. Dobre volje je pri vseh članih izobraževalnega društva dovolj,, dela se tudi, prepričani smo, da bo naš Šentpeter prednjačil v Sotelski dolini glede zgradbe Društvenega doma. Napoved zopetrih skupščinskih volitev je razburkala duhove kolovodij od samostojne demokratske stranke. Svetujemo obema generaloma, naj ne hodita v žerjavico po kostanj za dr. Žerjavovo stranko, ki se je ravno v Št. Petru pod Jugoslavijo še pri vsakih volitvah osmodila prste. Šentpeterčani smo se že tudi naučili ločiti črno od belega, gospodarstvo od zapravljivosti in poštenost od nepoštenosti! Buče — Polje. Pri nas sta se vršila dVa dobro obiskana shoda SLS, na katerih sta poročala g. narodni poslanec Ivan Vesenjak ter tajnik Ovčar. Po vseh obsotelskih krajih začnejo ljudje uvi-devati, da je politika SLS edino prava in so doslej v tem volilnem okrožju Radič-Pucljevi agenti ljudi le slepili z lepimi besedami, a storili pa nič za zboljšanje razmer v Sloveniji. Pri teh skupščinskih volitvah se bomo tudi štajerski Obsotelčani postavili v krog dela ter poštenosti v tako lepem številu, da bo vodstvo SLS zrlo na nas s ponosom. Govornikov kot sta gg. Vesenjak in Ovčar, bi si želeli pri nas, kjer živimo bolj daleč od prometa, večkrat. — Posestnik v Prelazkem ob Sotli, g. Nejedly je prenovil na modern način svoj mlin, zgradil novo žago in njegovi podjetnosti so dolžni veliko zahvale Štajerci in Hrvati. — Bodi še tudi omenjeno, da imamo pri nas na Polju šolskega voditelja, ki je splošno priljubljen pri deci ter starših. Njegovi šolski uspehi že kažejo hvalevredne sadove na mladini, ki je potrebovala že krvavo šol-niške moči, kakor je naš obče spoštovani g. voditelj. Kozje. Oznaniti moramo širši javnosti, da bomo proslavljali v našem trgu 18. julija t. 1. trojni jubilej našega velezaslužnega g. dekana Tomažiča. Obhajali bomo štiridesetletnico mašništ-va, 30 letnico kar načeljuje nepretrgoma okrajnemu zastopu, in 20letnico, ko je prišel k nam za dekana. Trg ter bližnja in daljna okolica se veselijo teh pomenljivih jubilejev moža, ki si je pridobil toliko zaslug ne le za Kozje, ampak za celo Spodnji Štajer. Kozjani in posebno še okrajni zastop se pridno pripravljamo, da bomo počastili zgoraj imenovanega dne g. jubilanta, saj smo mu dolžni prav vsi za njegovo tolikoletno delovanje obilno hvaležnosti. Zanimivosti. Tat, ki je ukradel za 4 milijone frankov dragocenosti. Francoska policija mrzlično išče predrznega zločinca, kateremu so se zadnje čase posrečile nekatere izvanredno velike tatvine. Bogati markiz de Ganay je vzel v službo kot strežnika nekega Michela Baeignona, ki se mu je takoj zelo priljubil ter je imel povsod prost dostop. Toda markiz se svojega novega strežnika ni dolgo veselil. Po dobrem tednu službe je nenadoma izginil, z njim vred pa iz zaklenjene blagajne markizovo drago kamenje, ki ga je cenil na 3 milijone frankov. Tatvino je prijavil policiji, ki je kmalu ugotovila, kako opasnega tiča je imel markiz za svo jega služabnika. Star je šele 25 let, toda je eden najbolj prebrisanih tatov v sedanjem času. Kradel je po navadi le samo dragotine in sicer vedno tako, da je našel dostop v bogate rodbine kot njihov služabnik. Leta 1925 je ukradel pri gospej Godillot dragulje v vrednosti 500.000 frankov, leta 1926 je pa okradel kar dva gospodarja in sicer pri g. Le Uce dragulje za 10.000 frankov, pri Leryju pa za 400 tisoč frankov. — Markiz de Ganay je sedaj razpisal velike nagrade za onega, kdor zločinca ulovi in sedaj je nastal pravi lov za njim. Težko verjetno pa je, da ga bodo tako lahko dobili v pest, ker je silno spreten in premeten. Velikodušnost brez primere. Lansko jesen je popadel gospo Henrieto Hierhammer z Dunaja ob priliki izleta v okolico stekel pes. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je gospa v strašnih mukah umrla. Zato je vložil njen soprog zoper lastnika psa, posestnika Alfreda Polstererja iz In-zersdorfa, tožbo na plačilo zdravniških in pogrebnih stroškov in na plačilo odškodnine 50.000 šilingov otrokom, ki so izgubili mater. Te dni se je vršila obravnava. Tožencev advokat je zavračal vsako krivdo svojega klijenta, sklicujoč se na to, da je bil pes še uro, predno je gospo popadel, popolnoma zdrav ter ni nikdar kazal nobenih znakov stekline. Ko je advokat končal, je vstal tožensc ter izjavil na začudenje vseh prisotnih: »Vse je res, kar je povedal moj zastopnik. Vendar pa otroci niso krivi, da so izgubili mater. Pripravljen sem prispevati 1000 šilingov k stroškom, kajti tudi soprog pokojnice je dolžan, da nosi del stroškov. Kar se tiče odškodnine otrokom, plačam zahtevanih 50 tisoč šilingov. Ker pa nimam toliko gotovine, prosim, da se mi dovoli, da plačam to svoto v dveh letnih obrokih. Zahtevam pa, da se naloži denar pri sodišču, ker ga dam otrokom in nikomur drugemu.« Seveda je sprejel to ponudbo oče otrok z največjim veseljem, prav lepo se je zahvalil, prosil je pa, da naj bi se izplačevale obresti kapitala njemu za vzdrževanje otrok, toda kmet je odgovoril: »Pod nobenim pogojem. Oče je dolžan, da vzdržuje svoje otroke. Zahtevam, da se priračunavajo obresti do polnoletnosti o-trok glavnici. Hočem, da me bodo otroci nekoč blagoslavljali, ne pa preklinjali.