dar rínišk ' irX J» y - jr t » in ne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 11. februarja 1863. Gospodarske stvari. Spomlad in gosence Brez zime bomo stopili letos v spomlad. Saj se ni- mamo hudega mraza več bati, ako dozdanja posebnost zimskega vremena še dalje taka ostane. Huda zima pokončá veliko gosenčne zalege zlasti takrat, ko po kakih gorkih sončnih dnevih, ki oživljajo gosence, * " * pritisne hud mraz. Tega letos ni bilo tedaj tudi ni pod zlo šel škodljivi mrčes. In zatega voljo se res bati škode, ki jo sadním, pa tudi gojzdnim dre- vesom utegnejo prizadjati gosence Iz več krajev slišimo, da metulji že davnej okoli frfrajo pod milim nebom. Visokospoštovani predsednik boštanjske poddružnice kmetijske, gosp. Dermel, nam je poslal takih mrgoljincov, ki so znani pod imenom „ru- y m že menih metuljev" (Citronenfalter, Papillio rhamni) od sv. Petra in Pavla frfrajo od grma do grma. Res da ti mrgoljinci imajo svoje gnjezda na krhlikah (Faulbaum ) in niso škodljivi sadnim drevesom; ali kakor » rumem u veliki // u y škodljivec sadnemu dre v ju, se kmali prikazal in napravil metulj bode gotovo tudi „beli metulj", zalego. Zraven njega pa bo še druzega mrčesa več. Lansko jesen je sila veliko gosenc se izvalilo iz jajčic, in ko so pokončale veliko drevesnih oces, so se v mr- vremenu v zlejem brez škode zimo prebile. nove gnjezda tako vtaborile Vidi se tedaj y da so dosti gnjezd po sadnem drevji, pa tudi po hrastih in lipah. Da bi se bile v enem letu gosence dvakrat prikazale, je prikazen, ktere se tudi stari Ijudje ne spominjajo, in ravno zato se je v prihodnji spomladi bati hude škode, rezštevilnih jajčicih spijoče gosence zle- zlasti y ako v zejo na dan. Zato, gospodarji! ne držimo križem rok. Ako .Ie zima gosencam ugodna, je pa ugodna tudi nam in našim pridnim rokam. Zima je še, čeravno le po imenu; na poljske delà še počivajo; vreme pa je lepo naše sad ne hajd revesa U O Ci U 11 \j U1 l; v v>oa« da jih obvarujemo škode. Starikosto skorjo jim odpravimo do čistega, čedimo po razpokah, trebimo jim mah pokon- jili vse zalege čujmo gosenčne gnjezda! Za to delo imamo zdaj naj- čas. Vi pa gospodje župani in vi gospodje v kancelijah, ki vas veže postava, da čujete nad tem delom, storite postavno dolžnost, da opominjate vse svoje ljudi in da naznanjate neČimerne še posebno. In vi duhovni gospodje in gospodje uči- telji ? kterih beseda na prižnici in v šoli, pa tudi sicer med ljudstvom naj več veljá, povzdignite krepko svojo besedo, da se brez odlašanja stori, kar je potreba velika. Bolezni vinske. (Dalje in konec.) Kar smo dozdaj o yinskih boleznih povedali so lYCii oiiiu uu^uaj vf viiiorviii uwivy^uiii y \juaii j ou besede Vertovcove. Cujmo zdaj še, kaj pravi Za- lokar o kalnih vinili. Že darstvu' po vrenju piše v svojem „umném gospo- i se vino včasi noče Čistiti, ostane kalno in takrat gosto, ali pa megle se vlačijo po njem, in ne y ali nekaj časa, ampak tudi v se n aj r aj e tište leta, kadar grojzdje potlej vse leto. To delà dobro ne dozori, kadar y v jeseni namesti gorko, bolj mrzlo in deževno ; kadar i imelo grojzdje ka velik . m najbolj zoriti, je namesti sladkegavin-iko vodene reci v vinu. Tako vino Tako Je vino skega soka rado kislo, prazno, pusto in malo vredno. ___— je treba v kak drug suh sod pretočiti, ga od debeliših drož ločiti, in s kakošno žlezasto neškodljivo rečjo uči- stiti. Take žlezaste reči so ribji mehur ; nnzarski lim y pa tudi mléko, jajčni beijak v to služi, najprej pa naj se s čednim, opranim peskom, ki tudi kalno vodo čisti, poskusi. Tako učišceno vino bo potlej še za kaj. Tuđi začne vino kmali po vrenji mehko biti ? se začne vleči zjímjukš vicv;i, je „na potezi u, kakor pravijo, teče tiho kakor olje, in niti delà. To delà vino le v dobrih letih kadar so dobre , moćne vina ; V ~ ce vodeno delalo sod. vino tega , v in pa iSC 111WQI» U-CllC V , ut. fJCA) y ou.il Ce to kmali po vrenji delà, ni to nič nevarnega, se mošt dene v moker ne pa ne v bo suh in dostikrat samo neha, ali pa se pretoči tako vino v drug suh sod, in je precej dobro. Drugač pa je, poleti tako začne; takrat je popolnoma skazenje blizo. Ce ga o pravem času še vjameš in pretočiš, ga morebiti še otmeš. Ce se pa kolikaj zamudi, postane kmalo tako vino kakor repnica, čudno sladko ? gosto ; bledo y ima duh po otrocjeku in ni za nič. Drože se namreč segrejejo, gredó ob sodu nakviško, in ko na vrh pridejo, v vino nazaj V ze skažene in smrdljive. To se zimi včasi zgodi spomladi, poleti, v jeseni, in tudi v mehki tako naglo, da se prej še nič vleklo ni, in se Dasiravno se dobre vina tako anjar ZJ11111, v vjaoi u Cl j V < / Iici^iuj še zdaj včasi ne vleče. lahko skazé, se vendar slabe, vodene še raje jem še včasi zaleže, ki pa tudi ni dobro. Najboljši ga je zavreči. Kako govejo kugo na dalje. Dalje si. deželna vlada kranjska z naznanilom od . dne t. m. pod štev. 1881 oklicuje veselo novico, da v sevniškem okraji na Štajarskem in od 8. prosenca (januarja) nobena živina za govejo kugo vec zbolela in da po takem je ta bolezen čisto potihnila. Zavoljo tega se odprè spet meja med Krajnsko in Stajarsko in nehajo tudi vse druge zapovedi in prepovedi, ki so naše bile treba za obrambo zapovedane po razglasih od 2. in 19. januarja št. 59 in 838. dežele proti goveji kugi in pod Poduk za življenje, pot k premoženju. Iz „zlatili bukev" přestavil Juri Pajk. (Dalje.) Marsikdo pravi: To bi bilo pač žalostno, ko bi si celó nič počitka ne privošil? — Na to ti, ljubi prijatel, odgovorim tako-le: Rabi svoj čas dobro, ako si hočeš počitka pridobiti ; ker pa veš, da minute varen nisi, ne zamudi uré.4" Počitek je čas, v kterem se marsikaj ko-ristnega dovršiti dá.^ Počitek si priden človek pridobi, lenúh pa nikdar. Življenje s počitkom in življenje s postopanjem, je dvoje. Veliko jih je, ki bi radi brez delà živeli, pa pridejo sčasoma na kant. Nasproti pa delo napravi veselje, premoženje in spoštovanje. Beži pred veseljem, in veselje bo za tabo hitelo. Pridna pre-dica ima dvoje srajc; kar sem vlastnik ovce in krave, mi vsakdo dobro jutro voši. V delavnosti moramo pa tudi stanovitni biti; gostači, ki se vseskozi selijo, drevesca, ki se vedno presajajo, ne rastejo nikoli tako veselo, kot če bi bile na enem mestu ostale. Trikrat seliti se, je toliko kot enkrat pogoreti. Hočeš svoje opravila dobro opravljene imeti, opravi jih sam; jih hočeš slabo oskrbljene imeti, daj jih družim opraviti. Znano je, da okó gospodarjevo več opravi, kot obe roki. Če nimamo skrbi, nam več škoduje, kot če nimamo vednosti. Kdor na svoje ljudi ne pazi, mošnjo odprto ali prazno nosi. Preveč zaupanja na druge, je že marsikterega spravilo na beraško palico. V posvetnih rečeh pridemo z nezaupanjem dalje kakor z zaupanjem. Kdor se sam oskrbuje,' je dobro oskrbljen. Hočeš dobrega