Agrarna reforma in komunisti. Pravi socijalni demokratje ali kakor se sedaj imenujejo, komunisti, hočejo odpraviti zasebno last premoženja, tudi zemlje. Vsa zemlja bodi last države, skupna last vseh. Zato hocejo tudi agrarno reformo ali zemljiško preosnovo izvesti tako, da ktnetski delavec zemlje ne bo dobil v svojo zasebno last, ampak samo v najem ali. zakup. Socijalistična propagandna knjižica ,,Kaj hoče kmetsko-delavska zveza" zavija sicer to socijalistično na8elo vi nejasno obieko poljedelskili zadrug. Na strani 8 pravi namreč: J3odočnost bo prinesla socijalisticne poljedelske zadvugo z enotnim, smotrenim, centralnim vodstvom." ,,Za mala kmetiška posestva", pravi, ,,je koristno, da ostanejo nedotaknjena". Toda samo zdaj za nekaj 8asa!( Dokler se namreč prostovoljno (?!) ne pridružijo velikiin socijalističnim zadrugam." Z drugimi besedami:. Socijalisti hoeejo, da bo lastnica zeinlje družba poljedelskih zadrug, to je država! Sedanji kmet pa bo na posestvu samo najemnik. To pa ne prostovoljno, arapak nasilno! Saj verao, s kako, nasilnostja si socijalisti že zdaj pridobivajo pristaševJi ^ Bolj odkrito prizna socijalistične namere gledo zernlje socijalistična knjiga: ,,Za staro pravdo". Na strani tiO-70 pravi: ^Zemlja je eno izmed najvažoej- žih proizvajevalnih sredstev . . . in naš končni cilj 38, da postanejo vsa proizvajevalna sredstva, ftoref ludi zemJja!) enkrat last vse družbe. Tudi glede zemlje, ki bi se razdelila med kmetsko prebivalstvo, stoje uekateri na stališču, da je nikakor ne kažo \z- ro&iti v popolno last malim kmetom, ampak le v dodr ni najem . . . Tak na8in agrarne reforme bi še naj- boJje odgovarjal socijalisti&nim naeelora.'' Socijalni demokratje so odločni nasprotniki malih in srednjih kme t i j ! Tako je hotel že Mari, ustanovitelj znanstvenaga socijaJizma. Kautsky, vodja strogih socijalnih deinokratoT, je bil zmirom proti temu, da bi se ohranili srednji in mali kinetje. Rekel je, da so male kmetije najbolj krive, da ljudstvo propada. Socijalni demo kratje pa nimajo nikakega ; vzroka, da bi pomagali vzdrževati bedne kmete. Zato Kautsky ho8e, da so kinetije zložijo in spremenijo v zadruge z velikim obratoni pod vodstvom države. Socijalističn i ,,Vor vrarts" je pisal leta 1891: ,,Nam socijalistom ne more priti na misel, da bi kakorsikoli podpiraK kmeta in njegovo željo po zasebni lastnini (da bo zemlja njo gova). Zemlja ni last kmeta, ampak vseh Ijudi; za sebne lastnine zemlje ne smemo priznati nikomur 1" Socijalnim demokratom je na poti vsak naj manjši košček zeralje, ki je zasebna last kmeta ali u-bogega bajtarja! ,,Mi smo stranka delavcev, ki ni -majo nič poseštva. Seveda hočemo pridobiti tudi ma -lega posestnika, toda le s tem, da ga prepri6amo. da kot posestnik nima prihodnosti, ampak da ima prihodnost le proletarijat". T(ako sa izjavili na svo.iem strankinem shodu v Vratislavi. In 21. junija 1918 je pisal socijaldemokraški list ,,Die neue Zeit": ,,Pravzaprav bo po vojski ^tako, da bomo morali v interesu prehrane zahtevati: Tudi najmanjša posestva se naj odpravijo in zložijo" (v skupno posestvo)! Socijalni demokratje bo8ejo skupno obdelovanje vse zein- 1 j 8 pod vodstvom države ali veliki kmetijski obrat. Socijalni demokrat si misli cel svet