« Ruski sovjetski komisar ubit. Na ljudskega komisarja za gospodarstvo Poilenčeva v Moskvi je streljal do sedaj neprijet in neodkrit napadalec. Poilenčev je smrtno zadet, napadalcu se je posrečilo, da je v gneči preplašene množice izginil in pobegnil. Obravnava proti 88 pravoslavnim duhovnikom. V Bur- jatski republiki, ki spada pod boljševiško Rusijo, se je začela obravnava proti 88 pravoslavnim duhovnikom, M so obdolženi, da so nastopali proti sovjetski vladi ter njenemu početju. Gotovo bo več od teh duhovnikov obsojenih na smrt. Gospodarstvo. KUGA N0SEMA ČEBEL. V eni zadnjih številk našega lista smo objavili pouk o znamenjih in bistvo nalezljivih bolezni čebelne zalege. Danes pa naj opišemo bolezen nosema, ki je po mnenju najznamenitejših čebelarskih strokovnjakov razširjena po vsej Evropi. — Umiranje čebelnih družin v velikih množinah spomladi povzroča zajedavec (Nosema, apis), ki živi v srednjem delu čebele in tvori trose slične bakterijam. Ti trosi se izločajo z odpadki in pridejo navadno s pitno vodo čebel zopet v čebelno črevo, kjer se nastanijo, razvijejo in povzročijo smrt čebel. Opazi se jih kot podolgovato-okro-gla, precej svetla telesca v precejšnji množini na ta način, sta se srečala z medvedom. Turkala so našli vsega raztrganega, razdrapanega ter ranjenega in seve v globoki nezavesti. Kakih 40 korakov proč je ležal orjaški medved že ves v muhah. Narednika in žival so položili na nosala in ju odnesli k bataljonu, kjer so nudili nesrečnemu lovcu prvo pomoč. Turkal je imel v celem 72 ran, in to globokih od medvedjih krempljev, po celem telesu. Zavest se mu je vrnila še le v bolnici na Madžarskem. Je celo ozdravil, a vrnil se je k bataljonu z grozno spačenim obrazom in prisegel, da se bo odslej skrbno ognil vsaki zverini in posebno še karpatskemu medvedu. Za razvedrilo. Rešitev uganke. Ko je nadaljeval potovanje, ni imel nobenega denarja več. Pač pa je imel tedaj, ko je začel to potovanje, 48 kron. Nova uganka. Lansko leto si mi bil oče, letos pa sin. Hvali mene, moj sin, moje matere mož! Kdo je to? Vprašanje je kratko, a rešitev je dolga. Uganko nam je poslal M. Š. iz Ljutomera. Zanimiv velblod. V neko vas je prišla menažerija in cirkus. Ko je nastopil pri predstavi velblod, je krotilec razlagal: »Velblod dela osem dni in nič ne pije!« Vse se je čudilo: V kotu pa je sedel znan pijanček, pa je dostavil: »Poznam velbloda, ki osem dni pije, pa nič ne dela!« Vse se je smejalo. Težka matura. Sin pride domov in ga vprašujejo, če je bila kaj težka matura? On pa je odgovoril: »Tako smo se potili, da je zunaj kar kapalo od streh!« In vse je prevzel strah, kaj pač mora biti matura. Poletna nadloga. Huda poletna nadloga so bolhe, a jih je mogoče pregnati s praškom. Pa je stopil kmetic, ko je šel v mesto, tudi v apoteko in zahteval ta prašek. Gospod lekarnar ga je vprašal: »Za koliko?« in je mislil na denar, a kmetic je pripomnil: »Kar za nekaj sto bolh, da bo mir!« Odkod so muhe? Meščanski gospod je na nedeljskem izletu sedel pred kmetsko hišo ter se hudoval: »Vse bi bilo lepo na kmetih poleti, ko bi le ne bilo teh nesrečnih sitnih muh!« Kmetic pa mu je nagajivo odgovoril: »Te muhe so gotovo tudi iz mesta in pridejo za vami. Kajti po zimi, ko ni k nam nikakih meščanov, ni pri nas prav nobenih ...... Najboljše izpraševanje vesti. Če hočeš natančno vedeti, katere grehe imaš, ženi se, pa bodo vse tvoje napake našli. Enako je, če si upaš pri volitvah kandidirati. Neki kmetic, ki je malokdaj šel k spovedi, si je na ta način pomagal, da ne bi kaj pozabil, da je dan popreje ženko nabil, pa je takoj izvedel vse napake. A to zadnje ni najboljši način in ga ne priporočamo. »Naš Dom«. Ali je komu žal, da si je za 15 dinarjev naročil »Naš dom«? Le povprašajte fante in dekleta, ki ga imajo! Povedali Vam bodo, da se jim je tako priljubil, da bi bili težko brez njega. Vse polno fantovskih in dekliških pisem je v njem. - ftf »Klobuk gospoda župnika« je povest, kakor je kmalu ni bilo bolj zanimive. V julijski številki pa so razpisane nagrade: dve po 100.— Din, ena po 50.— Din. Nagrade dobijo tisti naročniki, ki pogodijo, kaj se bo v povesti zgodilo z morivcem grofom Marinom. Razen tega pa morajo tudi še približno pogoditi, koliko naročnikov »Našega doma« bo na to vprašanje prav odgovorilo. Ugank pa ima »Naš dom« vse polno. Ima posebnega urednika za uganke, č. g. Fr. Modrinjaka, bogoslovca iz Središča. t Prleki so pri »Našem domu« v posebni časti. V julijski številki je Vid Habjanič, star Lotmerčan, objavil pesem na slavo Prlekiji; Anton Kavčič, župan iz Smolincev pri Sv. Antonu v Slov. gor., pa opisuje godovanje sv. Florjana v Prlekiji. »Naš dom« odgovarja na razna gospodarska in gospodinjska vprašanja. V avgustovski številki bo med drugimi tudi zdravniški članek daleč naokrog znanega zdravnika dr. Fr. Jankoviča o revmatizmu in gihtu; dr. Jankovič daje izvrstne nasvete, kako se je mogoče te hude bolezni iz-nebiti. Ptujsko narodno nošo je opisal v junijski številki dr. Fran Kotnik, predsednik vseh šol na Štajerskem. V prihodnjih številkah jo bo opisal še za Ljutomer in Rogaško Slatino. Dva vzorna fanta sta nam umrla: pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Janko Črepnjak, pri Sv. Juriju ob Ščavnici Lju-dovik Domanjko; oba imata v julijski številki krasni po-smrtnici. Iz Macedonje in iz Banata se oglašajo fantje v »Naš dom«, iz Zagreba mu pišejo dekleta; pravijo, da jim ni ljubšega prijatelja v tujini. Še bolj domač bi rad postal »Naš dom«. Zato vabi vse prijatelje, da bi mu poslali opise znamenitih domačih cer- kev, gradov ali znamenj; opise kremenitih kmetskih očakov iz domačega kraja — s sliko vred; prav tako opise kake dobre naše kmetske matere s sliko: vse to bo objavljal. 