182 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, koncem avgusta 1921.
- (Deželna vlada za Slovenijo) je v zinislu člena 134. ustave prenehala in na njeno mesto je stopila »pokrajinska uprava, za Slovenijo«, katere vodstvo je izačetkom avgusta t. 1. prevzel po kralju imenovani pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar. Za njegovega zastopnika je imenovan dosedanji deželni predsednik dr. Vilko Baltič.
— (Dr. Ivan Tavčar) je praznoval dne 28. t. m. sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povodom so se vsi slovenski listi bavi'i z njegovo osebo in njegovim skoraj petdesetletnim javnim delom: soglasno so ga priznavali za odličnega, mnogostransko zaslužnega in vsega spoštovanja vrednega moža. V slavnostni številki Slov. Naroda popisujeta dva članka posebej dr. Ivana Tavčarja kakor pravnika-odvetnika, kakor prvoboritelja za enakopravnost slovenske narodnosti pri oblastvih, urednika Slov. Pravnika v 1. 1881 do 1883, popularnega pravniškega pisatelja in vzornega, nesebičnega pravozastopnika. Na Visokem, kjer so se zbrali v mnogem .šte.vihi njegovi odkritosrčni čestitelji, poklonilo se mu je tudi odposlanstv(! društva Pravnika, ki zna posebno ceniti jubilarjeve zasluge za narodni pravniški naraščaj. Bilo mu danih še dosti let!
— (Osebne vesti.) Iz sodne službe: Imenovani so za sodnike avskultantjc Mirko Dežela, Ivan Kovač, dr. Erih Konšek, Viktor Durini, Fran Brečko, Ivan Tratnik,-dr. Ljudevit Zupin, Gilbert Zupančič in dr. Dominik Drnovšek; — za avskultante pravni praktikanti Artiir M r e v 1 j e, dr. Leopold M a s t n a k, dr. Maks Peter-1 i n. Avgust H a b e r m u t h, dr. .losip G o d n i č, Josip R u s, Ivan Mikluš, dr. Ivan SUbar, dr. Mirko Kresnik, Franc Ustar, dr. Stanko Z i t k o, dr. Kari T s c h i n k e I in Joško B e r g o č. — Iz upra\Tie službe: Imenovani so: okrajni glavar dr. Aleksander Kusy za vladnega svetnika extra statum, vi. tajnik dr. Franc Spiller - Muys za okrajnega glavarja; prov. vladni koncipisti Stanko M a s 1 č, Fran Levič-n i k, dr. Anton M e g u š a r, Ivan Š u b i c in Ivan M i 1 a č za okrajne komisarje, v isti lastnosti sta prevzeta dr. Herbert K a r t i n in Stanko N o-vak: prov. vladni koncipisti Bogomir K ob al, dr. Alojzij Trstenjak in Janko O s o j n i k za vladne koncipiste. — Direktor agrarne direkcije dr. Friderik Lukan ic povišan v čin načelnika v I. razredu, Albin Radi k o n ie imenovan referentom III. razreda, dr. Jakob Štefančič tajnikom III. razreda, dr. Vinko Zoreč tajnikom II. razreda. — Zač. višji finančni svetniki Ivan P e r p a r, Angelo Zarnik in Ivan M 11 o lino i a in finančni svetnik dr. Fran D o r č i č so imenovani za višje finančne svetnike.     Pri finančni prokuraturi sta imenovana fin. tajnik dr.
Razne vesti. 183
Fran M u b a d za zač. fin. svetnika in finančni pristav dr. Jožef Vidmar za zač. finančnega tajnika. — Odvetniška pisarno so otvorili: dr. Juro Jan v Mariboru, dr. Kari Laznik v Celju, dr. Ferdo Pirnat v Slovenj Gradcu, dr. Slavko Vesnik (Weixl) v Murski Soboti, dr. Martin M a 1 n er i č v Ljubljani in dr. Konrad Janežič v Kamniku. — Premeščena sta notarja Hubert Završnik iz Višnje gore v Krško in Otniar Oolob iz Marenberga v Kozje; za notarje so imenovani Fran Tavzes (prej v Idriji) v Logatcu, Josip Kenda v Cerknici, Rudolf Kramar v Dol. Lendavi, dr. Dušan S e n č a r v Prevaljah, Ferdo Križan v Murski Soboti, Štefan Sinek v Velikih Laščah, dr. Fran P r i s 1 a n v Tržiču, dr. Ivan Q r a š i č v Kranjski gori, Anton Z e v n i k v Višnji gori, Avgust Kol še k v Marenbergu in Anton Koder v Murski Sobo'ti. — Umrl je odvetnik dr. Jakob R a j h v Slovenj Gradcu. — Iz državne službe sta izstopila tajnik I. razr. v min. za prehrano in obnovo dežel dr. Emil Gaj in avskultant dr. Ivan Ples. Prov. vladni i<oncipist Anton Kosi je prestopil v službovanje dalmatinske pokrajinske uprave. — Lz imenika odvetnikov sta izbrisana dr. Karel Tschebull v Mariboru in Pavel Va-1 j a v e C v Ljubljani.