služabnika imeti, služabnika, da ti bode vse opravila prav po volji oskrbel, o skrbi se sam. Majhen pogrešek, večkrat veliko škode napravi. Zavoljo enega zgubljenega žeblja včasi kónj podkev zgubi; ko mu podkve zmanjka, se pokvari cei, s konjem pa jezdec. Vse to bi se ne bilo zgodilo, ko bi bil jezdec ob pravem času na podkve pazil. Z delavnostjo in skrbjo pa se mora še zmernost družiti, ako hočeš, da pridnost dobiček donaša. Kdor ne zná ravno tako dobro hraniti kakor zaslužiti, ta se zná celo svoje življenje truditi, pa bo vendar kot revež umri. Mastna (tolsta) kuhinja napravi kumern testament. Kakor pridobljeno, tako zgubljeno; nektero premoženje se je že stopilo (prešlo), kar so žene pri kavi in čaji na šivanje in štrikanje , možje pa pri punču in kvartah na žago in kladvo pozabili. Hočeš k premoženju priti, moraš na varčnost ravno tako gledati kot na zaslužek. Amerika Spanjcov z vsem pridobljenim zlatom ni obogatila, zakaj stroški so bili vedno veči kot dohodki. Pregovor pravi dalje: Ena sama slaba navada stori več stroškov kot dva otroka. Varujte se tako imenovanih majhnih stroškov; — majhen potok naredi veliko vodo in povodinj : — dostikrat je majhna razpoka kriva, da se ladija utopi. Následek dobrih jedil je večkrat beraška palica. Norci držé odprte mize, pametni raožjé pa jedó iz njih. ( Dal. prih.) Zgodovinske stvari. V Se druga beseda o goriijo-mokroiioški kapelici. Vpraša lahko mnogo ljudi, odgovarjati mora v zadnje vendar le eden; nekaj odgovora pa bo še za-mogel dati. Prvič: Kapelica sv. Mihaela še zdaj stoji na gornjem Mokronogu zraven stare farne hiše, pa za četrt ure deleč od cerkve sv. Petra. Tista kapelica je bolj novega zidanja , in je zdaj že tudi opuščena; rabi se namreč za vinski hram. Dokler je bila farna cerkev še pri sv. Petru, so farmani stali v stari farni hiši: ker je bila pa cerkev sv. Petra predeleč za vsakdanje sveto opravilo, zatoraj so imeli bližnjo kapelico sv. Mihaela v rabo. Tedaj to nič ne zadeva že dostikrat omenjene stare opuščene kapelice, ki je tik cerkve sv. Petra. Kapelica Matere Božje pa, ki jo Valvazor tudi še zna na Trebelnem, je v sedanjo farno cerkev prezidana, ki je zdaj posvećena sv. Križu. — Drugič. Tisti Sončar, o kterem ljudje govorijo, ni drugi kakor Volbenk Jakob Sonce, ali njegov prednik ali následník, ki je v Val-vazorjevih dneh (glej III. zvez. str. 425 Valvaz. bukev) imel gornjo-mokronoško grajščino v lasti. Še zdaj se Sončni ma rot imenuje kmetija, ki je kacih 50 stopinj pod cerkvijo sv. Petra, in je bila pred malo leti odkup-ljena od gornjo-mokronoške, ali po sedanjern od otoške grajščine. — Tretjič. Kar se tiče stare kapelice poleg sv. Petra v gornjem Mokronogu, njena podoba nikakor ni bizantinska, kakor sem že uni pot dokazal: preproge na oboku so gotične šege, in po vsaki strani kažejo na novejši čas. To mojo razsodbo potrjujejo tudi drugi možje. Pred kratkem je bil pri meni ruski jezikoslovec g. Evgen Fortunatov; pokazal sem mu podobo imenovane kapelice; ali on je na prvo pričo iz-rekel: to ni bizantinsko. Sicer pa mora omenjena kapelica že dolgo zapuščena biti; deblo tistega^bršlina, ki jo zdaj obrašca, je blizo Čevlja debelo. — Ce je komu mar za najstareje zidarije na Krajnskem, naj pomni, da farna cerkev sv. Jurja v stari Loki je tudi iz tište prestopne šege, ki druži romanske okrogline s špica- Î stimi oboki, in močne čveterovoglate stebre z gotičnimi oblikami, tedaj iz 13. stoletja; in pri vsi tej starosti se malo o njej govori, marveč se toži, da je tako ne-okorna, neprijazna, in le gleda se, kako bi se hitreje podrla in z drugo namestila. Prav bi bilo, da bi stavbne šege spoznati se kaj bolj učili ; vedili bi bolj prav kako zidanje soditi, ga bolj prav ceniti, pa tudi bolj prav popravljati. Hicinger. Slovstvene stvari, !. Težko sem pričakoval, kaj bo rekel Svetec o i besedi lih, pa nisem .nič pričakal. V pisavi se je nekoliko ogibajo in rabijo raje ravno; češ , da je una germanizem. Res pomeni lih v stari nemšcini „Gre- I stalt", Beschaffenheit, in odtod gelich, dieselbe G-e- i stalt. solich = so beschaffen , welich ^ wie be- 1 schaffen (Heyse I. 567). Toda jez menim, da je lih ena tistih besed, ki sta jih imela v starodavnih časih oba naroda vkupaj. le pozneje so dobile pri vsakterem razne pomene, in zato ne smemo misliti, da so germanizmi, tako so naše, kakor unih. Tn ljudstvo jo rabi to besedo v raznih pomenih : a) temp oralno, da naznani enočasnost dveh djanj, postavim: lih pristopili so, ko sem přišel v cerkev. t Lih dvanajst je bila, ko sem v Kamnik přišel ; b) concessiono (obwohl, wahrend), na primer: Oe lih sam strada, pa mu vendar daje. Zmeraj govori, desilih nič ne vé; c) kaže, da se dve lastnosti Čisto ujemate, postavim : I Lih taki klobuk sem kupil, kakor ga imaš ti; i d) včasi besedo bolj potrdi in omeji, ter ima zgolj adverbialni pomen, post.: skoraj so ga ujeli, lih komaj jo je odnesel. Cakaj malo, lih zdaj bo ku- I hana večerja. Lih kar je bil tukaj. Lih zdaj bo přišel (alsogleich). Tudi Vodnik jo je rabil, na primer: Deslih kmeti- £ škega stanu, se je (Vega) vendar dobro obnašal. 43 Ne smemo misliti da l>e Sinému W1S1JL11, Uči je II«.» llll 1Z»]JC;JLJ«>I1 yju 1IC11I- liiei *U J IUU1 jv jax vo tornjevi » £J KJ škega gle ich (pač pa je tisti glih napaeno posneti po original, in re ipsa je menda malo popravljati. naš li h izpeljan iz nem- merm tudi je Japel prestavljal po Vulgati z ozirom na mem, toda po nevednosti). marvec mi smo staro besedo 7 ohranili primitivno , Nemci pa so jo spremenili, ali pa mànniglich, ko- a 4. Kako bi v slovenski prestavljali vezi: sowohl als auch rabijo kot „Nachsilbe", post. : 7 et et 7 quum tum 7 rs xai ? Mi takih 77 ravno 7 za- vezi nimamo, ker smo vajeni govoriti v kratkih stavkih; rabiti : tako kakor po nemscim 1 • v • disi ? veasi si po- ri igli eh in drugi. Veči germanizem je kaj tù smo posneli po nemškem duhu, in mehanično magamo z in, in pa, ali kako drugače (der alte so- i wohl, wie der junge — mladi in stari, oba sta norca), povsod pa ne shajamo, in vendar je težko tvegati se přenesli besedo , ki pomeni lokalno r a v n o t o (eben planus) Taka je tudi z besedo žlahta; althochd. je po- za tisti „eben", „just", „gerade. vedala beseda slahta to, kar sedanje Geschlecht, Gattung. Oni so jo spremenili v „Geschlecht", mi jo imamo pa se, kakor je bila. Toraj je dobro rečeno žlahti" soroden pa je nekako ,,midva sva si v žlahti", to je. sva ene rodovine. Tisti nerođen, ker je sestavljen. In tako tudi izpeljani prilog žlahtni (nobilis) se skozi in skozi ujema s primitivnim pomenom kdor namreč več slavnih narodov ima 7 da je že po preddedih znan, in da tudi Ciceron pravi: Nobilis etiam sic definitur, ut sit is, qui izvira iz slavne rodovine, ta je žlahten človek. Saj imagines, majorům