2400 naročnikov ima sedaj; ni jih mnogo, vendar veseli smo jih, ker so to najboljši naši fantje in možje, žene in dekleta. 10.000 naročnikov hočemo imeti prihodnje leto! Saj imamo na Štajerskem le dva prav naša, domača lista: to sta »Slovenski Gospodar« in »Naš dom«. Teh dveh se moramo z vso ljubeznijo oprijeti! V vsaki hiši v Prlekiji in Halozah in na Pohorju morata biti! Na 16 straneh samo izhaja »Naš dom«. Majhen je, ponižen je in skromen; pa prav zato je tako naš in nam je tako ljub. Če pa bo dal ljubi Bog, da bo šel prihodnje leto v 10.000 izvodih med našo štajersko mladino, potem bode postal bolj možat in se bo razširil na 32 strani. Dekliške zveze so se že začele poživljati. Dekleta iz ptujske okolice in iz Pišec in iz Poljčan in iz Velenja in od Sv. Jurija in od Sv. Benedikta — o, in bogve odkod še vse so vzdramile štajerska dekleta: osnovalo se je tudi o-srednje vodstvo v Mariboru s predsednico gdč. Marijo Štupco. Tudi mladeniške zveze se budijo, č. g. Gomilšek pri Sv. Benediktu je s svojo vzorno mladeniško zvezo pokazal, kako treba rešiti fantovsko organizacijo. Saj je v naši škofiji 200 župnij brez fantovske organizacije. Za tiskovni sklad smo začeli nabirati! Med prvimi je položil izdajatelj lista g. dr. Josip Hohnjec 100 Din, msgr. dr. Anton Jerovšek pa je dal v imenu tiskarne sv. Cirila 10.000 Din. Toda ne ustrašite se teh velikih darov! Vi tudi lahko darujete in čeprav le en dinar; vsak dinar bo »Naš dom« hvaležno sprejel. Prijatelji! Pripravljajte se, da bosta s prihodnjim letom v vsaki pošteni štajerski hiši »Slovenski Gospodar« in »Naš dom«. IOZM1 RED K veljaven od 15. maja 1927 se dobi v | prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad Din 2'—. Stran 6. j da se izmečka srednje črevo, ali raztopijo lise odpadkov, ter spravi vsebina brez vsakoršnega barvila pod drobnogled ob 400kratnem povečanju. Bistveno znamenje -bolezni obstoji v odmiranju Čebel-*}e!avk v panju ali izven njega kljub temu, da imajo dovolj hrane in matico. Koža čebelnega črevesa, ki je pri zdravih čebelah rjavo-rdeča, postane večkrat bela kakor mleko, je navadno močno razširjena in redno krhka. —• Umiranje, ki je odvisno od večje ali manjše zakuženosti družine, od letnih časov in drugih okoliščin, utegne imeti hitrejši ali počasnejši potek. Najhujše nastopi kuga v prvih pomladanskih mesecih, ako je zajedavec napadel skoraj vse delavke, ki so še precej vezane na dom. Dokler čebele ne morejo trajno iz-le ta vati, se odločijo bolne od zimskega klopčiča, padejo s satovja na tla panja in lezejo vznemirjene in ¡boječe s perutnicami trepetaje ter z bolj ali manj napihnjenim zadnjim delom telesa proti žrelu na prosto. Nesposobne za letanje popadajo na tla, da tam pomrjejo v daljšem ali krajšem času. Ob vremenu, ki je ugodno za izlet, se utegne dogoditi, da zapustijo v teku malo dni vse bolne čebele panj, pomrjejo izven njega in ostane večkrat matica med dvema satoma na pol otrpela v pergišču čebel. Zalega je povsem zapuščena in odmre kmalu. Ker je pogostokrat satje onesnaženo iz madeži odpadkov, podaja tudi staro umazano satovje vir trajne nevarnosti za zdrave čebele. Zatiranje kuge noseme je ibistveno težavneje kot ono bolezni zalege, ker se nahaja kuživo ne le na satovju, mar več je raztreseno tudi po okvirjih in stenah panja ter izven čebelnjaka in tiči v preživelih čebelah. Pred vsem je treba vsa napajališča, kamor čebele navadno zahajajo, po možnosti odstraniti, ker tvorijo navadno kužišče, in napraviti na drugem kraju nova napajališča, pri čemur je paziti na to, da so uporablja kolikor mogoče tekoča ali kapljajoča voda za napajanje in zabrani, čebele napajališče onesnažijo z odpadki. Priporočajo se torej z mnogih strani sesališča, ki so narejena tako, da sesajo čebele vodo s spodnje strani po-"Veznjehe posode, ki je napolnjena z vodo, pa pokrita s komaj prepuščajočo tvarino, n. pr. s tkanino, Napajališča, opremljena s slamo, z mahom ali zamaš-ki, je opustiti in mlake v bližini čebelnjakov po možnosti osušiti. .'/..Tir >•■> " Posode, nastavljene za napajanje, naj se vsak dan temeljito osnažijo. Združenje vsled noseme bolnih družin z zdravimi bi imelo kot posledico okuženje slednjih. MALA OZNANILA. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša j cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljcjo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor. w Izjava. Podpisani izjavljam, da sem si vse, kar sem govoril slabega 0 g. Avgustu Dolinšku, posestniku na Brnici in 0 gospodu Ferdu Rošu, posestniku v Hrastniku, prosto izmislil. Izjavljam, da ne morem očitati -niti enemu, niti drugemu tudi najmanjšega prestopka iz ko-ristolovstva, najmanj pa še v kaki javni korporacaji. Najlepše se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Hrastnik, 22. junija 1927. Ignac Božič, posestnik in gostilničar v Praprotnem pri Hrastniku. 877 Kolarskega vajenca sprejme takoj Ivan Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju. 878 Vajenec, močen in pošten, se sprejme takoj pri Karolu Ver-gles, mesarju in prekajevalcu v Račah. 872 Učenca, iz šole stopivšega, z dobrim spričevalom, vzame v učno dobo trgovina rne.s. blagom Iv. Schosteritsch, Sv. Vid pri Ptuju. 874 Večje posestvo pri Ptuju išče pridnega, poštenega, v vseh panogah kmetijstva verziranega šafarja, posebno za živinorejo in poljedelstvo. Pogoj: mora biti oženjen ekonom in iz ptujskega okraja doma. Prošnje naj se pošljejo na Slov. Gospodarja. Plačilo po dogovoru. 883 TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVIL. OLJE ZA ŽIVINO je najboljše sredstvo za okrep-ljenje zahirane živine, 0 čemer govori že več sto pohvalnic. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za 125 Din pri tvrdki M. TEŽAK, ZAGREB, 244 Gunduličeva 13. Na prodaj: 1 navaden koleselj, 1 mesarski voz zapravljivček, 1 težek tovorni voz, 1 stari t renski voz, 1 koleselj polpokrit 1 kočija polnopokrita (Landau-er). Franc Plavčak, kovač, Sv. Jurij ob juž. žel. 876 Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25. 684 En par zobnih koles, veliko 1.5 do 2 m, malo 40 do 50 cm in 1 par rozet za vodno kolo; se išče. Ponudbe z opisom in ceno je poslati na Radič, žaga, Zgo>r. Polskava. 873 Vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Trnovo. Istotam se sprejme tudi pomočnik. 857 Gospodinja, pridna, poštena in razumna, želi mesta v dobri hiši. Naslov v upravi. 882 Umetni mlin in žaga s turbinskim pogonom, 2 para kamnov, pet parov valjčkov z lastno električno napravo na stalni vodi, se po nizki ceni dražbe-nim potom dne 7. julija proda. Interesenti naj se oglasi,¡0 pri mlinu Kumparič na Razkrizju pri Ljutomeru, pošta Strigova. SS6 Mlinarski pomočnik, mlad, zanesljiv, išče službe v kmetskem mlinu. Naslov v upravi. 881 Močen, pošten učenec od 15 let naprej, se sprejme. J. Pisanec, pekarna, Maribor, Koroška 11. 840 3-1 Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi. ___ 801 Širite Slov. Gospodarja! SUHE &OBE jajca, maslo, puter, kupuje vedno po najboljših dnevnih cenah trgovina mešanega blaga FRANC SENCAR, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira oblačilnega blaga vseh vrst. {§5 Različni plctilni stroji, vsi v najboljšem stanju, se po ceni prodajo zaradi preureditve ple-tarne. Kupca se nauči plesti brezplačno in dobi delo na dom. M. Vezjak, pletarna, Maribor^ Splavarska ulica 6. 827 Mlinski stroji — (Griesputz-masehine pat., trijerji, cilindri, Eureka) na umetnem mlinu, zelo po ceni na prodaj. Naslov v upravništvu. 849 Rake (Krebse) kupim vsako množino od 6 eol dolge naprej no najboljši ceni. — J. Wouk, "oljčane. 848 Pol zastonj dobite letne turške in bele ženske robce, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. _ 841 Ena krasno pisalno mizo z 1 stolico; 2 velika tepiha (pliš), vse je v dobrem stanju, pripravno za vsako boljšo hišo, se proda po jako nizki ceni. Kupci naj se zglasijo ustmeno ali pismeno pri gosp. Vinc. Topolovec krojaški mojster v Podlehniku pri Ptuju._ 866 2—1 Klobuke, slamnike, majice, sandale itd., kupite najceneje pri Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene! 868 £ Jetika! Znani zdravnik za pljuč ne bolezni dr. Pečnik sprejema letične v svojem zavoau (An stalt) Janina, železniška posta-;a Rogaška Slatina, Štajersko, "ridite na pregled! 799 4—1 £ JAVIA Ä'AHYALA, 884 Dne 2. julija mi je požar uničil hišo in gospodarska poslopja. Zavarovalna družba »Jugoslavija«, pri kateri sem bila zavarovana, mi je izplačala odškodnino v mojo posebno zadovoljnost. Zahvaljujem se družbi javnim potom in jo vsakomur toplo priporočam. J»sipina Krautsdorfer, pos., Loče pri Konjicah. Oblastveno koncesijonirana zastavljalnica v Maribora 880 zastavnih predmetov se vrši dne 13. julija 1927, začetek ob 9. uri dopoldne. — Prodali se bodo : EFEKTI št. 29.778—31.735 DRAGOCENOSTI št. 765—2.750 ki se do 9. julija ne podaljšajo ali ne dvignejo. — Dne 11. in 12. julija ostane zavod za vsak strankin promet zaprt. 5 dinarjev robci X™ sivi kakor tudi vsakovrstno drugo blago po jako nizkih cenah, sukno že od 26 Din naprej se dobi pri J. Trpiny Maribor, Glavni trg 17 Zobni atelje H. Hinko Zajoriinik-Celje s Jadranska-Podunavska-banka o» Vhod I. nadstropje na dvorišču pri Zagrebu, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato, zdravi reume, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatni popust od redne sezonske cene, poleg tega še poseben dogovor za 20 dnevno bivanje za paušalno ceno, dočim za časa glavne sezone od 16. junija do 1. septembra stanovanje z vsemi pristojbinami in celo oskrbo za dnevno 75 do 100 Din. Sezona april—november. Podrobna obvestila in prospekte daje kopališka uprava. 