Izhaja veako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ■Jtran™. ^ ^ir-j^r-.nt.jn.-^j-.ar IMIII I III ———— Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. pZ>OZ>CfCI#H Pretekli teden je minister za finance predložil Narodni skupščini proračun za bodoče proračunsko leto, ki traja od 1. aprila 1933 do 1. aprila 1934. Predloženi državni proračun je skoro za 1 miljardo dinarjev nižji od letošnjega proračuna in za 3 miljarde Din nižji od lanskega. Znižanje državnega proračuna je posledica splošne gospodarske krize: kjer ni dovolj dohodkov, tam tudi ne more biti dosti dajatev (davkov), kjer pa se ne nabira dovolj davčnih dohodkov v javnih blagajnah, tam tudi ne more biti mnogo izdatkov iz njih. Pri svojih dohodkih in izdatkih ne more državna uprava prav nič drugače računati kakor vsak posameznik. Kmetski gospodar odračuna od svojega pridelka najprej to, kar bo pojedla njegova družina, potem to, kar ga stane režija (posli, delavci, davki itd.) in šele ostanek lahko porabi za manj potrebne stvari ali pa za prihranek. In če hoče ostati gospodar, mora od svojih za sebe namenjenih dohodkov in od izdatkov za posle tako dolgo ščipati proč, da doseže ravnotežje, ali pa gre na bdben. Prav tako mora delati tudi država. Splošni gospodarski položaj in nizke cene poljskih pridelkov narekujejo skrajno varčnost, ker je davčna moč največjega davkoplačevalca, t. j. kmeta, zadnja leta hudo opešala. Zato pa je neobhodno potrebno, da se ravna državna uprava pri svojih izdatkih po svojih dohodkih in če je verjetno, da bo dohodkov malo, mora začeti varčevati in vse še tako utemeljene ali zaželjene izdatke črtati, če se le da. Pri izdatkih, ki so jih prej izkazovali državni proračuni, se najbolje vidi, koliko so nekdanje strankarske vlade grešile samo v državnem gospodarstvu. Ogromno število uradništva, ki ga izdržuje in plačuje država, niti zdaleka ni potrebno, pa bo uprava vseeno tekla v redu. Toliko število uradništva pa smo dobili, ker je prej morala in tudi hotela vsaka stranka, ki je bila na vladi, nabasati v državne službe čim več svojih sposobnih (in še več nesposobnih) pristašev, da jih je preskrbela na javne stroške. Tu se bi dalo mnogo prihraniti, čeprav ne naenkrat, ampak polagoma, brez prehudih pretresov. Posebno poglavje v starih proračunih tvorijo tiste nesrečne »podpore«. Če se je znašlo kod n. pr. nekaj pevcev, so že ustanovili svoje društvo, ki je zahtevalo »podporo«, češ da širi kulturo ... Če bi bilo denarja preveč, bi človek nič ne rekel proti takim in podobnim podporam; sedaj pa za take stvari ni denarja. In še vse polno je raznih naprav in ustanov, ki so sicer prav dobre in koristne same na sebi, niso pa neobhodno potrebne. Vse take ustanove itd. morajo računati s tem, da jih država zaenkrat ne bo mogla več vzdrževati in tudi ne podpirati. Za vlado in za parlament je sedanji pro- račun trd oreh in prevzemati odgovornost za znižanje izdatkov ni prijetna stvar. Toda kar se mora zgoditi, to mora biti, če je še tako neprijetno; treba bo ljudem le povedati in razložiti, da mora sedanja vlada žalibog popravljati grehe starih strankarskih vlad in predvsem mora napraviti konec nesmiselnemu razmetavanju javnega denarja. Najvažnejše postavke novega državnega proračuna so sledeče: Splošni državni izdatki Din 1. Vrhovna državna uprava 151,553.223 2. Pokojnine in invalidnine 915,738.432 3. Državni dolgovi 1.187,228.820 4. Ministrstvo pravde 358,514.186 5. Ministrstvo prosvete 784,671.999 6. Ministrstvo za zun. zadeve 120,973.717 7. Ministrstvo za notr. zadeve 551,114.183 8. Ministrstvo za finance 303,207.958 9. Ministrstvo za vojsko in mornarico 2.001,900.000 10. Ministrstvo za gradbe 164,420.900 11. Ministrstvo za promet 152,530.804 12. Ministrstvo za kmetijstvo 61,886.584 13. Ministrstvo za trgovino in industrijo 45,429.487 14. Ministrstvo za soc. politiko 150,756.418 15. Ministrstvo za telesno vzgojo 14,970.000 16. Proračunski rezervni krediti 25,000.000 Skupaj 6.083,896.910 lansko leto letos manj 7.575,120.665 585,223.755 Izdatki 1. Ministrstvo 2. Ministrstvo 3. Ministrstvo 4. Ministrstvo 5. Ministrstvo durtrijo 6. Ministrstvo 7. Ministrstvo in narodno državnih podjetij in ustanov za prosveto 23,683.082 za finance 539,267.212 za promet 2.458,386.644 za kmetijstvo 55,343.195 za trgovino in in- 16,254.252 31,711.489 53,783.395 3.448,429.669 3.748,079.135 299,649.666 za šume in rudnike za socialno politiko zdravje Skupaj lansko leto letos manj KglSl Planinka Isaj Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri, preprečuje poapnenje žil, pospešuje cirkulacijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20"— v apotekah. 5Ve silile v mesta Pred vojno in še bolj po vojni opazujemo leto za letom vsako jesen v naših mestih velik dotok ljudi z dežele v mesta. Kakor hitro je delo na polju končano, takrat začne splošno preseljevanje, ker menijo delovni, a brezposelni ljudje, da bodo čez zimo lažje dobili delo v mestnih industrijskih podjetjih kakor pa na kmetih. Nekdaj se je morebiti res dobil čez zimo v mestu kakšen zaslužek. Dandanes pa je stvar vsa drugačna: danes je v mestih mnogo manj dela kakor ga je na deželi, in kar ga je, je od sile slabo plačano! Mnogo je ljudi, ki računajo na to, da bodo živeli v mestu kaj lahko in prijetno od samih podpor, češ v mestih so dobri ljudje, ki radi dajejo. Res je to: v mestih živi precej dobrosrčnih ljudi, toda ti ljudje so danes večinoma sami tako na psu, da si komaj odtrgajo od svojih pičlih dohodkov kakšen dinar. Kje naj pa jemljejo? V mestu ni tako kakor to menijo ponekod še danes preprosti kmetski ljudje, da ima »gospoda« tistih par sto dinarjev, kolikor ima mesečne plače, samo za zabavo, ampak si mora za ta denar plačati živež do zadnjega krompirja, potem pa še stanovanje in obleko — kaj naj pa ostane? Resnica je ta, da so mestni ljudje dajali in še dajejo, če morejo; toda če je prosilcev le preveč, se izprazni tudi največja vreča, in danes smo že tako daleč, da (vsaj v Ljubljani) mnogo hišnih gospodarjev zahteva, da morajo biti hišna vrata tudi podnevi vedno zaklenjena, samo da se otresejo prevelikega števila prosilcev! Najhujši pa je vsako jesen naval žensk v mesta z dežele. Razumljivo je pač, če mlado kri mika tisti nesrečni »kino«, potem plesi in podobne stvari. To so pa stvari, ki stanejo denar — denarja naj pa služkinje v mestu ne pričakujejo preveč! Služb je v sedanji splošni stiski malo in še manj je dobrih služb, ker iz dobre službe nobena ženska ne gre — kje in kako naj se potem neizkušeno kmetsko dekle v mestu preživi, dokler je brez dela? Navadno se razvijajo potem stvari tako, da lačno dekle nasede kakšnemu »kavalirju« (ali po domače: kakšni mestni barabi), ki nekaj časa prevlačuje ubogo deklino od beznice do beznice, dokler je ne prime policija in je ne pošlje domov, ali pa se znajde nekega dne v bolnišnici, ali pa v kakšni »hiši« daleč kje na Balkanu, odkoder se ne vrne nikdar več ... Jako lepa in hvaležna naloga vseh duhovnikov, učiteljev, županov itd. bi bila, če bi kmetskim ljudem, zlasti pa dekletom, povedali takrat, ko se zglašujejo pri njih za poselske knjige, odkrito in naravnost povedali, da tuji svet ni domača skromna vas, ter da bi jim razložili, kaj jih po svetu vse čaka. Povedo naj jim pa tudi, naj se v svojih stiskah, če jih preganja nesreča, ne zatekajo v varstvo raznih »kavalirjev«, ampak naj se obrnejo na policijo ali na katerokoli oblast, da bodo mogli reveži in reve vsaj nazaj domov. Tudi ta socialna naloga je važna, veliko bolj važna kakor pa razne »podpore«. 