kot en veIik obrat, tudi kmetijstvo. V socijalnodemokraSkeni prograrau, sklenjenem na strankinem shodu na Dunaju 1901, se pravi: ,,Vedno bolj je vsled propadanja produkcije posameznikov tudi lastnina posamezntkov odveo in škodljiva." V nernški knjižiei: ,,Kaj ho8e socijalna demokracija", beremo: »Današnja deiovna sredstva (n. pr. zemlja) niso ve8 primerna, da bi jili v majhnem obsegu imel eden sam, ampak zahlevajo skupno delo; mnogili na enem kraju, zahtevajo veliki obraf. Socijalnodeniokraški voditelj, jud dr. Danneberg trdi v eni svoji knjigi: »Malo posestvo in po manjkanje izobrazbe je.krivo, da ni mogo&e po na8r- tu pridelovati živil v korist skupnosti. Za živiuorejo ravnotako kakor za obdelovanje zemljB." Kor so torej soeijalisti taki sovražniki zasebne lasti, zlasti Se malega in si-ednjega kinetskega slanu, hočejo tudi ( agrarnoreformo tako izvesti, da zeml/e potrebni delavci in Tiničarji ne bodo lastniki zemlje, ampak samo najemniki. Naša krš8anska Knietska zveza zaliteva, da se Tftleposestva, svetna iu cerkvena, razdelijo ubogim v iast! Socijalni demokratje pa jih hočejo naseliti samo kot najemnike, zemlja sama pa naj bi ostula skupna last vseh, oziroma države! Država bo vodila po svojib uradnikili obdelovanje zemlje! To je tisto »enotno, smotreno, centralno vodstvo", o^katerem govore socijalisti. Ali bodo ti delavci in vini8arji zadovoljni, 8a ne bodo lastniki zemlje, ampak samo najemniki socijalisti8ne države, ki jih bodokornandirali morebiti ljudje, ]d so med vojsko pri raznih centralah in vojnih žitnih zavodili imeli opraviti? ;Ravno pri raznih oentralah, ki so se osnovale med vojsko, je kmetsko ljud stvo na lastnem telesu dovoli bridko ob8utilo, kaka clobrota je tisto ,,enotno, centralno vodstvo' gospodarstva, o katerem sanjajo socijalisti! Kmet je moi*al svoje pridelke pri rekvizicijali za sramotno nizko ceno oddajati centralam. V centralali so S3 pndeiki vsled malomarnosti in nevednosti vodij central v veliki množini popolnoma pokvarili, in potem je ruoral kmet od centrale svoje s silo odvzete pridelke za večkratno ceno zopet kupovati nazaj, 8e je sploh kaj dobil! Centrale in rekvizicije! To je še danes v pre bridkem spominu kmetskega ljudstva. Seveda socijalnim demokratom so bile rekvizicije ljube! Zato so ta~ ko priganjali k rekvizicijam: ,,Le kmetu rekvirirajte! Kmet ima vsega dovolj, kmet je oderuh! Njemu vzemite!" Tako bi radi tudi sedaj gospodarili s kmetskiini pridelki! Kmet in delavec :bi v socijalistieni državi bil samo najemnik, suženj, ki bi delal na državnem posestvu, potem pa bi prišel uradnik socijalistiene ciržave in bi rau najboljše odvzel, kakor so mu jemali ob 8asu vojske! Rekvizicije! Neprestane1 .rokvizicije! To bi bila kon8na agrarna reforma socijalnih demokratov! ,Tudi krščanska Ljudska stranka in Kmetska zveza lioče agrarno reSormo, naj se razdele prevelika veleposestva, cerkvena ravnotako kakor svetna! Toda posestva se naj razdele delavcem in sploli neposestnikom v popolno last in posest! Trden mali in srednji kmet in posestnik! Ta je najtrdnejša opora vsake države, ne pa na.ieinnik, ki bi rau;socijalistiftni niogotci predpisovali, kaj in kako naj obdeluje! Kraetijsko dolo in kmetski stan potrebuje samostojnosti in svobode!