528 S % I I ® i I m m I i M Ü m DENAR NALOŽITE najboljše in najvarnejše pri SpodnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru == Stolna ulica 6 r, z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge ti n CIO/ a^T brez odpovedi P U /0 na trimesečno odpoved «n 00/ P o/o Cirilova knjižnica obsega sedaj sledeče zvezke: 1. Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano). 2. Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovenski Piemont, — Din 7—. 8. Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, Din 10.—. 4. Moj stric in moj župnik, Din 4.—. 6. G. J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. deL Din 8—. — II. del, Din 10.-. 7. H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—, 8. B. Orczv: Dušica, I. del, Din 16.—. — II. del, Din 25.—. — III. del (v tisku). 9. A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12,—j 10. Arnold Bennett: živ pokopan, Din 8.—. 11. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—, 12. E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—. — II. del, Din 14.-. 13. Elza Lešnik: »Šumi, Sumi Drava . . .«, Din 5.—i 14. Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano). 15. Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega ro- jaka, Din 12.—. 16. Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov — Din 28.—. 17. Anton Kosi: Iz otroških nst, Din 8.—. 18. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. 19. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—. 20. Pavel Keller: Dom (tisku). BI. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora — Din 20.—. R. Savnfk modna in galanterijska trgovina Cel j e, Aleksandrov a 4r nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.: moško in žensko perilo, nogavice, rokavice, otroške obleke iz finejšega štofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robce itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 1764 i •m_ ■■■MIG w ie posvečen presv. Srcu JaCI HlcScC JUTlIJp Jezusovemu, priporočamo, da postavite v svojih hišah lepe podobe in kipe PRESV.SRCA JEZUSOVEGA! Te pa dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5 in Aleksandrova c. 6 po sledečih cenah. Podobe Srca Jezusovega in Marijinega kakor tudi druge stanej»: Velikost v cm: 19X26 24X34 25X38 32X42 39X51 47X63 54X7» Din 3— 4-50 6— 9-— 13-— 18 — Kipi Srca Jezusovega in Marij., Lur. Marije In Brezmadežne stanejo brez poštnine: Visokost v cm : 30 37 42__50______ Din 55 — 77-- 88'— 150'— 24O — 500'— 1050— 65 85 100 KMETJE! BUČNO OLJE dobite v zamenjavo za bučne jedrce in prešate z navržkom v tovarni bučnega olja J. Hoch-muller v Mariboru, Pod mostom 7 (Magdalena). Po nizki ceni dobite najredilnejše otrobi. 769 Iz čiste volne pletene jopice, telovnike, bluze itd. za moške, ženske in otroke dobite najceneje v že znani pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska 17 na debelo Splavarska 6. Oglejte si razložbe. 826 a 3) Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakorŠDa steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. 106 O o o 0 Južno-štajerska hranilnica Celje v lastni hiši Cankarjeva ulica. št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vraisko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. 82 O § 0 o Pozor pri mladih prašičkih! 11 Ako hočete imeti Vaše prašičke zdrave in da se bodo redili, uporabljajte Ifl A S T JE J> IJV" Dobite ga pri vsakem trgovcu na deželi. 795 Sprejmem obrt iz fanta za ;tene hiše. ekovsko ____ojz Pečnik, pekovski mojster, Selnica ob Dravi. 850 3—1 Januš Goleč: »Ne oblači novih hlač!« Prav imovit ter čislan vinski trgovec me je povabil, naj se peljem z njim v Svečino vina nakupovat. Bilo je pasje mrzlo jutro, ko sva se odpravljala na pot ter zavijala v kožuhe in odeje. Lepega črnega konja je aaprezal trgovčev kletar, ki je že bil precej v letih, a srčno dobrega obraza. Pred odhodom nas je ogledala vse tri žena kletarjeva, se podprla samozavestno v bok in rekla možu, ki je stopal na kozla: »Ded, jaz sem Ti rekla, ne oblači novih hlač!« Posvarjeni jo je ošvignil s pogledom ter besedo: »Ne vidiš, da vozim dva gospoda in ne morem z njima v oguljenih hlačah.« Že smo drdrali z dvorišča na cesto, ko nam je priletel v hrbet iz ženskih ust glasno resen opomin: »Ded, jaz Ti rečem še enkrat, ne oblači novih hlač!« »Nobeden od naju se ni zmenil za baburino sitnost, le kletar si je lajšal vest s pojasnilom: »Kaj neki vidi danes babnica v teh novih cajgastih klačah, da jo tako bodejo v oči?