2€xneI, vojna in mir Brezdvomno požre vsem narodom največ denarja oboroževanje in »razorožitvene« ali »mirovne« konference. To je že tako slepomišenje in nesramno varanje človeške družbe, da je že skrajni čas, o tem nekaj spregovoriti. Človek, ki ljubi svojo grudo, dasi je ta v Italiji, in svoj dom v Jugoslaviji čez vse, ki z veseljem dela od noči do noči in še v noč, kljub Bkoro neznosnim mejnim prilikam in zaprekam svobodnega razvoja, ta človek, zgubi veselje do nadaljnjega dela, da mu pogled zasanja v daljavo, da roka popusti toporišče, ko začne premišljati tole: V vojni sem videl grozote, videl prekopana in od granat razrita polja, videl do tal razdejane domove. Da so prej lepi in ponosni domovi postali groblje, cvetoča in skrbno obdelana polja puščave, je bilo treba samo trenutek časa, samo bežni trenutek je Ibil vmes med končanjem razvoja in začetkom razdejanja. Se so mi v spominu proklamacije, razna navdušena gesla, ter razni navdušeni govori neodgovornih ljudi, ki so bogateli v zaledju. Ljudje pa od teh »navdušenj« pijani in brez lastne misli in volje so razdejali stotisoče domov in pomorili milijone onih, ki so prej srečno živeli v domovih in domovini... Danes imam dom, že davno zgrajen od svojih prednikov, imam zemljo obdelano skrbno in očiščeno kamenja in~grmovja — imam domovino. Jutri izbruhne vojna. Samo en trenutek med mirom in vojno, Spet se bodo pojavili isti navdušeni govori in vzpodbujanja, nato pa, isto j? niče vanje. Kot kmet sem plačeval davke, prideloval z znojem živež iz zemlje, da so mi ga potem za tisti denar, ki sem ga dal za davke, pokupili in napolnili skladišča. Zdaj ko smo toliko let pridno delali, da smo mogli skovati vojsko, zdaj pa pojdi še ti... Greš — daleč od doma! Pustiš družino, ki gre tudi daleč od doma. Na domu prvi dan bojna črta, na drugi druga, sovražnikova bojna črta. Sam druge domove uničuješ, gaziš skozi celo pokrajino, cela dežela je uničena. Mogoče je bila parola vojne ravno za osvoboditev te dežele — zdaj je osvobojena. Pred osvoboditvijo so imeli vsi svoje domove, vsi so bili zdravi in živi, po josvoboditvi« niti ena družina ni več cela, niti en dom ne stoji več, niti ena njiva ni brez jarkov in grobišč, V zaledju pa je med tem zraslo vojnih dobičkarjev ko golb po dežju — ti in pa par desetin literatov, bo proslavljalo zmago armad... Prideš morda živ domov, brat ali dva sta padla, v barakah je umrl oče, mati, sestra, otroci ali žena, ostala družina se od nekod privleče s kaljo bolezni. Dom izravnan z zemljo, polje steptano, prekopano, spremenjeno v pokopališče. Uničen, s krvavečim srcem premišljuješ, kaj zdaj, gledaš po nabiti puški ali primerni rogovili na drevesu. Med tem pa se trebušasti vojni dobičkarji po gostilnah, kavarnah in restavracijah pogovarjajo o delitvi vojnega plena in se trkajo na prsa. Naša je zmaga! V teku dvanajstih let je bilo že toliko »mirovnih« in »razorožitvenih« konferenc, da bi nam moral biti mir že več kot zasiguran. Toda rezultat je ravno nasproten. Zdaj je morala šele neka država predlagati premirje za 10 let, da se bodo mogle konference v miru nadaljevati. In še ni gotovo, če bodo to premirje vse države sprejele. Ko bi bile maske, za katerimi te pijavke človeške družbe vodijo usodo te družbe, vidne bi bile izoblikovane v najgrše stvore na zemlji. Par desetin ljudi, ki misli, da ima patent na ,vse dobrote na svetu in ki jim je mir ali nemir zemlje popolnoma vseeno, poleg vsega pa Se pod vplivom nekaj velekapitalističnih fabri-ikantov orožja, sklepa o bodočnosti človeške družbe. Napram družbi ne nosijo nobene odgovornosti; če zanetijo Evropo, bodo že našli kak prostor, kjer ne bo gorelo. In če bi bil njih namen še tako trden delati la mir, je to doseči izključeno pri sedanji naci- jonalno-šovinistični in fašistični vzgoji narodov. Ako bi se tudi v resnici dosegla kakšna razorožitev, ni to za mir popolnoma nič pridobljeno (ogromne koristi za naše žepe bi seve tudi Ibilo). Četudi se uniči vse strelno orožje, je vojna pri zgoraj navedeni vzgoji, neizogibna. Kajti, če so ljudje nahujskani drug na drugega, se lahko prav tako pobijajo s koli ali podavijo z rokami in požgejo domove, kakor pa z najmodernejšim orožjem. Nasprotna je pa v bratstvu in enakopravnosti vzgojenih ljudeh vsako orožje za vojsko brezpredmetno. Kmet nosi pretežno breme za vojsko v miru in v vojni, pa se vse to sklepa in sklene popolnoma brez njega. Toda vprašajte njega (kmeta) in ostalo maso, pa bodete znali skleniti mir v Ženevi, Laussani itd. in drugih letoviščih. Ce bi mi kmetje sklepali o razorožitvi in miru, bi najprej popolnoma reformirali šole. Vsak pouk, ki bi poveličeval junaštva narodov in posameznikov, ki so se po današnjih pojmih odlikovali v vojski, naj bi bil prepovedan, vsako vojsko bi morali ožigosati kot najbolj barbarsko dobo človeštva. Goreti bi morale grmade knjig, uničiti bi se moralo vse, ki količkaj vzpodbuja bojno razpoloženje. V vsa društva in organizacije Ibi se moral uvesti duh mednarodnega sožitja, da se more en narod dvigniti samo z dviganjem vseh narodov, da smo vsi bratje, da se moramo ljubiti itd. Vsem živečim ljudem, ki bi se ne mogli sprijazniti z novo mislijo miru, bi se moralo onemogočiti vsako javno delovanje. Namesto bojno razpoloženih armad bi zadostovala mednarodna milica, ki bi človeštvu zagotovila miren razvoj in bi bila le bolj za parado. Povprečno bi se računi držav znižali najmanj za polovico, za ravno toliko bi se olajšala bremena davkoplačevalcev. To so samo osnove, na podlagi katerih vodi pot k miru. Samo od vzgoje je odvisen mir in razorožitev. In ta vzgoja bi se morala začeti naenkrat vsaj na polovici zemlje, toliko držav pa je gotovo zastopanih na mirovnih konferencah. In če se tvorci teh konferenc pri sklepanju »nemiru« ne čutijo odgovorne masi, ki si želi miru, naj se pri sklepanju za mir isto tako čutijo neodgovorne osebam, katerim iz dobičkaželjnosti mir ne gre v njihov račun. Mir bi pozdravila neprimerno večja masa, kot pa samo nevarnost vojne. Ce pa bi kljub Ibodoči vzgoji prišle dve ali več držav do konflikta, bi se ta lahko rešil s kakšno tekmo, n. pr. z rokoborbo, če že mora sila odločiti. Sicer se pa lahko zbere vse polno drugih tekem. Tako približno si domišlja vojno in mir preprost kmet na meji, kajti v tej dušljivi in negotovi atmosferi nam mineva veselje do dela. Kmet mora videti najdalje v bodočnost, če hoče z uspehom napredovati. Janko Kavalar. slvam pcvzpcča feme I V tem pogledu opažamo naravnost nasprotujočih si mnenj. Medtem ko se eden vsevprek huduje nad stroji kot največjem zlu današnjega časa, pojasnjuje drugi, da je stroj sam na sebi Človeštvu nenadomestljiva dobrota, samo da njegove dobrote mesto vsi — pobaše v žep običajno le sam podjetnik. Kakor ne drži pavšalna trditev prvega, tako tudi slednjemu pobijajo njegove slavospeve prav številne in porazne izjeme. Res je namreč, da bt bila velika nesmisel zavreči poleg drugega kar vse slamorezne kakor šivalne in pletilne stroje; nadalje razdreti železnice in raztolči pisalne stroje toda, istočasno je tudi res, da imamo na svetu na milijone in milijarde denarja investiranega v stroje, kateri so vse prej kakor človeštvu koristni, — pa makar, da se njihova dobra stran še bolj pravično porazdeli! Oglejmo si v podkrepitev gorajšnje ugotovitve nekaj praktičnih primerov: a) Posestnik N. N. ima samo 2 ha celokupne letne košnje, a si v dobri veri nabavi najmodernejši kosilni stroj. Da je preje vse to pokosil, posuši:! in spravil, je bilo treba izvršiti ca. 25 delovnih dni (5 ljudi po 5 dni). Sedaj res pokosi s par konjd v 3—5 urah — kljub temu pa za vse drugo delo mora vzdrževati prav iste število delavnih moči kakor preje. Pač pa mu letno odpade ca. Din 600'— na amortizacijo in