habet. Verr. V. 14. Nemci so spremenili besedo in pomen, mi pa imamo oboje. V i Se imam eno besedo, ki jo ni med ljudmi (kolikor jez vem), in tudi pri pisateljih ne, pa je škoda za njo, stari pisatelj i so jo rabili pogosto in dobro. Namreč , , toda ker ste dve zdaj ci". Narajma se sèm ter tjè ta beseda vselej v pomenu sed a j, to pa ni prav različni besedi. Le enkrat sem jo bral prav obrnjeno. če se prav spominjam v Drobtinicah 1858, v pesmi o sv. Justinu, stavka ne vem. Pomen besede zdaj ci je lih tisti, kakor grški sv&óg, sv&íoog, kadar namreč se naznani, da sledi dvoje djanj hitro in neposrednje eno za drugim, tako da je prvo dovršeno in brž drugo nastopi. Grki so rabili svoj sv&vg tudi pri partie, aor. tako da je stal pri participiu, veljal pa za glavni glagol cf. toïg xaXoïg svévg i&óvrsg ávov yiyvófie&a — lepe ugledavši zdajci postanemo jim dobri (dobrohotni), ali kakor hitro zagledamo precej smo dobri. — Kakor Grki pri particip, aor. bv&vç, tako predniki z d a j c i pri glag. dovr. brez so rabili naši ozira na preteklost ali sedanjost ondi, kjer so hteli povedati, da je nastopilo drugo djanje, torej ko je dovr- ga je Trubar, posebno rad in kaj seno prvo ; rab il umetno Japel. knim 7 dokaz tega navedemo izgledov: Inu on praui Hodita sa meno, etc. Inu ona sdaizi sapustita nvu mresehe, inu gresta sa nim. Trub. Matth. 4. (Vulg. „--.....................-.............................. -............" at illi continuo relietis retibus secuti sunt cum. Japel : rjxolov&rjGctv.) sdajzi, Golim.: Inu koj: on nyu poklizhe, inu ona oi &s sv&sûjç âtyévzsç sdaici sapustita ta zholn, inu nyn ozheta in gresta sa nim. Trub. ibid. (Vulg. illi autem statim relietis retibus etc. Japel: ona dva pak sta sdaizi mreshe inu ozheta sapustila mu shla. Golim: ona pa sta prezej etc.) Kadar potle nadloga ali preganjanje sa vole bessede vstane, se sdajzi pohujshajo. Japel. Mark. 4. 17. (Vulg. deinde orta tribulatione — yivofiivrjg &khpecog — sira confestim scandalizantury sv&écoç Gxav\}câuÇovral; Golim: prezej.) — Inu kadar je on is zholna vun stopil, je sdajzi njemu na pruti prishal, in drugi. Japel. Mark. (Vulg.: et exeunti ei de navi statim occurrit etc. xaî shXůóvti avtco ëv&éœç ctTzrivrrjae.) takih vezi pri prestavljanji dolgih period grških in latinskih. Luka! što veliš? P. Ladislav. Poduki raznega obsežka. Kořist těsno- ali hitropisov (stenograficnih 7 zapiskov). Tesnopis, hitropis ali brzopis je ona zbežnimi in zveziv- ki te uči, kako z Iz G o r i c važna umetnost nimi znamkami besede govoritelja pisaje lahko natanko slediš in sicer tako hitro in čisto pisanje in zane V voriti zaznamovas, da tvoje vsaki v tej umetnosti podučen vsaki čas lahko sij ivo prebere. koristi te lepe umetnosti bi se dalo veliko go- Pa naj to omenim Hitropis pamet vedno bolj in bolj bist • • y • i 1 V • V • v 1 "1 • še piše, in že tudi na sle ker tesnopisec prej šni stavek dečega paziti mora. Tesnopisec se tako deleč priuči, da ga pri prebiranji pisanega prve besede na celi stavek spommjajo Večkrat se prirneri, da imamo ali premalo ali premalo papirja, kadar si hočemo kaj zapisati nopisH^H ■ časa Těs- nám boj prihrani 3. Koristno je vsakemu člověku, da si piše dnevnik In pri tem nam brzop veliki pomoci stoj Iz popotovanja dobivamo v se takrat večo has en, kadar naj si vse zapomnimo, kar smo vidili in poskusili. Tudi tù nam hitropis kakor zvest prijatel na strani stoji. Pesnikom in družim pisateljem je tesnopis posebno korišten, da zamorejo hitremu teku svojih misel tudi s peresom slediti govo tej zadreg 6. Pripeti se večkrat, da se mora ta ali oni telj hitrom mu je tesnopis dobro došel . Tudi učenec v govorjenju pripraviti ali ojak v taboru se ne bo lahko tej lepi in važni umetnosti odrekel 8. Mi je li treba še omeniti urednikov, trgovcov, uradnikov in veliko druzih oseb, kterim je hitropis več- krat bolj potreben, kakor vsakdanji kruh? To tovo da zbori brez tesnopisa biti ne morejo bom še dalje govoril? drugi narodi obnaŠajo in vedej poglejmo, kako Je Kaj se v tem obziru M... vic. Kdo Kar imajo stari dobrega, moramo hraniti 7 da epoznansko polje. Slava in ljubezen. Novela. (Dalje.) Bilo je to jesenski čas leta 1809. Važno res leto! se ga ne spominja! Ravno tisti čas zapovedal je silni Napoleon s ce- se 7 da se sarskim svojim dekretom od dné 14. vinotoka nam ne pogubi, da poj demo naprej. Japel ima marsikaj imajo odslej okrožje Vilajsko, Kranjsko, Koroško, cela hvalevrednega. Bil je mož velikanski, in njemu v čast Istrija, Reka, Trst, Primorje hrvaško, Dalmacija z vsimi bili bi novi prestavljavci sv. pisma svojimi otoki, dalje cela civilna in vojaška Hrvatija un- m slavo ; menim 7 prav učinili, ko bi bili naredili: Japel editio altera emendata, ali kaj tacega; zakaj v reči je on krai Save nova dober, le jezik je treba popraviti sedanjim potřebám po raj me a da vse te pokrajine imajo se zvati „ilirske tem svojem dekretu razodel je tudi pri Napoleon voljo svojo, da namreč na temelji stare histo- 44 rične preteklosti teli pokrajin želi osnovati novo in ve- da se ima Ivan sprejeti v slavnoznani vojniški zavod levažno njihovo prihodnost Stara naša Evropa, ki se je že pred 18 leti opi „La fleche" imenovani, ter se ima tam uriti v se nekoliko • 1 v • vidsi ko se je v zemlii francozki šila in pretresla sporodilo skoraj nepomujeno strašilo „državljanska pre časa v vojniških vednostih, potem pa — ako dobro iz- spraševanje — koj vvrstiti v vojsko kakor lajtnant. vrši imenovano, zavzame in strese se kucij pred Napoleonom rokami mater svojo revolucijo postal hip , » ki je daj na novo zadušivši s svojimi železnimi edini ded njeni In strah ta ni bil zastonj. Ravno leta 1809 do Ivan ni mogel delj zatirati svojih čutil ; strast no ob-jame Blagaj ča in grli ga „Se — reče Blagajc — „ti si odvažni in iskreni mládenec, mi je vse zdelo y da dělal sem po tvoji volji Ci gel je predrzni Napoleon vrhunec temu pa še bistra glava . gotovo te caka sjajna veličine, počenjal pa zraven tudi nebo vpijoče krivice eljske vlasti in prihodnost pod perutami slavodobitnega orla francoz- Mnogo starih prestolov zrušilo mestu vzdignili so se novi. Je siloma y in na jih kega! Al povejte mi vi, ženske, kaj ste tako naen-krat omolknile ter žalostno pred sabo gledate, kakor da ladarjem iz starih kraljevskih rodbin popadale so krone , ktere je silni tadanji samovladar jim vzel ter deloma sebe, deloma pa svoje ljudi z njimi kronal, v Mnogim, pred mogočnim bi bil Ivan obsojen k smrti ?" z mati yy Je Ivanova. „0 to dosti bolje?" reče s solznim očesom J°J y pustiti zdaj mater svojo edini sinček moj, moreš li ti za- ko ves da nikogar na svetu tem ko je s svojim zmagovavnim mečem krojil države nimam razun tebe edinega in vidiš, da vedno bližaj se ter délai iz njih nove kraljestva Vse Juliju Cezaru, lioté ali