« Midva sva se smejala ter zbijala šale, češ, nove cajgaste hlače bi bile bolj za ženko nego za njega voznika, ki je sicer sedel prav moško na kozlu. Vožnja v ledeno zimskem jutru po cesti proti Svečini je bila lepa ter hitra, ker je brzel z nami brzi konj, ki je nosil glavo po koncu, kakor bi tekel z generali. Jaz sem hvalil vitko postavo ter brezhibni tek živali; trgovec je kimal in mi zaupal, da bo prodal konja pri prvi priliki, ker se opasno boji vlaka. Vse mogoče je že poskušal, da bi ga navadil na ropot ter puh lokomotive, a vse te vežbe so bile zaman. On rabi mirno ter ne plaši j i vo žival, s katero mora tolikokrat na kolodvor in mimo železniškega tira. Po njegovem mnenju bi spadal konj kam na deželo in to v roke imovitejšemu graščaku. V Svečini smo dobro ter veliko kupili, bili pogoščeni z vso gostoljubnostjo, le zeblo nas je v hladnih kleteh. Opravka je bilo skoro do večera in stari kletar je skrbno pazil na konja ter voz. Ko smo se odpravljali na povratek, je zeblo do šklepetanja voznika, kljub temu, da je tičal v novih hlačah. Povabila sva ga na sredino med naju, ki sva se ogrinjala v kožuhovino in tako bi naj bilo toplo vsem trem. Res se ogrel kletar in vajeti sem držal nekaj časa jaz, pa zopet trgovec. Govorili smo malo, ker nam je zapiral sapo oster veter in si je želel vsak izmed nas, da bi bil aimpreje v toplo zakurjeni sobi. Brez vsake najmanjše nezgode smo privozili na^ hrib v Lajteršbergu in se spustili navzdol. Ko smo bili že na ravni cesti ter se približali železniškemu tiru, nam je pri-svetila izza ovinka tovorna lokomotiva. Ker se vspenja ravno tamkaj proga, je puhal stroj s polno paro in iskre so irčale iz dimnika na vse strani. Ko je čul konj puhanje ier videl kolobarje in vence isker, je nategnil obe ušesi, zacepetnil z nogami in po bliskovo je obrnil voz in v galopu naprej proti lajteršberškem hribu. Oba s trgovcem sva ohranila samozavest ter hladno kri, le nesrečni ter plašijivi kletar je kriknil: »Jezus, Marija!« in že je skočil iz najine sredine z vo-aa na trdo cesto. Konj je divjal do podbrega. Ko ni čul za seboj nobenega ropota več, je postal in se pustil pokorno okreniti nazaj. Kmalu sva bila pri kletarju, ki se je pobiral od silnega padca. Po obrazu je bil krvav in nove cajgaste hlače je imel prebite in raztrgane na obeh kolenih. Dvignila sva ga in se je še postavil na noge, a ko je otipal raztrgane hlače, se mu je izvil vzdih: »Saj pravim, baba je rekla zjutraj, ne oblači novih Hlač!« Prav nič se ni zmenil za okrvavljeno glavo, ki je puščala kri na več mestih, njegovo žalovanje se je osredotočilo v razpoke ter luknje še pred kratkim novih in celih «ajgastah hlač. Posadila sva ga med oba na voz, ga izpraševala, ako ga kje boli v glavi, na vsa vprašanja sva dobila odgovor: »Saj je rekla baba: ded, ne oblači mi novih hlač. Baba je znala, kaj bo in kaj šele bo doma!« Prepričana sva bila, da so poškodbe na glavi le praske, ker sicer bi bil stari tožil o bolečinah v razbiti glavi, in ne o hlačnih luknjah na obeh kolenih. V pomirjenje mu je obljubil dobrodušni trgovec, da mu bo kupil iz svojega nove štofaste hlače, da bo imel mir pred ženo. Drugič smo se oddaljili od železniškega tira brez nesreče, a voznik se je držal kljub obljubi o štofastih hlačah razbitih kolen in ponavljal jutranje svarilo in opomin svoje skrbne in preroško navdahnjene žerte. Spregla sva sama, kletar je odkrevsal sam v svoje stanovanje. Kako je zaupal ženi žalostno usodo še zjutraj novih hlač, ne vem. Drugo jutro se je oglasil pri meni v pisarni trgovec in mi sporočil, da je njegov kletar umrl še ono noč in to radi pretresa možganov in notranjega krvavljenja v glavi. V nezavesti in cele ure pred izdihom je ponavljal v raztrganih besedah ter dolgih presledkih: »Ba — ba — je — rekla, — ne — obla — či — novih hlač!« Čudno, a resnično, temu ponesrečencu je bilo do zadnjega več za raztrgane cajgaste hlače, nego za smrtnone-varne poškodbe na možganih in za — življenje! Pri odhodu 'mi je zaupal trgovec, da odslej verjame tudi on, da je v starejših ženskah res nekaj preroškega in njihovi opomini ter svarila niso za prezirljivi posmeh! mir Katoliški mučeniki v Mehiki^ Vsi, ki smo videli ter doživeli medvojne grozote ter «e razveselili Sklepa miru, smo bili prepričani, da se bo človeštvo spametovalo in se mu bo zagnusilo prelivanje nedolžne človeške krvi. Kako bridko smo se varali v tej nadi že koj prva leta po prevratu! Vedno in vedno se najdejo hijene v človeški podobi, katerim so nasilstva in morije nekako v vsakdanjo zabavo. Krvavi in smrtni zločini od strani vladajočih oseb se ponavljajo v zadnjem času v Rusiji, a ta grozodejstva so v primeri z mukami, katere morajo trpeti katoličani v Mehiki, le kapljica v morju gorja, v katerem plavajo ter gi-nejo mehikanski katoličani. Predsednik Mehike Calles si je nadjal nekako življensko nalogo, da uniči s preganjanjem, z uničevanjem imetja, s trpinčenjem ter z najkrutej-širni usmrtitvami katoliški živelj. Vladar Mehike je počel s pomočjo vojaštva v zadnjem času nad neustrašenimi katoličani taka grozodejstva, da se človeku jezijo lasje, ko jih čita kot resnična ter uradno potrjena. Podobno kakor rimski cesarji divjajo mehikanski brezverci ter vladinovci nad nedolžnimi katoličani, katere lahko trpinči in pobija vsakdo brez poklica na odgovor. Da so naše trditve resnične, hočemo navesti nekaj vzgledov, iz katerih bo naš slovenski kmet uvidel, kako poživini človek, ako se ga je polastilo sovraštvo do Boga in cerkve. Mučeniki med duhovniki. Ako se začne preganjanje katoliške cerkve od strani vlade, so naperjeni napadi predvsem napram duhovščini. Naši javnosti je znano, koliko so že prestali doslej mehikanski škofje in navadni duhovniki, v naslednjem hočemo navesti le najnovejše duhovniške mučeniške vzglede: V Zacatecasu je duhovnik Carrea nekega dne nesel bolniku sv. popotnico. Vkljub vsej previdnosti ga je pri tem presenetil oddelek vojakov. Zasmehovali so ga ter mu hoteli odvzeti sv. zakrament, da ga onečastijo. »Morete me umoriti«, je zaklical duhovnik, »toda nikdar ne bom trpel takega božjega ropa!