ca. Din 400'— na obrestovanje od Din 6000-—, katere je vložil v stroj. Toraj zato, da mu ni treba par dni držati treh koscev, mora dobiti več grabljic, njegova modernizacija pa mu skozi celo leto zožuje dragoceni prostor v gospodarski shrambi, sam ima vsako leto skoro en tisočak manj v žepu, odnosno toliko večji dolg napram posojilojemalcu. b) V tovarni N. N. postavijo nov stroj, kateri vzame 20 nastavljencem zaslužek. Ta stroj pa tudi ne dela zastonj, ampak stane morda samo 5% manj, kakor znaša prihranek na odpuščenih delavcih. Podjetniku je seveda šlo predvsem za onih 5%, kar znese letno ca. 10.000 Din, zato pa ima človeška družba v breme 20 življe-njapolnih in dela žehjnih brodolomcev, katerih »socialna« pravica do životarjenja pa jo stane letno najmanj Din 100.000-—. Ako bi torej podjetnik ves dobiček rovega stroja vrnil človeški družbi v obliki toliko večjih javnih dajatev (davkov), bi ista še vedno bila na ogromni gmotni izgubi, brez da prištevamo neodpustljiv moralni greh, ko dela zmožne ljudi proti njihovi volji pretvarjamo v obžalovanja vredne berače. c) Bančni ravnatelj N. N. si je nabaval motorno vozilo, ker ne mara zaostajati v tozadevni tekmi svojih tovarišev. Čeprav ima tako krasno plačo, da bi igraje kril potrebe celokupne svoje družine, mu ta nestvor sodobnega »napredka« že v začetku druge polovice vsakega meseca izsesa sleherni stotak. Preje se je mogel z železnico aLi avtobusom podajati na 100 km dolge izlete, sedaj pa koncem meseca morda nima niti toliko, da bi se brez predujma mogel poslužiti cestne železnice — hoteč se osebno opravičiti radi zaostale najemnine za garažo! In kaj ima javnost od slednjega? Sicer res plača par tisočakov letne takse, potroši nekaj inozemskega olja, bencina in pnevmatike, da, še par stotakov za razna popravila na mehaničnem »vsezbou« — vendar pa že z eno samo daljšo turo takole spomladi, ko vprav odjenjnje zmrzlina, napravi tako goro-stasno škodo na cestah, da že teh ne odtehtajo vse dobre strani avtomobila! Kaj pa nepregledne nezgode, oviranje neobhodnega prometa, strah ljudi kakor žčvali, onečaščanje zdravstvenih ozi-rov, onesnaženje ljudi, kateri morajo mimo za svojim kruhom itd. (Tvorec teh ugotovitev je tudi to stran moderne »pridobitve« obojestransko praktično preizkusil, vsled česar tem trdnejše vztraja tudi na tem neodpustljivem grehu sodobnih zablod.) Takih in podobnih primerov pa imamo krog sebe v nepregledni izbiri, zato že nehajmo enkrat gledati na vsesplošno krizo kot nekako višjo silo, proti kateri smo morda brez moči. Prav vsakemu in tudi skoraj ob vsakem koraku se nudi prilika, da skuša popravljati napake, ki smo ,-ih prav vse doslej prizadevali v svoji »visoki« modrosti. Zlasti pa je sveta naloga, da jih odstranjujejo vsi oni, kateri imajo na razpolago več moči — a na svoji vesti zato tudi toliko več dolžnosti! Tine. Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva. Franjo Pavlica: lefemovcznfe fomečhe mladine Tekom letošnjega poletja je priredila »Zveza kmetskih fantov in deklet« velike in pomembne slavnosti. Slavnosti pravim zato, ker se pri vseh ostalih podeželskih veselicah slavi vse prej, kot kmečko delo, na teh prireditvah pa je ravno kmečko delo predmet vsega slavja. V »Društvih kmetskih fantov in deklet« se odgaja, tekmuje, izključno samo odrastla mladina. Dandanašnji pa vemo, da prihaja iz naših šol že nekako opredeljena deca, ki ji že v naprej določijo, kje in kako se bo nadalje odgajala. Radi tega mislim, da bi se moralo s praktično vzgojo mladine pričeti že v nežni mladosti in to potom krožkov ali društev, katerih namen je predvsem strogo kmetski. V zadnjih izdajah Kmetskega lista se je dotaknil tega vprašanja g. Janko Furlau, kjer svetuje starišem, naj ne silijo v bodoče z deco samo v takozvani »gospodski stan«. Najlepši vzgled nam pa daje v tem pogledu Danska, ki je že zdavnaj prenapolnjena s šolano inteligenco. Na Danskem je postalo vsako delo častno in tako najdeš med obrtniškim naraščajem večje število otrok iz gosposkih hiš kot iz kmetskih, Kmetska mladež se pa oklepa svoje grude in nerada gre iz doma v mesto. Dansko kmetsko mladino ne vzgojuje toliko šola, kot dom in društvo. Pri nas se torej tekmuje, kdo bo prej in dobro pokosil ali požel, na Danskem gredo pa v tekmo, kdo Ibo več pridelal na polju. V okraju je n. pr. društvo, ki se bavi z vzgojo žitaric, okopavin in detelje. Vsako leto razpiše društvo konkurz o tekmovanju mladine na posamezne kulture. Tekmovalcem na čelu stoji društvena strokovna komisija, ki obstoji navadno iz razumnejših kmetovalcev in sodelovanja nekakega sreskega ekonoma. Stariši, ki so priglasili svojo deco v tekmovanje, so dclžni izpolniti v naprej vse zahteve društvenega odbora. Tako n. pr. dati na razpolago del domače njive sinku ali hčerki, ki bo tekmovala, gnojila, semenje, orodje in konečno še kupiti darilo, s katerim bo njihov otrok nagrajen. Med letom pregleda strokovna komisija tekmovalne parcele, da se prepriča, ali je vrsta od vrste pravilna pri eni ali drugi kulturi, kako je zemlja obdelana, gnojena, ali je razdalja med semeni bila pravilna, dalje koliko je število delavnih ur itd. Koncem leta se pregleda še pridelek, ki pride navadno na okrajno društveno razstavo, preračuna izdatke in dohodke, da se dokaže tudi rentabilnost dotične kulture. Odlikovanje ali nagrajevanje tekmovalcev navadno ni javno in se vrši po določitvi odbora v domačnosti. Prisostvoval sem na takih domačih slavnostih, ki se vrše tako-le: v okrašeni sobi, ki ima na sredini mize navadno lep šopek žita, sedi vsa družina, tudi sosedje in sorodniki pridejo. Po končani obilni večerji (pri Dancih je pač vsaka obilna), vstane gospodar in pove v svojem govoru pomen tega večera, nakar preide na kritiko in delitev nagrad. Ginljivo je gledati očeta, ki častita mlaoemu sinku ali hčerkici, kakor tudi njihovim praktikantom, ki so pri hiši, če so se odlikovali. Torej ne samo lastna deca, tudi tuja tamkaj praktikujoča mladež lahko tekmuje in tudi zanjo mora gospodar nakupiti darila. Darila so navadno manjši praktični predmeti, kakor: ura, termometer, barometer, nož, škarje, žlica, doza itd. Na vsakem predmetu je zaznamovano udejstvovanje, na čem je bil uspeh dosežen in datum. Ni čudno, od kod toliko lepih spominov, ki krasijo dansko hišo, če pričenja z nabiranjem darov že otrok in če se izoblikuje pozneje v moža, ki ni kulturen samo na zunaj ampak tudi na znotraj, po svojem blagem srcu. In ker je ta kmet od-gojen samozavestno, odloča tudi sam o svoii usodi, zlasti pa v svoji kmetski politiki, kjer ni mesta koritarjem! Tudi ne najdeš na Danskem človeka, ki bi zmogel zasedati kar po več služ- Majhna je slovenska zemlja, kakor po površini, tako po prebivalstvu. Kruta usoda jo že skozi stoletja zasleduje in ji ne pusti, da bi vsi njeni prebivalci uživali narodno svobodo. Lepa je govorica, ki jo govori slovenski narod, lepi so običaji in navade, ki so še ohranjene med narodom. Krasna je slovenska zemlja, kjer živi komaj milijon sinov in hčera slovenske matere. Naši pesniki: Vodnik, Prešeren, Gregorčič in drugi, nam zapovedujejo ljubiti to rodno zemljo. Bogata je dežela. Belo-sneženi vrhovi Alp in Karavank se visoko vzpenjajo v nebo. Jezera, kopališča in letovišča ji privabljajo tujcev, ki odnašajo svoje vtise v daljne kraje, celo preko morja. Pšenica, rž, koruza, krompir in mnogo drugih kulturnih rastlin krasi to zemljo. Ko je Bog delil te kulture posameznim pokrajinam, tudi ni pozabil pokloniti Slovencem žlahtne trte, ki daje dobro pijačo. Mogoče ibi storil mnogo bolje, .