nehoté, vklanjalo, malo in veliko, je novemu temu mi primikuje starost, gotova nemoč?" staro in mlado , mogocno in nizko y se ve da to bogato m revno sedo „Da, da' c povzame z milim glasom Ivanka be- vse največ le iz strahu, ne pa iz ljube „ne bi lepo bilo, da kaj tacega storiš, Ivan Jesen omenjenega leta bila je že na izmaku y ekdaj Blagajc iz pota je proti večeru in udova Kulj stopi v sobo ko Bilo nam bi vsem žal bilo po tebi. „Pomisli dobro, kaj a ces storiti, sinko, ker ves, kaj sinkom vred ravno v njegovem gradu mudila se je s pravi stara prislovica: bolje je premišljena kakor stor- —__' t>i______ jena reče zdaj ginljivo tudi gospá Blagajčeva yy Dober večer ! reče prinesem vam dobre cc ,,m ti, 111 oj stari" moz u Blagajc, pokazaje neko razpečateno pismo Ti n i ^lr } Irn i Vk /\1r O jemu šundrom." yy beseduje nekako nevoljna svo-ne bi bil smel naskočiti fanta s takim gi >y Kaj nek praše va ti kaj nek pričnejo ga vsi eno- yy Premišljeno je že in tudi sklenjeno a odgovori navdušeno Ivan. „Vas, mila moja majka, varovati če Blagajc, sedši Bog, ki vedno čuje nad dobrim in pravičnim; ako vam se na stol poleg Ivana ter pogledaje ga prijazno in po- bo pa še kaj od potrebe, gotovo v pomoč hočejo vam Brž brž vam bom povedal' tehtljaje ga po ramah pravi: ,,Zadeva y tebe y moi Ivan glej to ravno biti ti plemeniti Ijudje in stari prijatli naše hiše. u yy yy Mene ? Ivana vpi ako prepl mládenec „Tako, tako, Ivan! to če tudi biti, tako mi duše u Ivanka, v tem ko se tiče?" — vpraša naglo tudi radovedna dodá Blagajc. Kar tata mili yy kaj je radost y veš sije iz oči; „ UU.VAX xc„A».« jaderno povejte, povejte se pa mene tiče" reče zopet Ivan" dobi mi, ne bi li sramotno bilo, da bi jez v ; Ivan cc sedanji , ko se celi svet premiče okoli ene sjajne zvezde, prične Blagajc nekako svečano okoli vélikega cara — da bi jez zdaj čepel domá za in resnobno, potem ko se bolje vmesti na stolu ter si pečjo? Ne pogladi svoje že na pol sive brke y oče tu tvojemu Bog daj dobro njegovi duši „tí veš, kako sem na ne, to ne more biti, toraj tega tudi ne za- li te vaj te od mene î Zdaj je čas delà, čas slave na orozj i smrtni postlji obljubil, da hočem kakor prijatel njegov hoče tudi mene, verujte! Od važnega varuje samo nebo , varovati Moj oce sicer res niso po očetovsko za te skrbeti, da se posvetiš kakemu ča- bili osobiti spoštovatelj Napoleona, ter so skoraj vse stitemu stanu, v kterem boš z lastno močjo kakor po- šten člověk danes ali juter dospel tako dalj bo sledni cenil in obrajtal y da te njegove slavne delà grajali razun edinega „code civile-a" m jez y akoravno so mi oce bili , ktere sem neizmerno 1 jubil; vendar se v edinem tem predmetu nikdar z njimi yy Vem dobro to" — reče ognjeno in z bliskajocimi v svojih mislih složiti nisem mogel kolikokrat sem Vaj i navdušeno od straní poslušal, gospod, ko ste očmí Ivan, kterega je vselej globoko presunil in vnel spomin na ljubljenega očeta; „pa zato povejte, kaj ste pripovedovali o slavnih junaških delih vélikega tega mi přinesli?" moza Se ^V. JO ti^a, VLCV uu ut preden ti naznanim novico treba Al zdaj mislim še vse drugač! Iskra vržena da mi nekaj očitno in vestno zatrdiš, takrat v nezmožno srce otroško vnela je zdaj silni Pověj vélikeg y ki mi y yy c Ha cara 'u Vi 9íí y i mas volj J° imam za tebe stopiti v slavno vpraša Blagajč I vana oj s ko plamen .... Nikarte toraj tugovati, mila mati ; nadjajte se veliko več stalno , da hoće se za kak čas sin vaš y vrniti s slavo ovenčan zopet na dom. íí stola' zdavnej gojim v srcu." zavpije vprasani, ste uganili skrivne želj radostno pl moje ? ktere iz že „Da, vrnil se boš morebiti' í dodá ihteča se mati Ivanova — „da se zopet na novo ločil boš od mene i t " Mati I\ in Ivanka obledite, gospá Blag yy Draga gospá" reče na to Blagajc nikarte pa se vsa vznemiri. „Dobro tedaj, ker je tako tako ! íí Nič ne trpi večno Kaj m celo yy nase ziv- Blagaj yy Teg sem se nadjal adaljuje veselo ljenje prilično veliki gostoljubni hiši, kamor dohajajo toraj dalje: Pridem ravno iz Karlovca že naprej. Slušajt me j^v.vxil ^ XX au^íiiviiii ÍUUUL UUX, „xtxxxcx XXXC*«,X ter mu priporočal našega Ivana kakor vrlo izobraženega strane Ivanko pogledaje ljv^. JL x luviii ia v uu ±u xvcii iu v j xv j ui SG1T1 OSCfollO s slavnim francozkim generalom Marmont-om eni tev ? drugi pa se zopet selijo iz nje? Snidenje in loči- to je občna osoda človeška." Mila mati" — reče zdaj strastno i van, plameče od y in sposobnega (umnega) mladenča, ki želi stopiti v vojsko mogočnega Napole obljubil, da zamogel mi bo koj drugi dan naznaniti, bo v ti zadevi sklenil ,jez hočem iti iskat v široki svet sreče, ktero mi tu doseči nikdar ni mogoče íí Viteški general mi je kaj meni t" mili sin! zdaj vidim, da ne ljubiš ma- mati Ivanova, krivo tolmačeca nje- reče y in res, koj drugo jutro to je včeraj — prinesel mije adjutant njegov to-le pismo, vsled britko zajoka. ktereg tere svoj e go ve besede, med tem ko od tužnih čutil nadvladana (Dal. prih.) v imenu svojega cara in gospodarja odreduj 7 45 Deželni zbori. Deželni zbor kranjski Obravnave deželnega zbora přetekli teden so obse-gale sledeče stvari: Gospod dr. Župan je v imenu deželnega odbora govoril za popravo razdrte strehe na zvoniku ljubljanske bolnišnice, da bi se ob enem takrat povikšal zvonik in prizidala nova zakristija in shramba za mašno obleko. Nasprotovali so temu predlogu nekteri poslanci, drugi so ga deloma podpirali, nekteri stavili nove predloge. Pri glasovanju so vsi predlogi padli, in po takem bo stal zvonik bolnišnice le še tako dolgo , dokler se sam po sebi ne razruši! Ozir na stroške je dosihmal v našem zboru tako nadvladoval, da nazadnje bojo še vsi gospodje na oltar domovine položili svojo dní no. Ker je te dni dr. Bleiweis zboru izročil prošnjo nekterih mlinarjev in druzih, naj bi se na brodu pri St. Jakobu namesto ladije čez Savo napravil most, in še dosihmal ni bilo odseka, ki sprejema prošnje, so bili danes v ta zbor izvoljeni gospodje: Kudež, žl. Strah 1, Dež m an, Gustav grof Auersperg in dr. Ke cher. V seji 5. februarja je dr. Bleiweis v imenu deželnega zbora govoril o potrebi postave, po kteri naj se ustanoví požiganje Ijubljanskega maha (mo-čvirja). Opomnil je najpred, da ker ne govori danes v svojem imenu, ampak kot poročnik deželnega odbora, bode zoper svojo navado govoril nemški. Raz-ložil je potem stan našega močirja na drobno in rekel, da deželni zbor je napravil osnovo te postave po svojih lastnih skušnjah in po zaslišanju zvedenih mož. Gosp. Kromerju se osnova deželnega zbora zdí predrobna in pomankljiva, in nasvetuje, naj se izročí v pretres novému odseku; gosp. Ďežman ga podpira v tem, dr. BI eiweis razjasnuje vodila deželnega odbora, pa reče, da se ne upira novému odseku, če že morajo odbori nad odbori povsod biti, in naposled je bil odsek izvoljen iz gospodov Kromer, Bleiweis, Dež m an, Kozler, Mul ej; ker pa je gosp. Mul ej se odpovedal odseku in namesto sebe priporočal g. Ambrož a, je bil g. Ambrož enoglasno sprejet v ta odsek. — Potem pride na vrsto predlog dr. Bleiweisov: naj se o p r a-vilni red napravi v nemškem in slovenskem jeziku in izročí vsakemu poslanců en iztis. Podpiral je v slovenskem govoru ta predlog z jasnimi dokazi žive potrebe in da vsi stroški ne bojo znesli čez 15 gold. Pri glasovanju po §. 