« Pri teh besedah hitro skoči nekaj korakov nazaj ter zavžije sv. hostijo. Besni vojaki planejo na duhovnika ter ga med surovim postopanjem peljejo k poveljniku. »NaiDrvo«, pravi poveljnik, »spovejte te upornike, ki jih tukaj vidite in ki bodo sedaj ustreljeni, potem bomo z Vami dalje govorili!« Duhovnik stori, kakor mu je bilo rečeno ter je tolažil in bodril ujete katoličane. Komaj so se ujetniki izpovedali, se obrne poveljnik k duhovniku: »iNa licu mesta mi povejte, kaj so Vam ti ljudje povedali!« — »Nikdar!« odvrne ogorčeno duhovnik. — »Kako? Nikdar?« zavpije poveljnik. »Na licu mesta Vas dam ustreliti!« — »Storite to! Noben duhovnik ne bo prekršil spo-vedne tajnosti. Pripravljen sem umreti!« Ves besen da poveljnik ustreliti junaškega duhovnika. Pri nekem pogrebu so mrliča pozno zvečer prinesli na pokopališče, tako je bilo nemogoče pokopati ga istega večera. Pri mrliču je ostal za stražo njegov sorodnik. Nenadoma ga ponoči prestraši streljanje. Drugo jutro vpraša grobarja, kaj je streljanje pomenilo. Grobar mu odgovori: »Pridite in poglejte! Toda molčite, če Vam je življenje ljubo!« In pokazal mu je več duhovnikov, ki so bili ponoči ustreljeni ter dostavil, da se druge noči dogaja isto. V Guadalajari je bil duhovnik Saba Reyes polit z bencinom in živ sežgan. Nad čisto nedolžno katoliško deco se upajo. Čitali smo, kako se je preganjalo ter morilo v vseh časih katoliške duhovnike, odrasle vernike, a le v prvih časih krščanstva in v dobi turških navalov se je morilo nedolžne otroke, sicer nam zgodovina o tem ne zna poročati. Kar se je dogajalo v dobi rimskih cesarskih trinogov in turških sultanov, to nam potrjujejo poročila iz Mehike v današnjih časih, kjer ni beležiti med mučeniki samo škofe, duhovnike, odrasle, ampak tudi otroke. Najnovejši grozni vzgledi naj govorijo: Ko so zasedli mesto Arandas, so vojaki ujeli dečka 13 let, ki ni mogel več ubežati. Začudeni radi njegove mirnosti in drznosti, so ga pozvali, naj gre ž njimi, da mu bodo že pomagali naprej. Deček pa zgrabi svoj rožni venec in svoj križec, ki ga je nosil na prsih ter ponosno odgovori: »Vi se bojujete za enega človeka, jaz pa se bojujem za Boga. Naj živi Kristus, Kralj!« Komaj je izustil te besede, •[aiojj{ po ur?fu^n[ejd 'of[uiaz mi {tpruSz jpjunf nem af os V Parrasu so prijeli pet članov »Asociacion Católica de la Juventud Mexicana« (Zveza katoliške mladine), češ, ker so baje zgrabili za orožje za katoliško stvar. Ko so jih peljali na pokopališče, je eden vojakov opazil, da je med ujetniki deček komaj 15 let. Vojak ga je iz usmiljenja hotel rešiti ter ga je z naročilom poslal v mesto, da mu da tako priliko za beg. Kako se začudi vojak, ko zagleda, da se je deček tik pred usmrtitvijo drugih vrnil ter postavil v vrsto poleg svojih tovarišev. Začuden ga vpraša vojak: »Ali nisi opazil, da sem te poslal v mesto, da te rešim?« — »Seveda«, odvrne mladi junak, »toda če morajo umreti moji tovariši, ker so katoličani, potem sem jaz ravno toliko kriv kot so oni. Hočem ž njimi deliti isto usodo.« Tako je umrlo pet mladih mučencev. Mladi Manuel Bonillas iz ugledne rodbine, ki je kot pravi apostol deloval, da organizira krožke katehistov, je bil v Toluci prijet na veliki petek okrog poldne. Ko so Callisti bogoskrunsko zasramovali prizor na Kalvariji, so privezali mladeniča za roke in noge na križ. Proti 3. uri so ga na križu ustrelili. Ogenj in meč nad odraslimi katoličani. Vseh dosedanjih mučeniških žrtev med odraslimi katoličani v Mehiki bi bilo nemogoče našteti. Po bogzna kolikih usmrtitvah se je lotil predsednik Calles uničevanja imetja katoličanov. Uradna poročila potrjujejo, da je bilo v najnovejšem času v mehikanski državi Jalisco tekom 14 dni 3000 mož ter žen z deco vred pognanih iz svojih domov. Ti se potikajo sedaj okrog brez strehe, hrane ter varstva. Sam Bog ve, kaliko jih je pa pokopanih pod razvalinami svojih bivališč! Vasi ter mesta omenjene države Jalisco so od vojaštva razstreljena ter požgana in najbolj rodovitna polja opustošena popolnoma. Kar se je doigra-valo zadnji čas v pokrajini Jalisco nad katoličani, presega zverstva, katera sta zagrešila nad prvimi kristjani najhujša rimska trinoga cesarja: Nero in Dioklecijan. Slovenski katoličani, dobro si zapomnite, da o grozodejstvih nad katoliškim življem v Mehiki doslej ni obelodanilo niti besedice ne dr. Zerjavovo časopisje, ne Pucelj-Radičev »Kmetski list« in seve tudi ne socialdemokratska glasila. Kdor molči, soglaša! nepoznam\ hikake utrujenosti ker vedno nosim pete! hOVARNA STROJEV IN LIVARNA ZELEZA J. PFEIFER ml., Hoče pri Hanbora í * £2 ? < -.5. P m i® * ¿•Ki » (I 3 ».