— (Edmund Bernatzik.) Marca 1919. je umrl na Dunaju nagle smrti profesor državnega prava na ondotni univerzi, dr. Edmund Bernatzik.
Velepolitični časi, v katerih živimo, nas ne smejo ovirati, da se spomnimo tega slavnega učenjaka, kojcga delovanje, zlasti pa njegova zanimiva in bistroumna predavanja so v veliki meri pripomogla k znanstveni izobrazbi več generacij tudi slovenskih juristov. Radi tega hočem v par besedah orisati znanstveno delo Bernatzikovo, ki se je raztezalo na državno in upravno vedo, na splošno pravno teorijo in na socialna znanstvena vprašanja.
Njegovo prvo delo »Rechtssprechung und materielle Rechtskraft«, 1886, je na podlagi temeljitega poiznavanja ne le avstrijske, temveč tudi francoske in nemške teorije in prakse ter globokih, do dna problemov segajočih raziskavanj razjasnilo pojme upravnega prava. Bil je eden izmed prvih, ki je spoznal, da morajo biti ti pojmi isti kakor oni vsake juristične vede, zlasti civilnega prava, ker ni funkcija upravnih organov ravno tako kakor funkcija sodnih organov nič drugega nego izvrševanje zakonov. V materijelni pravni moči je našel oni centralni institut, ki jamči upravnim aktom njihovo pravno veljavo in ki ščiti državljane pred izpremembo v naziranju upravne oblasti. Že v tem delu se je pokazala bleščeča duhovitost, fina ironija, pa tudi brezobzirna resnicoljubnost Bernafzikova.
Na morebiti še popolnejši način najdemo te lastnosti izražene v njegovem drugem delu »Kritische Studien iiber den Begriff der juristischen Person«, katero je izšlo 1. 1891. kot razprava v V. letniku revije »Archiv des offentlichen Rechtes«. Z žgočim sarkazmom je tukaj bičal nabore takrat vladajočih nemških teorij, posebno pa teoretike, ki so zastopali dogmo volje v pravu, ob enem pa opozoril na pomanjkljivost ekstremne,
184 Razne vesti.
takozvane »interesne teorija«. S primerno združitvijo obeh elementov, volje in interesa, je skušal ugotoviti pojem subjektivnega prava in juri-stične osebe. Akoravno tudi to pojmovanje ne utegne popolnoma zadovoljiti, mora se priznati, da je to de'o, ki žal ni izšlo kot posebna knjiga, eno najzanimivejših in najglobljih v pravni literaturi sploh, spisano v elegantnem, estetično dovršenem slogu.
Kmalu potem je publiciral Bernatzik kot profesor na baselskem vseueili.šCu državnopravno študijo »Republik und Monarchie«, v katerem je s historičnega in dogmatičnega stališča na velezanimiv način razpravljal o teh tako spornih pojmih. Ta študija, ki je tik po Bernatzikovi smrti izšla v drugi izdaji, je imela biti priprava k velikemu delu o državnih oblikah, ki pa je menda radi prerahlega zdravja pokojnika ostalo ne-dovršeno.
Profesor na dunajskem vseučilišču je izdal zelo dobro komentirano zbirko avstrijskih ustavnih zakonov. Njegov govor ob nastopu rektorata 1. 1910. S6 je bavii z zelo važnim narodnostno-pravnim problemom, to so nacionalne matice. Tudi v svojih socialnih študijah se je bavil z narodnostnim problemom.
Bil je v zadnjih letih soizdajatelj revije »Oesterr. Zeitschrift fiir offentliches Recht« ter tam v članku »Neues iiber die pragmatische Sank-tion« kar najostreje žigosal jurisfčno rabulistiko Madžarov napram Hrvatom ter njih več kot dvomljive mahinacije v vprašanju Reke. Pri raznih prilikah, kot dijak in pozneje kot zastopnik privatnih docentov v profesorskem kolegiju dunajske pravne fakultete, sem imel priložnost, prepričati se o pravičnosti Bernatzikovi napram Jugoslovenom, dasi je bil sice.r strogo nemško-nacionalnega mišljenja. Markantna osebnost pokojnikova bo ostalo širšemu in ožjemu krogu njegovih učencev v neizbrisljiveni spominu. Vseuč. prof. dr. Leonid Pitamic.
— (Teritorijalne izpremembe.) Ministrstvo pravde je občine Dol, Dolsko in Veliko vas izločilo iz sodnega okraja brdskega ter pridelilo občini Dol in Dolsko sodnemu okraju ljubljanskemu in občino Veliko vas sodnemu okraju litijskernu. Istočasno sta se pridelili prvoime-novani občini ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu in ljubljanskim davčnim oblastvim, občina Velika vas pa okrajnemu glavarstvu v Litiji in litijskim davčnim oblastvim. Vsa ta oblastva prično za novo prideljene občine poslovati s 1. novembrom t. 1.
(Pri mešanem razsodišču) za sojenje sporov med našimi in nemškimi državljani glede na člen 304 mirovne pogodbe z Nemčijo ie imenovan za našega državnega zastopnika dr. Dušan M. S u b o t i č. kasacijski sudija v Beogradu.