če bi nam podaril kaj drugega, ker tedaj ne bi bilo toliko gorja, ki ga povzroča ta žlahtna kapljica. Celo narodne popevke imamo o rujnem vincu. Vse ga zauživa, mlado in staro. Obstoja navada, da ga pokuša že otrok ob rojstvu. Potem ni čudno, če je Slovenec že v zgodnji mladosti pijanec. Prehajam na žalostno dejstvo, ki Slovencev ne odlikuje, nasprotno, mnogo nam škoduje pri vseh vrlinah, ki jih imamo. Inozemstvu je znano: Slovenija ima polno cerkva, še več pa pijancev. Tako tragično zopet ni, ali resnica je, da je v nekaterih krajih zašla mera zauživanja alkohola predaleč. Treba je samo pogledati v dnevne Časnike. Ni dneva, ko ne bi imel prilike čitati novic o raznih nelepih dejanjih slovenskega fanta. In največ takih deliktov se izvrši v pijanosti. Nočem, da bi se opustilo zauživanje alkohola, hočem le, da se slovenski fant, ki bodi ponos Slovenstva, nauči zmernosti. Zahtevati več, bi bilo preveč, ker z nadaljnjo zahtevo bi hotel uničiti gostilničarski stan, kar bi še ne bilo najhujše. Smrtne rane bi zadal producentu tega pridelka, ki je kmet. Nočem propagirati za nobena treznostna društva, le opozoriti hočem vse prizadete in tudi one, ki se danes zanimajo za kmetsko vas, da je treba pretrgati nit nečastni preteklosti s pogledom na pijančevanje. Smatram, da je to za današnji čas, ko se vrši preobraziba na vsem področju človekovega življenja, pomembna in važna naloga ter dolžnost vseh onih. ki so za povzdigo benih mest naenkrat. Ta je ono pravo kmetsko zadružništvo in socijalna politika, kjer ima kmet kruha, ima ga pa tudi delavec in gospod! vzgoje in izobrazbe v naši vasi. Z uspešnim delom bomo doprinesli slovenski zemlji velik napredek in novo odliko naroda, ki nam bo vsem v čast in dobrobit. Geslo nam bodi: zmernost! Bodimo zmerni v zauživanju alkohola. Posledica se bo hitro pokazala. Mnogo manj bo konfliktov, ki nastanejo po preveliki količini zaužitega vina in sorodnih vrst. Sodnije bodo mnogo bolj prazne, kaznil-niške celice brez rekonvalescentov. Saj pravijo, kar si človek v treznosti ne upa povedati, pove v pijanosti. Kake posledice rodi tako postopanje, vprašajte one, ki le v pijanem stanju odpirajo usta. Vse polno jih je po cestah. Vihtenje noža, palic in drugih reči, ki prinašajo smrtne žrtve, lahko in težko ranjene, na* polnjujejo jetnišnice, imajo svoj pričetek v pijanosti. Ne trpi samo oni, ki je prizadet, nogo trpi ves narod, najbolj pa trpi ugled vasi. Ali naj bodo časniki zato tukaj, da se njih vesti izpopolnjujejo s tragičnimi dogodki iz našega podeželja? Ne! S svojim nečastnim obnašanjem daje dežela novinarskim reporterjem poceni novice, katerih ni treba honorirati in obenem zakriva še mnosro hujše pijančevanje po mestih. Kmetska mladina, ne pusti se onečaščati s takimi dejanji. Iztrezni se! Ce imaš že toliko lepih lastnosti, pridaj jim še zmernost. Nikomur ne boš škodovala, narodu le koristila! Bog nam ni dal vinske trte, da njen sad zlorabljamo, nego darilo je bilo izredno, ker je vedel, da bo narod moral mnogo pretrpeti in bo njegova pot posajena s trnjem in zato nam je dal žlahtno kapljico, da nas v težkih trenotkih krepča in razveseljuje — v mejah zmernosti in poveča kmetov letni dohodek. Danes ko 3e povsod kmetska mladina organizira, bodi ji ena izmed prvih nalog, da opere ta madež, ker ga nosijo prizadeti in neprizadeti. In ravno z delom na društvenem polju je to mogoče izvesti. Sestanki, izleti, kulturne prireditve, so sredstva za dosego cilja. Proč z izrekom: in vino veritas (v vinu je resnica)! Izrek velja le za neznačajneže, nikakor pa ne za trden in pravi kmetski karakter. Še mnogo drugih argumentov bi lahko napisal v prilog vsega navedenega. Mislim pa, da niso potrebni, ker je slovensko pijančevanje že preveč naslikano, napisano in vedno povdarjeno. Dolžnost vseh kmečkih pristašev je, da posvečajo pri svojem delu veliko pažnjo tudi v tej smeri, ker nesporno je za nas vse, da se kmet« ski stan mora sprostiti tega madeža! Kreft Vlado. Mesto banovinskega cestarja je razpisano za območje sreskega odbora litijskega (Trojane-Izlake-Kandrše) do vrh klanca nad Vačami v skupni izmeni 6-600 kilometrov. Interesente opozarjamo na razpis v 91. številki »Službenega lista«. Težka nesreča. V Orehovici pod Gorjanci je vozil drva posestnikov sin Ivan Lavrič. Po nesreči je prišel pod voz, pri čemer je zadobil težke poškodbe. V južnih krajih naše države je zadnje dni nastopilo zelo mrzlo vreme. Po hribih in višjih legah leži povsod sneg. »Reven« berač. Ljubljanska policija je te dni prijela nekega nadležnega berača. Ko so ga pozneje preiskali, so našli pri njem nič manj kot 3 »jurje«. Divji prašiči in volkovi so se številno pojavili v okolici Bugojna v Bosni. Zlasti mnogo škode so prizadeli kmetom. Zopet nož. Pretekli teden se je delavec Smolnikar iz Šmartnega pri Kamniku vračal od vasovanja. Na poti proti domu ga je napadel neznanec z nožem in ga težko ranil v prsa in rebra. V Naklem pri Kranju je žemi Marjeti Pahor spodrsnilo, ko je lezla na pod. Padla je več metrov globoko in si pri padcu zlomila hrbtenico. Parnik »Napred«, last neke družbe iz Ko-tora, so zaplenili, ker je bila družba dolžna mornarjem okoli 200.000 na plačah. Dva nova luksuzna predmeta. Finančni minister je izdal odredbo, po kateri je smatrati avtomobil (razen tovornega) in milo, ki velja kg več kot 30 Din, za luksuzna predmeta. Plodovita revščina. V Studenicah pri Trebnjem je revna Jeričeva gospodinja te dni rodila trojčke, troje deklic. Ker je Jeričeva družina zelo revna, je ta obilni blagoslov res »neroden«. Toda pošteni ljudje so in ostanejo pošteni; »bogata in višja« družba si v takih slučajih ve pomagati in se tudi razume na »sistem enega ali dveh otrok«. Janko Furlam • p?,-, k- j ' ; j ICiMef Nastopna razprava sledi kot nadaljevanje prispevkov »Najstarši kmetski narodi« in »Kmet v srednjem in novem veku«. Bohotno in stasito drevo sloni na milijonih lasnih koreninic, a mi občudujemo le vidna rastlinske dele, ne da bi mislili na odločilno nalogo skromnih, a neštevilnih skritih rastlinskih delov. Kar leži od narodne skupnosti na solncu, je malenkostno, neznatno nasproti velikemu in pomembnemu, ki je skrito našim očem. Najpomembnejše prezremo. Tudi poljedelec gradi že tisočletja pritajeno in neumorno za napredek človeštva, ker je nespremenljivo zapisano v prirodnem zakonu, da je vir življenja v sejalčevih rokah. Zgodovina, ki obravnava le politične in vojne dogodke, gre mimo ustvarjalne vrednosti poljedelca, oziroma poljedelke, ki sta ustvarjala prvo prosveto na najvažnejšem socialnem principu v razvoju narodov, — z delitvijo dela. Od njenih prvih nastankov, ki jih srečamo že v krdelih pastirjev (vodniki, čuvarji, kažipoti) gre razvoj do zagonetne delavske organizacije sodobne moderne države. Pri delitvi dela med obema spoloma je prvotno pripadala možu težja in nevarnejša naloga: lov, ribarštvo, obramba, — ženi pa nabiranje rastlinske hrane in oskrbovanje hiše. Kot gospodinja je imela opravka z ognjem in pripravo hrane. Bila je prva kuharica, torej umetnica, ki jo vedno tako visoko čislamo. Gotovo si je pri tem morala sama pomagati do posode (lončarstvo). Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 173 dvorcih, svinjska rdečica na 41, gniloba čebelne zalege na 4, vranični prisad, steklina in perutninska kolera pa vsaka na enem. Najel ga je, da bi namestu njega odsedel kazen. V Novem Sadu je bil Koloman Zelič obsojen na tri mesece zapora, pa je najel drugega, da bi namestu njega odsedel kazen. Oblasti so pa prišle slepariji na sled in zdaj bo Zeliču kazen seveda zvišana. Čudna sprememba. Neki družini v Rači pri Sarajevu se je rodil otrok in babica je izjavila, da je deček. Starši so ga odnesli h krstu in dobil je ime Milan. Ko so se pa vrnili od krsta, so opazili, da je deklica. Grozna smrt deklice. V selu Ilancih pri Pan-čevu se je na grozen način smrtno ponesrečila neka osemletna deklica. Boječ se kazni se je skrila v krušno peč. Naslednje jutro so zakurili za peko. Nenadno se je iz peči zaslišal obupen krik. Z grozo je gospodinja spoznala glas svoje hčerke in jo s težavo potegnila iz peči. Otrok pa je bil že grozno opečen ter je kmalu podlegel opeklinam. Deklica je brezdvomno v peči zaspala in se prebudila šele ko je bila rešitev že prepozna. Otrok padel na razbeljeno peč. Preteklo nedeljo je padel 61etni posestnikov sin Franc Po-dergajs v Šmarjeti pri Celju doma v sobi na zakurjeno železno peč in se močno opekel po obrazu Velika tatvina. Pletarska zadruga v Ptuju, ki ima nasade v mestnem logu, je že dalj časa opažala, da nekdo krade zelene kulturne vrbe, katerih je bilo pokradenih okoli 3000 kg in trpi zadruga škode okoli 2500 Din. Tatovi so vrbe kar z vozom odpeljali. V smrt, ker ji oče ni poslal plašča. V Zagrebu si je končala življenje 15-letna služkinja Olga Sporiš. V smrt je šla, ker ji oče ni hotel poslati zimskega plašča. Zanimiva prepoved. Državno tožitelstvo v Zagrebu je prepovedalo razpečavanje in prodajanje knjige »Cerkvi slobodu«, ki jo je napisal znani škof dr. Josip Srebrnič. - V zvezi z njenim opravilom stoje gotova stalna ženska dela: prinašanje vode in kuriva, teptanje in drobljenje žita itd. Saj spadajo k najstarejšim prizorom, kako hčere in dekle, pojoč pesmi o žetvi in mletvi, o zajemanju vode itd., opravljajo težka mlinarska dela ali se s polnimi posodami vračajo proti domu. Vedno večje pridelovanje koristnih rastlin je polagoma spremenilo razmerje in sicer na škodo žene! Ko je bila namreč divjačina na skromne ostanke izstreljana, je mož opravljal le nekatera rokodelstva in se udeleževal bojev, dočim je vse ostalo padlo na ramena žene. Šele z uvedbo živinoreje in orala je bila žena malo razbremenjena. Način dela je vtisnil vsakemu posebne značilne poteze: ženi pridnost, varčnost, potrpežljivost itd., možu odločnost, bojevitost, hrabrost itd. Pač pa se še vedno javljajo tudi pri ženi, zlasti pri oni iz jutrovih dežel, ki vrši moška dela, samostojnost, telesna moč, odločnost, zdrav razum. Sporedno s sposobnostmi v tehnične in praktične namene je šel razvoj notranje ali duhovne kulture. Naša prosveta je torej nadaljevanje umstvenega življenja minulih človeških rodov. Prvine prosvete, sprejete od preteklosti, so rodovi spopolnjevali in lepšali. Jezik, umetnost, vera so proizvodi tisočletij in vseh narodov in kakor neopaženo zori sad, da ne moremo natančno določiti količine dozorelosti v gotovi časovni meri, marveč zamoremo ugotoviti le končno stopnjo dozorelosti, tako neopaženo se pretakajo kulturne vrednote iz kraja v kraj, iz naroda v narod. Nihče, torej niti roben narod, niti nobena doba si ne more in ne sme prilaščati teh vred- Utonil je v jarku vode Molnar Janez iz La-koša v Prekmurju. Asfaltna cesta Beograd-Zagreb. Minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj je razpisal natečaj za gradbo asfaltne ceste Beograd-Zagreb. Cesta bo stala 800 milijonov dinarjev. Gradnjo projektirane ceste bodo pričeli, ko do dovršen veliki most Beograd-Zemun. Občinski arhiv f morju. Veliko senzacijo je v Biogradu ob morju in v Dalmaciji sploh povzročila vest, da so ribiči te dni ob vhodu v pristanišče potegnili iz morja vrečo, v kateri so našli številne dokumente tamkajšnje občinske uprave. Ribiči so vrečo z dokumenti izročili občinskemu predstojniku. V vreči so bili tudi dokumenti nanašajoči se na delovanje bivših občinskih uprav, proti katerim je bila odrejena preiskava. Domneva se, da je dokumente vrgel v morje nekdo, ki je bil interesiran na tem, da se preiskava otežkoči. Ljudje, ki so bolni na žolčnih. ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče saiinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pliberška občina na Koroškem v konkurzu. Občina Pliberk na Koroškem je v katastrofalnem denarnem položaju. Že lani so ji ostali občinarji na dolgu nad 20.000 šilingov in občina ne more izpolnjevati svojih obveznosti ter ne more spraviti skupaj 30.000 šilingov, ki so ji potrebni za plačilo obresti za dolgove. Koroška deželna hipotekama banka je zategadelj vložila tožbo proti občini. Nova radio postaja bo do spomladi zgrajena v Zagrebu. Vejala bo 3 milijone in 250.000. Te dni je bil na svečan naain položen temeljni kamen. not in jih smatrati za izključno svoje blago. Plod so vseh narodov in časov, da niti ne vemo, kdo ima na vsem tem največje zasluge in kje so njih začetni izrastki. Poezija (pesništvo), glasba, ples, umetnost v čarovniji so praumetnosti. A njih najstarše in splošne oblike slone na delu in sicer predvsem na kmečkem delu. Prastara poezija je spojitev pretežno kmečkega dela in ritmične govorice. Iz pesmi odseva preprosto materijalno delo in njegov red osobito v hišnem gospodarstvu, kjer že od nekdaj stoji v ospredju žena. Žensko, osobito žensko kmečko delo je že samo po sebi ritmično, saj gredo in so šli delovni procesi: teptanje in mletev zrnja, peka kruha, priprava jedi in pijač, uspavanje otrok, obdelava tkalnega gradiva, predenje itd. po ritmu. Delovne roke poljedelca in njegove žene so ustvarile snov umetnosti, jo barvale in oblikovale. Kmečko delo je — pesem. Le zazrimo se v našo lepo, globoko segajočo narodno pesem, ki nas spremlja v pifjetnih in težkih urah! Iz loga zveni, s polja in trate — od tam, kjer diha selo svoje posebno naravno živlienje. In vsi jo smatramo za svojo lastnino. Naravno, saj smo si v najglobljem kotičku svojega hrama v najtesnejšem forodstvu in kar ne zmore narodna beseda, to čudežno naglo spoji pesem. Prav tukaj se srečuje naša kmečka kri. Je pač resnica, da kar imenujemo narodno modrost in narodno umetnost, je pretežno kmečka modrost, kmečka umetnost. Med socialnimi glavnimi skupinami: plemstvom, meščanstvom in kmetstvom, h katerim prištevamo v novodobnem gospodarskem razvoju kot četrti stan proletariat, je kmečki stan prvenstven. Ta resnica bi ne smela biti le teo- Na Martinov sejem v Bučki 90 kmelje prignali nad 300 glav živine, s kaiero pa niso smeli na sejmišče, ker je zaradi živinske bolezni za-branjena vsaka prodaja. S t&m so bili zelo prizadeti. Tihotapce denarja so naše obmejne oblasti prijele blizu Sušaka. V kratkem času je teh aretacij nešteto. Vsi bi radi odnesli denar iz naše države. V Malem Paradižu pri Ptuju je posestniku Arbejterju pogorela hiša. Vlom v viničarijo. Preteklo nedeljo so vlomili neznani storilci v G ruše vi pri Sv. Petru v viničarijo posestnika Franca Senekoviča. Odnesli so posteljo z vso posetljnino, vso kuhinjsko opremo in gramofon s 115 ploščami. Na Delih je preteklo nedeljo pogorelo gospodarsko poslopje kmetu Markušu. Sodijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka. S strihninom, strupom za podgane, se je zastrupila neka šivilja iz Ljubljane. Kljub zdravniški pomoči je izdihnila v strašnih bolečinah. Študentje gimnazije v Banjaluki so izvršili več vlomov in tatvin. Nekaj časa so ta posel opravljali nemoteno. Te dni pa jih je zalotila policija. Pri zaslišanju je bilo ugotovljeno, da so izvršili precej vlomov in tatvin. Zlat^ naša mladina! Huda nesreča 4-letnega fanta. Posestniški sinček Zavec Feliks iz Dražencev pri Ptuju se je sukal okoli zakurjenega štedilnika, na katerem je bil postavljen lonec z vrelo vodo. Naenkrat je potegnil k sebi lonec, in vrela voda se je zlila nanj. Vesli iz sveta Nad Črnim morjem je te dni divjal hud vihar. Več ladij se je potopilo. Stavbena nesreča. V nekem italijanskem mestu se je podrla hiša in pod seboj pokopala deset