<¡ NOja <; a H-t lig. y y ^ - s O Hrt (J S.< O? 5 »d S • „5 N slB, S. o 2 rt < C/l hr- »J — «. O O N tJ" T CO g. M o ^ S> 5 .............................. ...............••........................w Kot specialiteto: Zel. opremo za žagč venec janerce, cirkular žage, transmisije miine in vodne turbine. 5" «t ¿t .S Naznanilo S Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna, za ženske in moške obleke. V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih sukenj. Za obilen obisk se priporoča IVAN MASTNAK 785 Celje, Kralja Petra C. 15. ca. = so Ako bolehate na krvl želodc" pljučah, jetrah1 »uiPiiatc mehurju ¡td> p0sku8ité SB zdraviti ! z španskim zeliščnim čajem kateri je sestavljen iz okoli 40 raznih planinskih zelišč po Dr. I KÖNIG. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj 4 zavitke tega zdravilnega čaja za 20 Din pri razpošiljatelju so? JOS. URF.K, Marija Snežna. ÜÉÉM i Naložite d ena** le pri fliiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri k Katar v spolovilih »... »Bissulin« me tudi pri nadaljnih 1000 živalih ni pustil na cedilu.«2iTlnozdraTnik D.»Deutsche Tierärztliche Wochenschriit« 1911, it. 11. ». . . Čez 300 krav sem z »Bissulinom« zdravil vedno u- epesno.« Zivinozdravnik Dr. S. »Beri. Tierärztliche Wochenschriit« 1908, št. 16. »Bissulin« se dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreh, Jurjevska ul. 8. m Mova posojilnica t Marini reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta 10 sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v 6vojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost. 779 Da se mi fine otročje nogavice ne pokvarijo, ker imam Ogromno zalogo, prodam iste začasno po čudovito nizki ceni R« Stermeckl, Celje 725 ROPAŠ. CELJE ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Uglašanje in vsa popravila strokovno. erBrirprB*- znižane cene i rAko imate bolečine kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Felleriev pravi blago dišeči »Elsafluid*. Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam Elsafluid ublažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in hvaležni boste ter ostali zvesti Elsafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Že naši očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno „Felleriev* pravi B.ls>fluid, v poskusnih stekleničkah po 6'- Din, v dvojnatih steklenicah po S> — Dm tli specijalmh steklen>cah po 8,1 — Din. — Po pniti pride tem cenejše čun .vec se naroči naenkrat. Z zavoinino in poštnino vred slane:}. 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 3pooi,alni steklenici 61 — Din » J® » r , 6 , : 133-- „ - ' 64 > . , » ,.-.,« . , 250 - „ . Naročila nasloviti razločno takole: Eugcn V. Feller, lekarnar v Siubici Iionji, Elsatrg š t. 341 1549 t Krvaisica.- Fl. Vil. Vsi ljudje veliki in majhni govore o prodaji pri tvrdk! FRANC KOLERIČ, Apače radi prezidave, kei dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 728 Domača tovarna kos Slovenj gradeč Ustanovljeno 1773 ÄS* Mz- detufe / neao»e£eno aobre re«t/ Dobiva se 792 D. RflKUSCH, CELJE OgiaŠujte t? Sfor. Gospodarju ! Prihrankom rojakov r Ameriki, denarju nedo-letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obč. denarja, posveča posebno pažnjo. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnemzavoda, ki obstojiže 64let Celjska mestna hranilnica t Celju, Krekov trs ¡¿{^i^j Za hranilne vloge jamči v , ^ ™. z vsem premoženjem poleg premoženja hranilnice IliV^lif in vso ¿avčno ra0Čj0 Hranilnica daje posojila na zemljišča, po najnižji obrestni meri. Vse proš- =a nje rešuje brezplačno. 786 Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan Brova 13._787 1—10 Kovčeki in potne torbice vseh ¡rrst in velikosti najceneje pri Ivanu Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 788 1—10 • i 3 S i« I 3" H" E3 ? i M O tj | a O wv.ooo 400.000'. Zoom; too.ooo. mm.: ift.ooo.-300.000- JO0.ooo.L_ « 100.000 _ , ®0-000-_ 60.000 , 60.000.^ ; 40.000-. * 40.000.^ ; 5000-; 40.000 - ; 40-000.— ; 40.000.^ ; 5°oo.-, 80.000 91787 Gir>u »17»® J746 3275* 65420 16388 Pfitfn ter . 83893 ; »sm C v^16? « /oej22 ; j22866 ■ ' « , 3935 m°°So drUgih 44657 « S" 5 Ü '1 ■ 1 B p a s Kmečko dekle išče mesto učenke v strojno pletarno, Femija Hrvatin, Gor. Ložnica pri Slov. Bistrici. --------- ntlÄ \n NM 'iff&jÜ ................... te štetje od » ^^¡fe^S •mdft»lP .........................*................ PtOS«» aa .......-.................................... lave*^'-....... Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlblnHrovata, poslovodja v Mariboru, - Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru. - Izdajatelj- Konzorcij »Slovenskem Gospodarja«, predstavnik: Janus Goleč, novinar, Maribor. ja j. *amoreiJ Slovenskega 23485353535353485323484853235323535353535353532323535353484848534848484848482353532323235353230001010153 00232323234823532353485348484823