Slovensko srednješolsko vprašaiye na Štajerskem. BDomovina" poudarja v eni zadnjih številk, da ni kulturnega vprašanja, ki bi se ga bili Slovenci že od nekdaj sem s tako vnemo oprijeli mimo vseučiliškega vprašanja. Bilo je za nas aktualno ter je aktualno še danes, a še bolj pereče je za nas srednješolsko vprašanje, osobito točka: r e a 1 k e. Številni shodi, iia katerih se je pozivljalo vlado, naj nam da šol, članki raznih listov so pokazali, da je začel slovenski narod spoznavati, da mu treba srednjih šol. In uspehi tega dela? Pokaže nam jih bližnja bodočnost. Gotovo je, da bo točka: slovenske šole spravila ves parlament pokonci, a gotovo je tudi, da bo od teh pridobitev za desetletja odvisno število slovenskih državnih žol po Slovenskem. Zato pa mora biti slednji naših zastopnikov v parlamentu natančno informiran o potrebDem številu slovenskih srednjih šol. Koliko srednjih šol je treba štajerskim Slovencem? Koliko realk, koliko gimnazij ? 0 tem naj govore nastopne vrstice. Nejasno, različno je mnenje, ki vlada o tej točki; prepohlevne so zahteve, ki jih stavijo nekateri, misleč, da je boljše nekaj kot nič. Ne preveč, pa tudi ne premalo — to bodi naša vodilna misel. Treba nam šol ne v razmerju s slovenskoštajerskimi Nemci, tudi ne po visokosti davka, ne, nam treba šol toliko, da moremo z naraščajem docela kriti svoje potrebe. Vzgojiti si moramo za uradniška mesta po slovenskem Štajerskem dovoij moči. To je danes še nemogoče, ker nam primanjkuje potrebnih šol. Večina uradniških mest po Slovenskem Štajerskem je danes zasedena po Nemcih, ki so pri vladajočih razmerah izdatni pionirji prodirajočemu nemštvu. Koliko občinskih zastopov bi izdihnilo svojo vsenemško dušo, ko bi bili mi tako srečni ter sploh mogli postaviti na uradniška mesta svojega človeka. Bes je sicer, da je precej slovenskih uradnikov nastavljenih y nemškem delu naše dežele, toda s temi bi še zdavna ne mogli pokriti svojih potreb. Naša naloga je, stremiti za tem, da se to čim prej premeni. Koliko šol potrebujemo? Statistika uradniških mest po slovenskem Štajerskem nam pove dovolj jasno, koliko in kakšnih šol nam je treba. Tako nam treba na leto povprečno naraščaja okolo 15 pravnikov, 6 medicincev, 5 profesorjev, 10 bogoslovencev, 6 za razne druge višje strokovne šole. Oe še vpoštevamo, da stopi nekaj gimnazijcev tudi kar po maturi v službo ter cenimo število teh na 8, pridemo do zaključka, da nam treba na leto na gimnazijab okolo 50 abiturijentov. Da se pa doseže to število, je treba na slovenskem Štajerskem 2 višji gimnaziji in še posebej 2 nižji. Želpznice po slovenskoštajerskem ozemlju trebajo na leto naraščaja prilifno 15 do 20 uradnikov, prav toliko jih treba na pošti, davkariji in v ostalih državnih uradih. Ker pa mislimo, da je za te službe sposobnejši realec od gimnazijca, nam treba predvsem r e a 1 k , ki jih še danes nimamo. Ce vpoštevamo, da bo treba sčasoma misliti tudi na Štajerskem na porzdigo industrije, zlasti na industrializaci.jo poljpdelstva, in da nam bo zaradi tega treba več tehnikov, potem vsakoletno število 10 abiturientov ne bo preveliko. Torej 50 realčnih abiturientov bo zahtevala dopolnitev izpraznjenih mest. Kolikor kažpjo izkušnje, treba 2 yiš,jih in še posebej 2 nižjih realk, če se hoče producirati na leto 50 abiturientov. (Po dovršenem 4. razredu namreč ,vstopi mnogo realcev v kadetnice, trgovske, poljedelske in druge šole.) Toliko srednjih šol nam je torej treba, če hočemo zadostiti najnujnejšim potreb a m. Nadprodukcije učpnpga proletarijata, ki se ga boje nekateri slovenski krogi že danes, ko maturira leto za letom na slovenskem Štajerskpm vpč Demških dijakov kot slovpnskih, se nam ce bo bati, čeprav bomo imeli 4 višje in 4 nižje srpdnje šole. Pa če se to tudi kdaj pripeti, ne bo nam to v vpčjo škodo kakor pa delavski proletarijat. Učen proletarijat more tudi ugodno Tplivati na narodov napredek, kpr prisili konkurenca pnsameznika k boljšemu uporabljanju duševnih sil. Danps se izseljnje na tisoče Slovencev na tuje, kjer opravljajo dostikrat najtežavnejša dela. a boljši kruh v domovini j'im odjeda privandrauec, ki si je pridobil po šolah vefi splošnega in stiokovnpga zoanja. V Ameriki, v Egiptu je mnogo