18 opravilnega reda so poslanci tako malo vedili, pri čem da so, da so se gospodje dr. Wurz-bach, dr. Župan, žl. S trahi in dr. Bleiweis ustavili nejasnosti tega §., ker obsedeli so tudi tisti poslanci, ki so za ta predlog bili. Glasovalo se je še enkrat — al pádel je predlog dr. Bleiweisov, ker med 28 poslanci jih je le 12 za-nj bilo. Pri tej priliki se je očitno pokazalo, da tistih 15 gold, ni moglo vzrok biti, da je pádel predlog, — pokazalo se je pa tudi, kako nepraktičen je §. 18 opravilnega reda. Gospod predsednik se je držal natanko besed tega §. in je vprašal: „Tisti gospodje, ki so za to, da se dr. Bleiweisov predlog izroči ali že izvoljenemu odseku ali pa novému, naj vstanejo." Naravno je bilo po teh besedah §. — kakor je dr. Župan resnično opomnil — da nihče ni vstal pri tem prašanji, ker se ne glasi določno ne za „da" in ne za „ne", potem takem pa tudi ne more veljati, da je predlog pádel, ker nihče ni za-nj vstal. Glasovalo se je tedaj še enkrat, pa pádel je predlog. V današnji seji je gosp. dr. Župan v svojem in v imenu žl. gosp. Strah la, dr. Bleiweis a, barona Apfalterna in dr. Re cher j a podal gosp. predsed- niku za prihranjenje deželnih stroškov važni predlog : naj deželni zbor sklene, da v Ljubljani stanuj oči poslanci ne dobivajo celó nobene dníne, vunanji pa le polovico predlanskim ustanovljene plače. Gospod predsednik je obij ubil ta predlog kmali postaviti na dnevni red. V seji 7. februarja je přišel predlog deželnega odbora na vrsto, po kterem naj zbor ustanoví število in plačo uradnikov deželnega odbora. Žl. g. S trahi je bil poročnik; obveljali so skor vsi nasveti, čeravno sta gospoda Derbič in Kromer sèm ter tjè nasproti govorila. Razpisale se bojo zdaj kmali te službe; nasto-pili jih bojo novoizvoljeni uradniki 1. novembra letos ; kd o jih bo volil (ali celi deželni zbor ali deželni odbor), je bilo za neko poznejšo sejo odloženo. Dopisi. Ii Gradca 3. sveč. Gk. (O Vodnikovem spominu; iz deželnega zbora). Dasi tako krasne slovesnosti popisati nimam, kakor jih obilo berete iz druzih mest, vendar mislim Vam saj s tem ustreči, da Vam povem, da še ni umri duh národnosti v Gradcu. Zivi, živi duh slovenski in bo živ na veke. To kaže naša mala veselica praznovana v sobani „pri divjem možu." Sešli smo se Slovenci, Cehi in Srbi. „Hej Slovani...." je zabobnela in veselje se je začelo. Govoril je najpred g. Krek. Naj le nektere besede povzamem: „Srce ne miruje nikada in v Ijubezni do naroda, do domovine tudi mirovati ne sme, ker, ako hoćemo národu národnost obraniti, moramo sami narodni biti. Kakor drevo še le tadaj dobi pravo veljavo, ko se veje njegove ja-mejo šibiti žlahnega sadja, tako tudi narod postane pravi narod še le, ko telesne močí in bratovska vzájemnost lepša žlahni sad omike. Prvi sad poezije je nam Slovencom podařil mož, čigar 1041etni rojstni god oživljena Slovenija navdušeno nocoj obhaj a. On je prvi srečno zasadil pero in nam zapustil v blagih pesmah občutke svojega dostikrat nesrečnega srca. On je budil in zbudil národ in mu odkril miloto kreposti, blago-glasja njegovega jezika. Njemu je ovila prvému Vila z lavorom čelo za blagi trud in njo posnemaje ga vsako-krat veselo venča národ, kolikorkrat se vrne njegov rojstni god." — Sledile so pesmi slovenske, česke in srbské. Kar nas je skupaj bilo, nas je vezala bratovska ljubav. Praznovaje pa spomin Vodnikov nismo pozabili onega moža, ki je bil vrli podpornik Vodnikov; to je baron Žiga O o iz. Gospod J. Papež je občni želji ustregel, rekoč: „Tudi njegove kosti že davno trohné pod obraščeno gomilo, al zasluge njegove še živijo in bodo živele zmirom v hvaležnih srcih slovenskih."' Tudi Gršak je v kratki besedi napil slozi jugoslovenski. Se vé da pri spominu nekdanjih dobrotnikov smo se tudi spomnili sadašnjih bojevavcov. Napivalo se je gospodu Strosmejer-u, dr. Bleiweis-u, dr. Toman-u, Andrejů Ein-špieler-ju itd. Malo društvo se je veselo razišlo. — Da pa tudi na drugi strani slovenski duh razprostira svojo moč, Vam bo kazala tisočletna slovesnost naših aposteljnov Cirila in Metoda, ktero bomo, pre devetega marca ob-hajali. Priprave se že delajo. Vendar natanko pozneje. — 0 deželnem zboru bi ^am rad kaj pisal, — pa le malo vrednosti imajo njegovi sklepi za nas ; saj zastop-nika imamo skoraj le enega, g. iierman-a. Zato se še o takih národnih stvaréh zinilo ni, kakor postavimo v Ljubljani zavolj slovenskih zápiskov. Stimajo se nekteri govorniki, da ni na Stajarju národně razpore (Nationa-litâtshader), to je po naše, da so že sami Nemci postali vsi oni štajarski Slovenci, kterih je toliko skoraj kakor vseh Kranjcov. Slovenskemu Stajarcu so razprave deželnega zbora neznane. Vendar v drugih stvareh mislim 40 bo tudi Slovenec ondi pridobil, kjer bo deželni zbor v odzdravi gosp. županov pozdrav, kterega vsa družba z resnici za ljudstvo dělal. gromečim veseljem sprejme. In zdaj so vrstili se pevci lz Celja. nici naši 11. dan januarja smo imeli v čitav- čitavnični s slavno znanimi Šent-Jurskimi niv;i učtisi občni zbor ali skupščino, i* xv^i^mu ov, JV, - vkljub pregrdega vremena zbralo lepo število volivcov. drugimi Ip V XUIV/1X » ------------ - U^Ufc-U IU OlVIliil , JJXC kteremu se je razne slovenske pesmi v koru in v čveterospevih prepevaje med Domovina YKijuu prtJgrtiega Yjrçuutuia zuraiu ícyv a tc v au vunvwv. xj^u r iv-u v u jjjL/uuiuvnia m „±iirijú ^v i^J I rv M a. A- * ^_______ * V 1 ® Ilirij y vij a", ra- od preteklega leta y zatem g. blagajnik nje dnarstveni dostj navdale. Za petjem stan, iz kterega se vidi, da čitavnica naša ne samo sviralo, potem pa je začel se píe duševno, ker „besede" naše dokazujejo je se nekaj na temoč tudi želj mlaj Med tem, ko gla je ple materijalno zmirom bolj in bolj na krepkejših nogah dvorani se vrtil, je drug stojí ; kajti čitavnica pól pa večidel družbe, v hitrem kolu po za bogat obložene mize se naša morda izmed vseh enakih podal in ondi pri sladkém vincu in dobrem pivu vesele slovenskih društev v najneugodnejših razmerah in oko- slovenske zdravičke in druge narodne pesmi prepeval. Ko so urne nožice lepih plesavk se nekoliko že utru-dile, začelo se je že napivati; in prvo zdravico napije gosp. predsednik čitavnice prečastitemu gosp. okrajnemu celo svojo obitelj o besedo liščinah, kaže vendar z blizo 