ljudi. Demonstracije je v Bukarešti priredilo okoli sto dijakov. Pobili so šipe na grškem poslaništvu. Demonstrirali pa so proti razsodbi v Solunu, pri kateri je bil morilec nekega Rumuna oproščen. retično priznanje in spoštovanje, ki pa se praktično docela zaigra. t,*. Kmet je osnova, temelj vsem ostalim socialnim skupinam. Lahko si predstavljamo narod iz samih kmetov (Buri, Norvežani, primitivni narodi), a nobenega naroda brez njih. Saj je malo držav — Anglija, Belgija, Saška —, kjer bi ne bil kmet v večini. Kjer pa to ni, preti nevarnost narodnemu žvljenju, ruši se stalnost imetja in idealov. Kaj predstavljajo mogočna mesta, ki grabijo v svoje naročje sveža, sočna telesa, ki se tam boje za življenje, omahujejo in padajo! To so bolj tvornice telesne in moralne smrti, ki ustvarjajo le nova vprašanja: stanovanjsko krizo, tekmo, bedo, bolezni, smrt. — Kaj pa predstavlja pojem »kmet« (kmetija)? Ameriški farmer, ki kolonizira in obdeluje obsežne površine zemlje s strojem, — skromen zemljiški posestnik, ki si lahko vso zemljo v par dneh obdela z jarmom mršavih krav, — Ibajtar, ki se neprestano ozira za zaslužkom, — zemlje-delec-fabrikant ali celo vrtnar: vsi ti so ravno tako malo v pravem smislu kmetje, kakor veleposestnik, ki dela s stroji in stotinami najetih delavcev. Kmetija je stalno podedovano do-movje s prastarimi šegami, običaji, tradicija je hiša s posebnim svojim življenjem. Kmet je samonikla naravna grča, gospod svoje primerno velike zemlje, fci jo po svoje ljubi in ceni. Ne živi v izobilju in ne sme imeti luksusne go-lovine. Noseč v sebi čut prostosti in neodvisnosti, izvestno mero razpolo-lenja in moči, nosi svoj kmečko-kra-Ijevski pečat in ono duševno ravno- Nova ameriška križarka je (bila te dni splavljena v morje. Križarka je izdelana na najmodernejši način ter opremljena z vsemi tehničnimi izumi. Razorožitev?! Po vsej Bolgariji je zadnje dni nastopil hud mraz. Ponekod je že tudi zapadlo precej snega. Specialist za kirurgijo Gei?riic ŽH i&ho še! kir. odd. drž. bolnice ordinira od 14. do 16. ure (razen nedeli in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 10/11. Telefon 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diatermija, tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, »Radium-emanator«. 20.000 alkoholnih »zločincev«. V prihodnjih tednih bodo izpustili iz finskih zaporov okolu 20.000 zločincev, ki so se pregrešili proti pro-hibitivnim ukrepom. S tem činom bo doba alkoholne prepovedi na Finskem dokončno zaključena. Finske ječe so bile zaradi alkoholnih prestopkov prenapolnjene in so se začele polagoma prazniti šele, odkar je na podlagi ljudskega glasovanja padel zadevni zakon. 5000 kg rož za liter olja. Bolgarska letina rož je bila letos tako slaba, da je treba za 1 1 rožnega olja namestu običajnih 4 kar 5000 kg rož. Kg rožnega olja stane danes približno 400 dolarjev. Nesreča 8 čolnom. Pretekli teden je odrinilo z večjim čolnom na odprto morje proti južnemu Gotlandu 18 mladih ljudi, kmečkih sinov in delavcev v starosti od 15 do 24 let. Bili so namenjeni obiskati rusko flotiljo. Ker pa je imel čoln pokvarjen stroj, so čolnarji razpeli jadro in ga obračali po vetru. O čolnarjih ni še nobenega sledu. Ker so te dni divjali v tamošnjih krajih tudi viharji, se svojci pogrešanih bojijo, da so čolnarji postali žrtev neurja. Pogrešance iščejo tudi letala, vendar doslej brez uspeha. ——— • 1 vesje, ki je vsem drugim socialnim skupinam tuje. Ves njegov svet je v njem in iz njega. Edino tako se more on dvigniti do one stopnje znosljivosti in trpljenja, kjer zraste njegovo junaštvo do umetnosti. Zavest lastnine je sicer pri tem očita, dočim pri drugem ne prihaja do izraza, a nahaja se vedno. Ta zavest je nujno potrebna in ni istovetna z ono mestnega gospoda. V njej je tesna vez z zemljo, kar ustvarja v njem neko celoto in skladnost. — V strašnem vojnem pokolju smo se lahko podrobno prepričali, kakšen osnovni pomen tiči v njem za prehrano človeštva. Podčrtati moramo sicer že splošno znano resnico, da je kmet (ozir. zemljedelec vobče) edini, ki reči s pomočjo prirode ustvarja. Vse druge pridobitne skupine le predelajo, preobličijo. Kmet pa je še nekaj več, za človeštvo neizmerno več: On je sicer neopazni naravni, a popolni in stalno delujoči'obnavlja-lec človeštva. Kakor neusahljiv vrelec je, ki neprestano krepi, sveži, poživlja in obnavlja človeštvo ter mu izroča zdravje, moč in značaje. Kmet je za celokupnost pričuvna (rezervna) skladnica telesnih in nravstvenih energij. Dasi so mesta z ozirom na zdravstvene razmere daleč pred deželo, vendar prihaja poživljenje prav z dežele. Če je umrljivost na deželi večja od one mest, razlagajmo si ta pojav tako-le: Dežela izroča mestom najlepše starostne dobe in najjačje zdravje. Doma ostajajo starejši in otroci, to je oni, iz katerih smrt največ zajema. Poglejmo v stanovanjske prostore naših Naš čas je »divji«. Na Trgu republike v Bratislavi so zgradili šestnadstropno hišo v 26 delovnih dneh. V tem kratkem času so pozidali ne le zidove in stene, ampak so tudi napeljali centralno kurjavo, elektriko, vodo in plin. Napad na vlak, ki je vozil premog, je bil izvršen pri Petrokovu na Poljskem. Bil pa je odbit s streli straže, ki je spremljala vlak. Hud tajfun je pretekle dni divjal na Japonskem. Poleg velike gmotne škode, je prišlo ob življenje okoli 140 ljudi. Drag pasji pogreb ali višek človeške neumnosti. V Ameriki je nek vzgojitelj psov izdal za pogreb nekega svojega psa okoli 75.000 dinarjev. Truplo psa so pokopali v krsti ki je veljala 30.000, drugo so pa menda porabili za sedmino, ka-li? Pa presodite, ali ni res človeška neumnost najbogatejša človekova lastnina! Avtomobilske nesreče na Dunaju. V oktobru je bilo na Dunaju 400 avtomobilskih nesreč. Med njimi se je 11 primerov končalo smrtno. Na Češkoslovaškem je mnogo ženskih sodnikov v državni službi. Radi tega je izšel odlok, ki pravi, da morajo biti ženski sodniki pri izvrševanju svoje službe enako oblečeni kot so moški: v talar, ki sega do gležnjev in belo jopico, pod katero je zavezana črna kravata. Na begu iz Rusije so obmejne ruske straže ubile osem ruskih kmetov, ki so hoteli pobegniti na Poljsko. Svinje odkrile zločin? V gozdu pri vasi Lu-poglava blizu Zagreba so svinje, ki so se ondi pasle izkopale izpod kamna truplo neznanega človeka, ki je že razpadalo. Vsi znaki so kazali, da gre za zločin, ki je bil slučajno odkrit. Ruski letalski rekord. Ruski letalec Golovin je ostal v zraku na letalu brez motorja in z enim potnikom 10 ur in 56 minut ter je 2 uri letel v nočni temi. Golovin je tako izboljšal svetovni rekord Nemca Schultza iz leta 1926 za 95 minut Kobilice na Kanarskih otokih. Na Kanarske otoke so priletele kobilice v gostih rojih. Prebivalstvo otokov je brez moči proti njim. Poslanci zahtevajo od parlamenta 100.000 peset kredita, ki se foo porabil deloma kot podpora za uničevanje kobilic, deloma kot odškodnina kmetom, ki so jim kobilice uničile vse pridelke. kmečkih domov, oziroma v siromašne koče, kjer domuje v vlažnih, tesnih in zadehlih prostorih vsevprek: staro in mlado, moški in ženske, zdravi in bolni. Če pregledamo rodovnik mestnega prebivalstva, tehnikov, trgovcev večjega pomena, znanstvenikov, umetnikov in stikamo za njih dedi ali pradedi, gotovo pridemo v pretežnih slučajih do selske koče. Ze drugo pokolenje izhaja iz kmeta, oziroma se v njem pretaka doberšen del kmečke krvi. Da navedemo le nekaj primerov, imenujemo Kanta in Helbbla (filozofa), Bismarcka, Moltke-ja (državnika). Zgodovinska junakinja Ivana Dark s pridevkom Orleanska, ki je stopila na mesto slabiča francoskega kraljeviča Karla VII. in