našpga ljudstva. A ko bi ti izseljpnei ne bili U-žaki, ampak makar sami inženirji ali vsaj izurjpni obrtniki, bi bilo to za našo gospodarsko moč boljše. Nočemo nioesar očitati štajerskim bivšim voditeljem, a tega ne more nihče utajiti: ko bi bili naši predaiki Ie nekoliko poglpdali k češki šolski matici, bi se bili naučili, kako se pride brez vspga brupa, mirnim potom do srednjih šol. Imeli bi potem tudi mi nekaj, tako pa še danes nimamo ničesar. Če nam država na slovenskem Štajerskem noče zagotoviti poprej slovenske realke, preden ne bo na mariborski realki dovolj slovenskih dijakov, torpj najmanj 100 do 150, no, potpm še lahko čakamo 10 ali 20 H in še dalje; zaka.j pri današnjih razmer?h je popolnoma izkl.jufpno, da bi bilo kdaj toliko dija- kov na tem zavodu. Kdor to trdi, ne pozna razmer, ki vladajo na zavodih, kamor pride le mimigrede slovenski učitelj. Pisati o potrebi slovenskih realk je odveč. Nemci imajo na Štajerskem danes 5 realk, mi nobene. Kaj to pomeni, ve presoditi vsakdo, ki ima le količkaj vpoglpda v vedno naraščajočo industrializacijo tudi naših slovenskih dežel. V industriji in na morju je naša bodočnost! Danes smo še poljedelski narod; a to se bo dokaj izpremenilo, čirn se bo dalo življenja izvedljivim teorijam naših merodajnih politikov. Velike so te ideje, a za velike načrte treba treznega, premišljenpga dela, zlasti treba ljudi, ki bodo kos svoji nalogi. Te si morarao vzgojiti, ker še današnji rod nima dovolj smisla niti potrebnih zmožnosti udejstviti te ideje. Pa li začnemo s tem delom čez leta ali takoj — to ni nikakor vseeno. Čeprav nas stane to nekaj denarja, da dobimo čimprej štajerski Slovenci za prvi čas eno realko, za tem moramo stremiti Največja slovenska občina na Štajerskpm so Trbovlje. Ko bi hotela občina poskrbeti zgradbo in potreben inventdr, se država gotovo ne bi protivila prevzeti plačevanje profesorjev. Tako je storila letos občina Bruek in prišla do svojpga zavoda. Sicer bi taka zgradba nekoliko otežila proračun občine, a pomisli se naj, da bo to le v procvit kraja sampga. Svpta dolžnost trboveljske občine pa tudi je, omogočiti sinovom trboveljskib delavcev višjo izobrazbo iu boljši kruh. Bealka v Trbovljah bi ne dozivela nikdar krize; že v občiui sarai se bo našlo več ko preveč ukaželjne mladine. Napredno dpmokraško prebivalstvo v Trbovljah pa nam je porok, da zavod ne bo vzgajal saDJarjev, temveč trezen, zdrav ia napreden zarod. V kraje, kakor Brežice, Šoštanj, Ljutoraer sodijo pač nižje realke, oziroma gimnazije — višje bi tam še životariti ue mogle. Višji realki sodita le v Maribor in Trbovlje, ki imata znatno industrijo. Štajerski Slovenei smo si na jasnem, da nam treba takoj šol! A opravičena je bojazen, da dobimo le drobtinice. če se hoče na tem polju kaj doseči, treba enotnpga energičnega nastopa. Nekak dodatek onim površnim razpravam, ki so jib prinašali listi — naj bodo te vrstice: Ne čutimo se poklicane, diktirati slovenskemu narodu, oziroma njegovim zastopnikom, kakšuih šol naj zahtevajo. To nalogo prepuščamo tu edino kompptpntnpmu faktorju nNarodnemu svetu". Želpli bi le, da to vprašanje temeljito prouči na podlagi natančnih statističnih podatkov in določi potrebno število siov. šol. Pri tem delu pa pride tudi do spoznanja, da trebamo štajerski Slovenci nujno državne obrtne šole in da je že čas, da dobimo Slovenci trgovsko in poljedelsko srednjo šolo. Ko bi na enak način Slovenci ostalih dežel določili svoje šolske potrebe, bi se zadeva slovenskih srednjih šol v državnem zboru skupno rešila. Slovenci pa bi s tem pokazali, da stavijo svoje kulturne potrebe nad strankarske interese, pokazali, da se smatrajo za narod poslanci, ki zastopajo ves slovenski narod in ne le posameznih volilnih okrajev. Toda to poslednje je pretežavno, ker so klerikalni poslanci največji separatisti in najrajši podirajo to, kar grade drugi z naporom in uspehom. Pokazal je to tudi dr. Korošec, ki je izstopil iz BNarodnega sveta" in ki je v družbi z dr. Šusteršičem največ kriv, da niso vsi slorenski poslanci v državnem zboru združeni v enem klubu. Zaradi posameznikov trpi skupnost, in zato je težko govoriti o ugodni rešitvi štajerskega slovenskega srednješolskega vprašanja.