1600 gold, dohodkov proti Ko so urne nožice lepih plesavk se nekoliko že utru 1500 gold, stroškov, in s celim pohišjem nad 800 gold, vrednosti, na ktero še, se vé da na blizo 300 gold. dol- lepi materijalni stan s voj, čemur se nasprot- zujemo, ze niki njeni ne čudijo malo. predstojniku Laškemu, ki je s seje pokazalo, da so volivci skoraj enoglasno po-prejšni odbor zopet izvolili. Po oklicu in potrjenju sta-rega odbora se je vdala obilna družba, med ktero je bilo mnogo Mozirčanov srčnemu razveseljevanju, sladkému petj u in živému plesu. Po končanem glasovanji počastil. In zdaj so napitnice križema vrstile se nadžupniku, gosp. županu, čitavnici, Laščanom, novim udom čitavnice com itd., med drugimi tudi vrlim, domoljubnim Laškim med j ki so oni večer dali vpisati se ? pev gospém in gospodičinam, ktero zdravico je v imenu jih tovaršic gospá , Laščanka, tako 1 Enaka y če ne bolj vesela je bila „beseda" 18. ja- in lepo slovenski odzdravila, da slava-klici w nuarj a , uu iviuic ie lunau v/ij-hjhhaj. , J v-/ a ck^ w-Ai jjí viivii«« xxwxx. j- a v^u-cxi ivuiiučim ovuj /.c preuej u Li- jepih čveterospevov in korov posebno naš učitelj petja, širen popis te besede, še nekaj zamolčati ne smem. Ko od ktere samo toliko omenim da Je razun prenehati hotli Preden končam svoj že oraj precej ob že dobro znani gosp. Gr. Tribnik na glasoviru prav so po živem m neutrudljivem plesu gospod pesem", izvrstno in živo razveselil vse mnogobrojno zbrane poslušavce s svojimi „spremembami slovenskih izmed kterih je tisti večer „ prišla. rani kolu šetaj hladi po dvo X CVIAI v JLVVJLU «UI/WJV^ niauiic ill Uulllila kakor da bi se bile pomenile, enogl Pridi Grorenc" na vrsto sove in zapojejo tako milo in lepo e m oddihavale si, povzdign Se bi pa dopustite mi, drage „Novice", preneham dalje popisovati naše navadne „besede' , da ki da nam je dosti se solzile isno svoje čiste „Mila mila lunica', srce igralo, in da so mnogim oči ra-Naj mi še reče kdo nasprotnikov so gotovo kakor drugod, ena do druge enako vesele in naših in naših besed, da veselice naše so le presilj zanimive gega y in dovolite mi, da vam naznanim kaj dru-kar čitavnica naša v enoletnem svojem obstanku m da -------r^^^v/VL J V1U) ▼ VUVllVU iiaou OU XV-/ veljavni pa prenapeti Slovenci ljudi v čitavnice y še doživela rad bi ga bil peljal k naši besedi na Laškem ni, in to je: i h mm u, tavnica celjska 25. januarja ondi napravila bila. da Beseda v Laškem trgu (Tiiffer) ci- Je Kdor vzájemná naj bi ondi bil vidil in se prepričal ljubezen do narodnosti in do poštenega odkritosrčnega Vem, da z seljevanja Slovenca k Slovencu vleče národnost tako živo unete Laščane pozná, enakim veselim obrazom in enako nadušenostjo bi bil ; tudi on zapeti prelepo slovensko vrle, za naso ne bo dvomil, da je res tisti večer vsem, ki so se besede vdeležili, veselja in zabave v toliki obilnosti pri-nesel, da mi vsega natanko popisati mogoče ni. Kar se moral, če bi znal zdravico jih je moglo^že dopoldan odpraviti gostov, so podali se iz nici Bistrice, Sentjurja, iz Celja in nje okolice po železná Laško, kjer jih je na kolodvoru slovesno sprejel „Slovene Slovenca vabi, Ce se ti piť ne gabi, Tak pridi — k besedi Smo dobre volje tam." k nam, tržni župan gosp. Valentinič in precej drugih gospodov. Bili so tudi vozovi pripravljeni za-nje. Večina došlih je, povabljena od prečastitega nadžupnika Laškega, go- Ko je tretja ura zjutraj stranske goste na kolodvor tirala in vozovlak pri petdeset oseb, neizbrisljivi spomin v srcu y Laškemu trgu odpeljal y so še stoljubnega gosp. A. uza obědvala pri njem j druge ožjem 7 pa • V nic so Laščanje vzeli seboj in jim pri svojih mizah srčno dobro došlico napivali. Popoldan pa je voz za vozom s petjem in plesom se ostali veselivci v manj veselem krogu še do zlatega svita tudi te opominjala, trudne radovali, dokler ni juterna V f OC1 zarja in upehane kolena in telo đonašal radostné goste iz Soštajna y Žavca in Celja ? in večerni mrak je zbral vse ljube goste v krasno olišpani, s podobo presvitlega cesarja, s slikami drugih slovečih Slovanov in s slovanskimi zastavami okinčani véliki dvorani g. Slanca, laškega tržana. Ko si skozi dve za gostovanja odločeni sobi stopil v dvorano, si veselega začudjenja skoraj ostrmel, viditi tu krasni venec mehki posteljci izročiti in v sladkih sanjah „besedo" na-daljevati. Hvala vam, Laščanje! hvala tudi tebi celjska čitavnica! za ta neprecenljivi večer. Bog daj , da bi Slovenci celjskih okolic se vec takih ,,noch nie da ge" wesenen u y pa tudi v resnici še nikdar tako lepih in ve še nad šestdeset domoljubnih gospá in gospodičin, mnogo v slovenske barve oblečenih, večidel iz Laškega trga, čakati pričetka toliko zaželjene „besede." pol sedmih začnejo nalašč za to naprošene godbe osem najizvrst-nejših goslarjev našega domaćega polka Kinsky z dvěma drugima diletantoma mile melodije se po dvorani tresti, dokler ne stopi ob 7. uri tržni župan g. Valentinič selih večerov imeli ! Iz Celja. S. — Iz srca se zahvaljujemo blagona-rodnemu gospodu dr. Ljudevitu Gaj-u v Zagrebu, ki nam že čez dva mesca svoje „Narodne novine" brez plače pošiljati blago voli. To nam je velika dobrota, zakaj igraje se vadimo ilirskega jezika. Toraj hvala in slava vrlemu Iliru, ki ne zabi svojih slovenskih bratov. Celjski dijaki. pred veseli zbor in ga s krepko slovensko besedo po- l<* ^uuuu nuamjv v i emeua, zdravi, razodevaje svoje in vseh Laščanov veselje nad da že sedaj v našem kraji metuljčki tako veselo ska- drage Iz Dolenskegra svečana. Naznanite Novice" za ta čas res čudno znamje vremena D-lj. nicojsnim večerom, ter srčni „živila" zakliče. celi družbi in čitavnici celjski klajo ? kakor v naj lepši spomladi; v dokaz tega Vam Ko je hrumeče ploskanje potih- pošljem 2 taka mrgolinca, ktera sem ne davno z lastno naše, ter v nilo y krátkém pa lepem primernem in navdušenem govoru prikazala. Ali se je letos zarad tega bati mnoge zalege se vzdigne gosp. predsednik čitavnice roko vjel. Ta živalica se je že pri nas o s v. Pavlu 47 gosenc? — Pa še nekaj Vas vprašam, in sicer ker je želja več tukajšnih kmetov, da bi zvedili, kaj gospodje, ktere smo v deželni zbor volili , tudi tam govoré in kako se tam za nas ponašaj o in kdaj da pridejo letos stenografi čni zapisi v našem domaćem jeziku na svitlo. *) Iz Dolenskega 5. svečana. ** — Vaš dopisnik od sv. Trojice na Štajarskem vam, ljube „Novice" 1. januarja pripoveduje, kako ondi slovenščina čedalje bolje mesto dobiva , in kako rogaški uradniki slovenskemu ljudstvu zmiraj bolj pripuščajo. Pravo tako! Cesarjeva slovesná beseda se glasi, da naj se na slovenski zemlji po slovensko ravná. Ali žalibog! to nikakor ni povsod, marveč je še dosti kancelij, ki celó najložjih in najpotrebniših stvari ne dopisujejo v slovenskem jeziku. V srce me namreč