je v 15. stoletju osvobodila od Angležev trdnjavo Orleans, je bila kmečko dekle. Če kateri narod, nosimo Slovenci izključno kmečko kri. Naše znanstveno in umetniško polje so orali in orjejo skoraj sami kmečki sinovi. Sicer pa se krvni sokovi kmetstva odražajo z našega zunanjega lica: pogled, kretnje, glas itd., vse priča, odkod smo. Neki zgodovinar umetnosti je pisal, da vsi veliki umetniki nosijo kmečko kri. Slovenci pa lahko dostavimo: Slovenski umetniki imajo pretežno kri revne kmečke matere. Pred njo, siromašno selsko kočo, naj bi vsi, ki sede na odličnih mestih, upognili kolena, revni slovenski materi naj bi postavili najlepši spomenik. Njeno življenje je naša slava in naša — sramota; naša slava, ker nam je dala toliko lepega in dobrega, naša sramota, ker ji ne nudimo lepše in boljše plati življenja. Da, ženijalni možje so izšli iz naročja ubožnih, s številno deco obdarjenih in v trpljenju uvelih kmečko-delav-skih mater. goapodaafoo Današnje mišljenje o krizi Vsak dan nam prineso listi nova mišljenja in nove načine, kako rešiti sedanjo gospodarsko krizo. Tisoči dn tisoči delujejo na tem vprašanju in kljub temu imamo še 20 milijonov ljudi brez posla. Nas zanima predvsem naš položaj, oziroma položaj našega gospodarstva. Mi lahko mirne duše trdimo, da bi naša kriza bila najmanj za 50% rešena, ako bi znali le tako urediti, kot so to naredili v tujini. Samo poglejmo malo naokrog, na tisoče je tujih delavcev, raznih namišljenih strokovnjakov in vsega takega, kar odjeda našim ljudem kruh. Pri nas je močno razvita industrija, a v tej industriji so nameščeni na vodilnih mestih sami tujci, naša ljudje imajo samo slabša mesta. Po drugi strani pa vidimo, da so po uradih večinoma samo ženske in to tudi še take, katerih možje so na dobrih mestih in imajo 3—4000 Din plače. Ljudje, ki imajo po 3—4 službe in jim vsaka nese po par tisoč, kar bi zadostovalo za življenje 4 družinam, so navadno najbolj čislani gospodje, ki prejemajo taka mesta v plačilo za zasluge na »narodnem« polju. Stani penzionisti sede na mestih, kamor spadajo mlade, agilne sile, ki so zmožne še več kakor samo prejemati plačo. Kadi tega je pa tudi vse naše gospodarstvo v čakanju na neki čudež, ki mora priti, če ne prej, pa ko bo naše gospodarstvo popolnoma na tleh. Trgi se nam zapirajo in to po naši lastni krivdi, ker ne znamo postreoi kupca. Nihče se še ni brigal za to, da bi se vsaj v malem poučil, kam gre naše blago in kaj je z njimi na trgu. Tako kot so trgovali pred 100 leti, tako se trguje še danes in se bo še trgovalo. Ali imamo mi sploh pojem, kako urediti našo proizvodnjo, da bo odgovarjala trgu? Ne. Ker pni nas ni še nobenemu padlo na misel, da bi proučeval naše razmere na gospodarskem polju. K nam pridejo tujci in vidijo vse in se čudijo, da je pri nas sploh kriza pri bogastvu, ki ga imamo in ki leži neplodno. A mi nismo miti začeli snovati na tem polju. Glavna napaka našega gospodarstva tiči v naši gospodarski neorientiranosti in začetniškem dgračkanju s problemi, ki so važni za oelokupno naše gospodarstvo. V našem gospodarstvu je predpogoj, da se v kratkem času gre na delo in se postavi nekak program dela in to s posebnim obzirom na kmetijstvo in panoge, ki kažejo, da so rentabilne. Postaviti je treba načrt, katerega je treba izvesti do skrajnosti in do najmanjše podrobnosti. V tem načrtu naj bo predvidevan postopen razvoj posameznih panog in po drugi strani je našo kmetsko mladino vzgajati v gospodarskem duhu in jo naučiti na samostojno gospodarsko snovanje in presojanje problemov, ki se tičejo našega poli-tično-gospodarskega življenja. Nič ne pomaga čakati in gledati, v gospodarstvu so samo orni močni, kii delajo un snujejo in ki svoje delo znajo izvesti do konca. Davek na kmetsko mletev moke Finančni minister je letos poleti z uredbo o skupnem davku na poslovni promet določil, da se mora tudi od moke, ki se izmelje iz žita, ki ga kmet prinese v mlenje za lastno porabo, plačati prometni davek 6 par pni kilogramu (odnosno 2 pari pri koruzni moki). — Glede na neupravičenost in nevzdržnost tega davka so naši narodni poslanci napravili vse potrebne korake, da se to obdavčenje ukine. Ko uredba ni bila preklicana, je naša delegacija v narodni skupščini pripravila tudi tozadevno interpelacijo, ki pa je medtem postala nepotrebna, ker je bil te dni predpis znatno omiljen na ta način, da se sedaj plača v mlinih le 2-odstotni davek »d mlinarjevega zaslužka. (lanom Vzajemne pomoči v likvidaciji Članom »Vzajemne pomoči«. Agencija Avala objavlja naslednji komunike banske uprave: Dnevnik »Jutro« z dne 13. novembra t. 1. št. 265 je na strani 6. med »Domačimi vestmi« priobčil članek z naslovom: »Vzajemna pomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, javlja članom Vzajemne pomoči v likvidaciji: Kakor smo že javili, je delno bivše načelstvo, izpopolnjeno, doseglo zasiguranje, da bo dobilo vse agende bivšega načelstva, kar je pa že tudi kraljevska banska uprava meseca aprila s komunikejem, v katerem se razglaša razpust Vzajemne pomoči temu načelstvu obljubila. Kraljevska banska uprava pa ni niti z navedenim komunikejem z dne 2. aprila 1932, II. No. 1055-30 niti kakorkoli že sicer dala poslednjemu načelstvu raz-puščene pomožne blagajne Vzajemna pomoč, sedaj v likvidaciji, ali pa kakemu posameznemu članu tega načelstva nikake tozadevne obljube. Potvorba navedenega komunikeja bi mogla zavesti članstvo razpuščene in sedaj v likvidaciji se nahajajoče Vzajemne pomoči, da bi se prenaglili ter vstopali v novo ustanovo istega imena, še prodno je njo pravni obstoj definitivuo rešen. Zamogli bi utrpoti škodo, javnost pa bi mogla dobiti vtis, da je bilo in je še morda danes v intencijah kr. banske uprave, da izroče agende bivšega poslednjega načelstva raz-puščene Vzajemne pomoči novi ustanovi. Zato se članstvo razpuščene in sedaj v likvidaciji se nahajajoče reg. pom. blagajne Vzajemne pomoči v lastnem interesu svari prod prenagljenimi koraki, nasedujoč nepravilnim poukom številnih bivših zaupnikov blagajne in tudi v oglasih in letakih. Člani bivše Vzajemne pomoči morejo overovljene prepise gori navedenega komunikeja in pravomočne razpustitvene odločbe z dne 31. III. 1932, II. No. 1055-27 upogledati v poslovnih prostorih Vzajemne pomoči reg. pom. blag. v likvidaciji v Ljubljani, Borštnikov trg št. 3, I. nadstropje. — Ban: dr. Marušič. Zavarovalne police bivše Hlajen pisci ii litre mi\ v likvidaciji sprejema v svrho nadal njega zsvatouanja za dote in posmrfnine reg.pom. blagajna LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 7 Pišite takoj za pojasnilo. Za odgovor priložite znamko SEJMI 28. novembra: St. Rupert, Prosenjakovci, Dolnja Lendava. 29. novembra: Dolnja Lendava. 30. novembra: Goče, Kočevje, Železniki, Planina, Kal, Tržič, Vače, Turjak, Celje, Rogatec, Sv. Andraž nad Ptujem. 3. decembra: Kamna gorica, Konjice, Križevci. ^BMMMMMHMHMMMBMMMMIM— t* -a*- Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«! TEDENSKI KOLEDAR 27. novembra, nedelja: Virgilij. 28. novembra, ponedeljek: Gregoi III. 29. novembra: torek: Saturnin. 30. novembra, sreda: Andrej ap. 1. decembra, četrtek: Praz. ujed. 2. decembra, petek: Bibijana. 