Štiri postaje. Spisal —j. III. Obisk na zenilji. (Konee.) Oas odmora. Pritisk na gumb — in Ąsi učenci stoje, kakor stoje vojaki. Samo mnogo mirnejše. Vsak seže z desnico Ą desni žep telo^nika, ki privleče iz njega raalo ceĄko iz katere strese nekoliko praška Ą usta in ga po goltne brez kakega gibanja čeljusti. MKaj je to?« vpraša Jaka. nTo je predjužaik!" pravi m.ajor. BV odmoru ima Ąsak ufienec čas in pra^ico, da se okrepča, zato prinese slednji s seboj nekoliko Bbrotmelina", t. j. nekakega krušnega ekstrakta, ki mu nadomesča najboljšo medeno potico. Ea^notako se zgodi opoldne. Da ne tratimo časa s pošiljanjem otrok domoĄ, ima vsak seboj škatlico z raznimi praški, ki mu nadomeščajo najrazcovrstnejša jedila." nZares — imenitno !" je pritrdila eelo Jerica; Btako odpade vsa kuha in Ąse pomiĄanje posode!" In pritrjale so ji veselih lic Ąse koleginje. nKako pa je z učnim uspehom, gospod major? Koliko proeentoĄ je sposobnih za višji razred?" Ąpraša Janko. »Bavno sto!" je bil odgovor. BSto? To bo morda Yendar naalo preĄeč!" ugovarja Janko. nPreveč ? PraĄ nič preveč! Neuspeb. je popolnoma izključen," odgovarja major. ,,Vsak ueenee se da pred sprejetjem y anatomiški-pataloški-kiruvgični oddelek in tam mu pregledajo možgane, jetra in obisti. Vsak oče izrazi željo, za kateri stan želi imeti otrok a preustrojenega — in današnji Ąedi je to pra^a malenkost. Tu se navijejo možgani, tam nekoliko potlačijo, tu zopet nekoliko na^rtajo in tam spet nekoliko zakitajo — in talent v zaželenem smislu je gotov. — Otroci se dado nato y posamezne d^orane: Ą umetniške, rokodelske, uradniške, trgo^ske in kmetijske — ni zlodej, da bi iz otroka ne prišlo Ąenkaj to, kar želi Bog in človešt^o." nDa, da — imenitno, krasno — in s kako majhnim naporom!" smo hiteli Ąsi. BKako pa je z uporabo časa — s počitnicami?" Ąprašam jaz. ^Vsak dan po 10 ur pouka brez Ąseh počitnic razen nedelj in praznikoĄ — te je treba spošto^ati! Sicer pa dan za dnera enako, in y 12. letu s^oje starosti ima že Ąsak otrok svoj doktorat y žepu in si labko zbira službe po volji!" nAli pa ni to malo prenaporno za te mlade ljudi?" Ąpraša Luka. BPrenaporno? PraĄ nic!" odgovori major. MCetudi slabe učencu nekoliko oči — nič ne de, saj imamo očala 000. In če se mu krivi hrbtenica, kaj zato, saj imamo imenitne ortopedične pripomoeke. Učenca denemo y fašine spredaj in zadaj ni ga z bandažami povijemo od nog do glaĄe — in tako je Ąsak otrok na zunaj. Ązorne posta^e." BEes, res, UĄideĄamo — Ąse praĄ izborno! Šola moderna, na Ąišku znanosti, oj, ti srečna, srečna mladina!" smo hiteli drug za drugim. ^Kako pa kaj z gmotnim stališčem učiteljstva ?" Ąprašuje Luka. BSicer Ąidim, da imate zlat ovratnik in da se ponaša gospod ravnatelj z generalsko uniformo — ali pa ni morda to samo zunanji lesk? Pred tisoč leti bi nam niti ne bili dali samega cinkastega o^ratnika brez Ąsake denarne apanaže!" „0, kar se tega tiče, smo na dobrem! Delo ljudskega izobraže^alea se ceni dandanes po Djego^ih zaslugah, in jaz n. pr. imam 10.000 K s popolnoma prosto oskrbo za yso svojo družinr) in s prostim ^rundreisebiletom" po Ysem s^etu z železnico ali z balonom ali s podmorskim čolnom. Gospod general pa, niti sam ne Ąem, kolike dohodke užiĄa," tako nam je razjasnje^al gospod major. BNi mogoče, ni mogoče," smo strmeli Ąsak posamezno in Ąsi skupDO. ^Koliko ste pa Ąendar morali študirati? PripraĄnico — s kolikimi letniki — in kakšno Ąisoko šolo!" MPripravnieo? — Kaj še! Ključalničarstvo, mehanika in tehnika — to je spiritus movens današnje pedagogike. Saj vidite, da imam opravila samo s stroji!" odgo^arja gospod major. ,Da, saj ^zgajate pa tndi le stroje!" kriknem jaz. nKaj zato? Saj nam je pa treba dandanes tudi edinole strojeĄ! Stroj — stroj, ta dela hitro, ta dela natančno in dela ceno — in toga nam je treba Ą današnjib. časih. — Stroj je denar!" je modro^al gospod šolski major. — Dovolj nam je bilo. Zahvalili smo se gospodu majorju, se poslovili od gospoda šolskega generala, iu pohitel je naš roj venkaj iz tesnega ozračja najmodernejše Yseh šol. Eazpeli smo krila in se dvignili proti jasnemu solncu, da se nam zopet poživi dub. Nas starokopitneže je morila ta neizmerna modernost, četudi smo morali priznati brezprimerne uspehe te modernosti. Frčali smo kot temne Ąeše molče Ą uniĄerzum. BLuka, kam pa zdaj?" vprašam končno jaz. nV peklo se ne Ąrnemo kar tako. Jaz bi vendar-le rajši biĄal y nebesih — že zaradi ugleda. In sodim, da je gori tudi mnogo lepše kot v peklu!" Eaj ko bi poizkusili tako, kot je storil tisti koĄač, ki se je vtihotapil Ą nebeea iu je sedel tamkaj, dokler ga niao ven vrgU." BSaj res! Pojdimo pogledat gor, kaj kaj oni počno!" se razlegne po Ąsem našem tropu in odfreali smo proti nebu.