zaboli, kolikorkrat vidim na preprostega hribca nemško „Vorladung", ki se vé, da toliko ume, kot grščino ali hebrejščino. Cmu mu je že toraj ta „ Vorladunga" ? Mar bi mu tište krajcarje, kolikor veljá tisk telí „Vorladung", za pot poslali, kadar ga hočejo v „bezirk" imeti, da bi si kruha kupil. Kako smešno je tudi ob nedeljah in praznikih, kadar se po dokončani službi božji srenjski služabnik (Gemeinde-diener) na povikšani kraj cerkvenega obzidja, kot Enea, spravi , in v svoji „Amtsmiene" začne večati v neki čabodri, ki je prav ostanek babilonske zmesi, „kaj da se vam pusti od pecirksomta vun klicati, da je štajarska granica zavoljo živinske kuge v Rajhenberku, Lichten-waldu in tudi v pecirkih Kačah, Litaj, Egg pri Podpeč in še naprej gori na Gorenskem v pecirku Stein zaprta, da se z živino čez to granico ne smé. Tudi se vam pusti zavoljo žebcov vun klicati, da bodo pšelarji z njimi v Nassenfuss, Krainburg, Neumarktl itd. po navadi einkvartirani, kteri jih bote kaj nucali." — Ali ne kaže tak ričet silno potrebo, da bi gosposke morale srenjskim in drugim svojim služabnikom vsaj tacih raz-glasov in oklicov slovenski pisanih v roke dajati, ako že ne iz ljubezni do maternega jezika, že vsaj zato, da bi nemški vedno hvalisani kulturi tolike sramote ne delali. Bomo li res „Kranjci" do sodnega dne zmiraj na „kraji" ostali? Ali bomo zmiraj pod starim centralizmom proti Frankobrodu oči obraćali in svoje roke le tje pomaljali. Naj bi pač gospodje v deželnem zboru take potrebščine resnobno v prevdarek vzeli in skrbeli, da se jim pride v okom. Ki ste iz naše srede v zbor poslani, je dolžnost vaša, da se za naš blagor in za naše pravice potegujte. Znani so vam naši žulji in naše skeleče rane, ter na Vas je, da nam jih ozdravite. > Iz Ljubljane. X Popisali smo zadnjikrat slovesni večer Vodniku na čast v čitavnici naši, pa obljubili smo bolj na drobno omeniti še program te besede, ki je — to je le en glas — presegel vse, ki smo jih do-živeli dosihmal v čitavnici naši. Po pozdravilu gospod predsednika Ambroža, ki je bilo s pravo-klici mnogo-krat sprejemano, so sledeče stvari bile predmet današnje besede. Godovnico dr. Tomanovo v slavo Vodniku složeno, ko smo mu leta 1858 stavili spominek na rojstni hiši v Siški, je govorila mlada gospodična s tako živim občutkom in tako primernim izrazom, zdaj milim, zdaj krepkim, da je vse navdušeno bilo izvrst-nega govora. Težko je za resne deklamacije bolje govornice najti. — Kitica národnih pesem, jugo- in severoslovanskih, ceravno smo jo slišali že v besedah naših, je vendar danes po mogočnem koru s posebnim navdušenjem peta toliko radost izbudila, da slavo-klicov '■■■) Poslednje „Novice" so Vam povedale, da o sv. Nikolem, — pa povedale so Vam tudi, zakaj ne. V posebnem iztisn steno-graficnem bote to pa prav natanko zvedili. Vred. ni bilo ne konca ne kraja, ki so prikipeli do vrhunca, ko je naposled zadonela „cesarska pesem", pri kteri so vsi pričujoči se vzdignili iz svojih sedežev in jo stojé poslušali. Gospod Nedved se je v tem „vencu" pravega moj stra skazal. — Za tem korom je sledila igra na glasoviru. Mlada gospodična, ki nam je priljubljena že od prejšnih besed, se je odlikovala danes z „rusko melodijo" in ljubeznjivimi „českimi perlami", pa nam zlasti v poslednjih pokazala svojo nenavadno umetnost, s ktero gospoduje glasovir, da najtežje reči izpeljuje s tako lahkoto, kakor da bi ji bile igrača. Samo po sebi se razume, da slava-klici po vsi dvorani so ji doneli v hvalo. — Zdaj je sledila željno pričakovana dramatična scena, ki jo je zložil in v „Glasniku" pred nekimi leti natisniti dal, pa za današnji večer nekoliko predelal vrli naš slovenski pisatelj gosp. J. Bile pod naslovom: „Vodnik, Zois in Linhart" ali „Slovenija oživljena". Lepa ideja in krasna beseda, čisto primerna današnjemu času, delà to sceno vso pripravno za „besedo", v kteri si bodi čitavnici, ker je važen odlomek zgodovine naše in ker mora povsod se dopasti, ako se tudi tako izvrstno ne stavi pred oči, kakor se je stavila danes v čitavnici naši. Ko smo slišali danes Žiga Zoisa, pač lahko razumemo, da mož takega domoljubnega srca je mogel vneti Vodnika, Linharta in Kopitarja, da so veliko svojo dušno zmožnost posvetili domovini. Občno živo pohvalo je dobila ta igrica, ki jo bomo z dovoljenjem gospoda zložitelja natisnili v našem listu. — Eden najsijajniših oddelkov besede današnje bila je velika pesem iz itali-janske Donizett-ove opere „Maria Rohanska" , v kteri je gosp. Miroslav Vilhar besedo pre vodil na slovenski. Ako rečemo, da jo je pela gospá, ki po svojem krásnem glasu in umetnosti muzikalni slovi za prvo pevsko mojstrico v našem mestu, nam pač ni treba še reči, kakošno neskončno radost je izbudila pri poslušavcih vseh. — Omeniti imamo še dva kora, ki smo ju danes prvikrat slišali; enega pod naslovom „Zvezdici" je zložil gospod prof. Nedved tako izvrstno , da po končanem petju ni ploskanje pred potihnilo, dokler se ni pokazal mojster sam; drugi pa je bil g. Mašek o v kor na besede Koseskove „Kdo je mar?", ki je današnji večer tako rekoč „zvonec nosil", ker je bil po večini pražkih moj s tro v spoznan za naj bolj o kompozicijo , za ktero je bilo razpisanih 10 cekinov v zlatu. Kdor pozná krasoto te pesmi, ki je leta 1848 na ljubljanskem gledišču po govorniku g. Mhk. dosegla tako slavo, da nikdar popřej nismo slišali takega ploska, se ne bo čudil, da je obudila tudi danes v izvrstni muziki izrazena pesem občno navdušenost. Pesem taje hvala kmeta slovenskega, in v več odstavkih kaže, kako bistroumni prosti sin kmetiški dospé vse tudi najviše stanove. Vsak odstavek vpisuje drug stan. Za muziko ljubljansko v prejšnih časih mnogozasluženemu starčku G. Mašek-u je tedaj vsak iz srca privošil, da mu je došla ta čast na požne njegove dni. Gospod Mašek je sani vodil ta kor, ki ga je spremljal orhester in ga so naši gosp. pevci v zboru in dveh posamesnih glasih (tenor in bas ) tak navdušeno peli, kakor ga res samo naši pevci peti morejo. Mili glas našega prvega tenorja in mogočni glas našega prvega basa se je ovijal okoli celega* zbora tako, da je vse začarano bilo o tem pope vu. Današnji večer je g. dr. Janez Bleiweis zastran darila za Koseskovo pesem „Kdo je mar" in pa zastran druzega Vodnikovega darila za najboljo povest i c o, zboru oklical sledeče : Za Koseskovo pesem je bilo 8 konkurentov ; njih kompozicije so bile v Prag o poslane slavnoznanim trem muzičnim moj strom, namreč g. J. Krejču, g. W. E. Horak-u in g. J. L. Zvonaru; prvi je v prvo vrsto postavil pesem z naslovom: „Kdo je mar?" Razpečati in 48 boš vidil kar !" poslednja dva pa pesem z naslovom : Prijatli in brati me silijo dostikrati svoj glas povzdig- iijaui 111 MI cvti niv oiiijv iiivi wti kj V V^J ' o niti. Zakaj bi ne pel?" ktero je g. Krejči postavil prvo za uno tedaj je po večini glasov pesem z naslovom : ?? O) UiiU , JV J^V » Willi ^lUOV/ * JJVCV/111 íi Ajtvkjiw Prijatli in brati" itd. přejela dařilo 10 cekinov. Po razpecatenju priloženega listka se je pokazalo, da je Mašek zložitelj nadarjene pesmi. Dr. Bleiweis je pri tej priči v lični škatljici izročil gosp. Mašeku omenjeno dařilo, ki jo je vès ginjen med živimi slava-klici sprejel. Ker pa je biL a pesem z naslovom: „Kdo je mar? Raz- pečati in boš vedil kar?" po enem sodniku zavoljo ná-rodnega značaja za naj bolj o, po ostalih dveh pa za prvo po Mašekovi priznana, in je vès zbor celó mi-kalo zvediti moj stra te pesmi po njegovem pravém imenu, je dr. Bleiweis, nanašaje se, da visokocenjeni zložitelj ne bo nič zoper to imel, ako zbor zvé tudi njegovo ime, razpečatil venski muzik listek in oklical, da slavnoznani naš slo-dr. Benjamin Ipavec je složil to pesem. Zbor mu je radosten zaklical „živio!" in slišale so se od več straní želje, naj bi gosp. doktor prijazno dovolil, da se tudi njegova pesem kedaj poje v čitav- Za tretjo najboljo pesem je v Pragi spo- nici nasi. znana bila pesem z naslovom: „Naprej zastava slave". Al dalje se dr. Bleiweis ni upal razpečatiti listkov. Ako nam dovoli neznani gospod, bomo radi storili znamo vse tri prvake. ? da * po ^xvciiv^. j — Drugo je bilo naznanilo, da za v 27. listu razpisano Vodnikovo dařilo (60 fl.) sta dva konkurenta, kterih deli pa po razsodbi bila Dav. Terstenjaka, Ant. Janežiča in L. Svetca spoznane **), tedaj se prihrani niste bile dařila vredne to dařilo za letos. Ne moremo skleniti tega popisa, da bi ne izrazili srčne radosti, ktero je občutil današnji zbor, da od blizo in deleč so nektere čitavnice poslale svoje častite pred sednike ali odbornike , in da celó čitavnica k se je udeležila Vodnikove svečanosti po osobni nazočosti slavnega gosp. I V podpredseđnika v • ci- tavnice in podžupana županije reške, ki je přišel z beznjivo svojo gospó, in prečastitih odbornikov dr. M D erenčina. Ljud. Ott in slava velecenjenim možakom m Ž u p e -1 a. Hvala í Strašna nesreća se je pripetila v pondeljek zveče ob pol šestih na Auerjevem dvorišču „pri konjičku', r ledenico kopljejo, pa se je posula. Enajst delavcov dosti srečno pobegne, dvanajstega (palirja in očeta otrok) pa je zasulo. Groza je bila člověka še nesrečneža, pa je vidil tudi ; ko Je čul in vendar mu ni bilo mogoče pomagati. Drugi dan opoldne ga še niso izkopali iz razvalin ledeničnih. Nekako čudno je, se zdaj pozimi dovoljujejo take delà in brez dostoj da varnosti \ovicar iz Iz Dunaja in ptujih dežel. febr. Danes so se z veliko sloves-nostjo delile svetinje (medalje), ki so jih mnogi razstavniki iz našega cesarstva přejeli v Londonu za razstavljene poljske pridelke ali obrtnijske izdelke. Minister kupčijstva je začel delitev svetinj z ogovorom. Govori se, da deželnim zborom po vseh de- želah je odmerjen kratek čas jv, v^iiivijvu ^ iviatviv vao, ker se bojo nek ^ končaii 28. dne prihodnjega mesca. Prve dni majnika se ima začeti spet državni zbor; pa tudi ta ne bo ze prosimo da Tega gospoda in ostalih 5 , kterih ne poznamo , pošljejo po svoje kompozicije ali pa nam povedó , kamo naj jih poslemo. *#) Tudi tako. Vred. dolgo trpel, ker proti koncu letošnjega leta se imajo zopet začeti deželni zbori; tako se bojo nek vredili de y želni zbori in državni zbor tako, da uni bo zimski čas ta pa spomladanski in prvi poletinski čas. Ogerske zadeve pa so nek še zmiraj tam, kjer so bile, in ministerstvo bode prihodnjemu državnemu zboru javalne ve-dilo kaj gotovega povedati, kaj da je doseglo dosihmal. Komisija, ktero je ministerstvo na Dunaj skli- calo ; da prevdarja zdajne postave zoper govejo kugo v našem cesarstvu, in da nas vetuje nove, ce Je treba y je enoglasno rekla, da postave te same po sebi so prav da se nemarno i z p e 1 j u j e j o ; dobre, krivo Je to tega je pa spet krivo to, da so živinski gospodarji pre- in da sploh po vseh deželah našega ce- necimerni sarstva manjka umnih živinozdravnikov. To je pac gola resnica. Gospodje na Dunaji ne poznaj o ne dežel ne ljudstev avstrijanskih in s svojimi živinozdravniki ker pa ni dohtarjev vedno le visoko letati hočejo; in magistrov za živinozdravilstvo po revnih deželah, se pasejo mazači in mojstriskazi po ko tih in delajo škodo. Naj se v Avstrii izučujejo, kakor po druzih državah, tudi živinozdravilski pomočniki (Gehulfen), kakor jih izučujemo tudi v Ljubljani, pa bo za silo zvedenih ljudi dovolj v vsaki deželi. Posamesni odseki te komisije so začeli že svoje delà; radovedni smo, kaj bojo nasvetovali. Med možmi, ki so v državnem zboru najkrep-keje zastopali vlado, so bili iz zbornice gosposke po-slavljeni z redi: knez Karl Auersperg, baron Baum-gartner, grof Fr. Salm in grof Sternberg iz ^ai tIA\Jl y ^A Vi. JL- JL • Mtiilli JLJLJL VI U • Mtvl liu^l ^ , - L^ zbornice poslancov pa Hasner, grof Vrbna, Hopfen, Szabel, Brinz, Bachofen, Brosche, dr. Gschier in dr. Ofner. Korosko. Celovški deželni zbor je zavrgel gosp. Einšpielerjev nasvet, naj se pošlje ministrska predloga zastran patronatov ministerstvu nazaj in zahteva naj se da ministerstvo napravi novo osnovo po kteri se proti poštenemu odškodovanju odkupijo patronati. Žele ~ - naj Hrvaško. Železnica od Zemuna v Sisek , Karlovec, Novivin odtod v Senj in Reko je dovoljena. €esko. Iz Prage. V seji 3. dan t. m. je gosp prof. Purkyne s 65 druzimi poslanci podal deželnemu zboru načrt prošnjega pisma, ki naj se izročí Njih ve- ličanstvu cesarju za pomilostenje tistih mož zavolj časnika r ski h pregreškov v jetnišnicah. Poljsko. Iz Varšavě se 6. dne t. m. ? ki so I | v da se punt na rusovskem Poljskem čedalje bolj da se je že veliko krví prelilo, vendar pa še velikega boja ni bilo ; ves okraj Sandomierski je že iz-puntan in večina okraja Ljublinskega in Varšavskega; „Ozas", sin ? svečana bila v najveća bitva je dosihmal ponoči Biali. Po več krajih vstajniki postavljajo národno vlado. Oi'V blisi veli na Francozkem, Angležkem itd. se da Polj aci y ki so dosihmal v prognanstvu ži- hitijo zdaj domu na Poljsko in da generala Tiirr in Mieroslavski sta že v Volhinii. — V Levovu in Krakovi oklicuje c. k. deželni glavar, da noben puškar ali sabljar ne sme niko mur nobenega orožja prodati, ako od c. kr. policije ni dobil do voljenja za prodaj. . . . ' ci Angležko. Iz Londona 5. febr. Danes se je začel državni zbor. Kolik razloček med govorom kraljičnim in med govorom Napoleonovim! Vidi se, da tù je unanji lišp, tam notrajna veljava. Današnjemu listu je prvi kos stenografičnih za-pisov iz važne 7. seje deželnega zbora kranj-skega priložen. Kiirsi na Dunaji 10. februarja. 5 % metaliki 76 fl kr. Narodno posojilo 82 fl. 5 kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 54 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.