3. decembra, sobota: Franc Ks. Pravilnik za šolske podpore Prosvetni minister je predpisal pravilnik o podeljevanju državne podpore siromašnim učencem državnih učiteljišč. Te podpore lahko dobe siromašni učenci pod pogojem, da so državljani kraljevine Jugoslavije, da imajo siromašne roditelje ali skrbnike, da so odličnega vedenja in da so končali prejšnje leto z odličnim ali prav dobrim uspehom in brez ocene dobro. Učenci siromašnih staršev ali skrbnikov, ki so končali prešnje leto z odličnim ali prav dobrim uspehom, toda z največ tremi redi dobro in ki so lepega vedenja, lahko dobe na utemeljen predlog učiteljskega zbora polovično državno podporo. Ta podpora znaša polletno največ 1200 Din. Omejitev pošiljanja deviz v inozemstvo Ministrski svet je sklenil: 1. da se ukine pošiljanje deviz in valut v inozemstvo za vzdrževanje dijakov razen onih, ki jim manjkata le še dva ali en semester do konca študijev, kar pa morajo dokazati s potrdilom šolskih oblasti; 2. da se ukine pošiljanje deviz in valut v inozemstvo preko zneska, ki je dovoljen in zabeležen v potnih listih, kakor tudi pošiljanje deviz in valut v inozemstvo za vzdrževanje bolnikov v tujini, razen v primerih, če je bolezen taka, da je ni mogoče zdraviti v državi, kar je treba dokazati s potrdilom treh domačih zdravnikov; 3. da se vsa sedaj veljavna pooblastila in legitimacije za kupovanje tujih plačilnih sredstev za vzdrževanje djijakov in bolnikov v tujini ukinejo s 15. decembrom t. 1. in da morajo vse osebe, ki imajo po 1. in 2. točki tega odloka pravico, da se v inozemstvu vzdržujejo z valutami in devizami, poslanimi iz naše države, najdalje do 10. decembra predložiti oddelku državnega računovodstva za devizne in valutne posle preko svojih staršev ali oskrbnikov zadevne prošnje, ki jim morajo priložiti potrdila šolskih oblasti za dijake, potrdila zdravnikov za bolnike ter potrdila o plačanih davkih za oba primera. Izlet v ormoško-ljutomerske gorice Zveza gostilničaskih zadrug za Dravsko banovino priredi dne 29. in 30. novembra t. 1. izlet gostilničarjev v ormoško ljutomerske gorice. Namen tega izleta je predvsem ta, da se gosti!ni-čaiji seznanijo z vinogradniki in stopijo z njim v neposredne sitke. Predpriprave za ta izlet so v polnem teku. Zveza je razposlala gostilničarjem svojega področja posebno okrožnico, pa tudi seznam vseh prvovrstnih vinogradnikov in v njih kleteh se nahaja jočih vinskih zalog. Na ta izlet so pohabljeni tudi gostilničarji iz sosedne Avstrije. Od svoje strani pa se pripravljajo tudi vinogradniki prav pridno na dostojen sprejem gostov. Po predloženem načrtu dospejo udeleženci dne 29. t. m. zjutraj z vlakom, ali z avtobusi v Ormož, kjer se vrši sprejem v hotelu Rajh. Po kratkem odmoru in poskušnji vina v Ormožu se podajo udeleženci proti Sv. Miklavžu, središču ormoško-ljutomerskih goric, od tam pa v posameznih grupah na okrog ležeče vinske griče, kjer bodo v posameznih kleleh preizkusili letošnji vinski pridelek. Pa tudi lanskega je se dovolj v zalogi. Obisk velja naslednjim gričem: Vinski vrh, Brebrovnik, Svetinje, Pav-lovski vrh, Kajžar, Sv. Miklavž, Ilovec, Cerovec, vinogradno posestvo nemškega viteškega reda itd. Zatem odhod črez svetovno znani hrib Jeruzalem proti Ljutomeru in drugi dan od tain naprej proti Gornji Radgoni v slov. gorice. Gostilničarji! Zdaj se Vam nudi najlepša prilika, da se seznanite na licu mesta z vinogradnikom in z njegovim letos posebno dobrim vinskim pridelkom. V kleti vinogradnika najdete to, kar rabite: dobro, pošteno in pristno ljutomersko kapljico po nepretirani oeni. Zato, udeležite se izleta. Redimo telice za pleme! V zadnji dobi se je vršil po celi Dolenjski pregled rodovniške živine (krav) montafonske pasme. Pri tej priliki se je ugotovilo, da so se cd potomstva teh krav gojili večinoma le bikci, s katerimi se je vršila živahna kupčija v okoliških občinah pa tudi v južnih krajih naše države. Člani nekaterih zadrug pa so videli vso svojo srečo le pri reji lepih bikcev, niso pa mislili na prirejo dobrih, lepih telic in krav. Večina teh lepih telet je šla pod nož. In. kaj se je sedaj pokazalo? Na pregled so prišle le stare izmol-zene in deloma za pleme nesposobne krave. Telic in mladih krav je bilo zelo malo. Kake posledice bo imelo to za one, ki niso mislili na to, da pri reji plemenske živine in pri izboljšanju pasme igrajo tudi krave — matere zelo veliko vlego. Teh pa mnogi nimajo in primorani bodo telice ali krave za drag denar nakupiti in še težko jih bodo dobili. Da se temu zlu izognemo, je naša dolžnost, da si še pravočasno preskrbimo potrebne plemenske živali z lastno prirejo na ta način, da vse dobre teličke od najboljših krav mlekaric odstavimo in umno zredimo za telice in krave. Manjka nam mladih kravi Kakor redno skrbimo za obnovo bikov, tako moramo tudi skrbeti za kravji naraščaj, sicer tudi mladih bikov ne bomo imeli, ker jih ne b<£ imel kdo roditi. To naj bo v opomin vsem članom zadrug, ki na to niso mislili! Prihodnja premo-vanja nas morajo v tem prepričati. Fran Mal&sek} Novo mesto. Pregled rodovniške živine v Novem mestu Živinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu je imelo dne 4. novembra t. 1. pregled rodovniške živine. Bansko upravo je zastopal g. ing. Jelačan, ki je bil tudi predsednik komisije. Prignanih je bilo 69 glav goveje živine in sicer 3 biki, 11 telic in 55 krav. Prve nagrade so odnesli za bika: Nardin Janez iz Sel pri Toplicah, Ivan Žefran iz Gotne vasi in Grmska šola. Za krave pa: Grmska šola, Anton Osolnik iz Muha-bera, pet posestnikov pa je prejelo druge nagrade in sicer: Zefran Ivan, Škerlj Marija, oba iz Gotne vasi, Prešeren Fran iz Smolenje vasi, Ku-ilovec Ivan iz Vavte vasi, Šali Alojz iz češče va-:si, Doberdrug Elija iz Grubelj, Hrovat Janez iz Irče vasi. Ostali so dobili tretje nagrade. Vsega 6kupaj se je razdelilo 8220 Din. Za podeljene podpore od banovine in države ter sreskega kmeijskega odbora se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. Vtis, ki ga je razstavljena živina naredila na ljudi, je bil zelo velik. Ljudje so pravili, da tako lepe in enotne živine novomeško sejmišče še ni videlo! ■4- -^Is-s-v ■ ,€ t v* tir - v s • s; ■■ | r: siJš; - vi;"1: -. ■ •; j- Cene in zadruge Ko so orali krompir in še par tednov potem, so plačevali kilogram krompirja razni nakupovalci na Dravskem polju po 45 do 50 par. Ker je to povsem nemogoča cena, pri kateri ima zemljedelec efektivno izgubo, se je nekaj vasi okrog Rač združilo v >Za-drugo za vnovčevanje krompirja«. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi sreski narodni poslanec g. Anton Krejči. Že na občnem zboru je obljubil, da bo posredoval na beograjskem trgu, da bo lahko zadruga neposredno — brez prekup-cev — oddala svoj krompir beograjskim kon-zumentom. S posredovanjem g. Krejči-ja je zadruga organizirala svojo prodajnico na beograjskem trgu in začela je pošiljati vagone krompirja na trg. Ko so domači prekupci in trgovci to zapazili, jih je objela nemala nervoza. Kako tudi ne! Pri vsakem vagonu, ki ga zadruga prevzame od svojih članov in pošlje neposredno na trg, izgubijo svoj sigurni zaslužek. In začeli so hoditi po vaseh in kupovati bob (tako imenujejo krompir). V medsebojni tekmi — zadruga : prekupci — je cena krompirja v enem tednu narastla na 75—80 par. Kmetovalcem se je obraz razjasnil. Obup in nervoza se je iz njihovih obrazov preselila na obraze mešetarjev. Kmetovalci so postali zopet trdi možje. Imajo zaupanje v svojo zadrugo, ki je dvignila cene, ce tudi j j pri tem sama pretrpela izgubo, ker se ni zanesla, da bo krompir od enega do drugega dne skočil v ceni za 10 par in bo morala zadruga prevzeti na svoje rame delno izgubo, ki je nastala na ta način, da je zadruga zaključila kupčijo za več vagonov po ceni, po kateri čez par dni ni mogla kriti nakupovalne cene. Toda to so porodne bolečine vsake zadruge. Posebno še, če mora že v prvih dneh svojega obstanka vzeti na sebe take težavne naloge — prodajo na beograjskem trgu in boj z domačimi mešetarji. Toda ne obupati! Prvi uspehi so naravnost lepi in za kmetovalce-zadružnike že neprecenljive vrednosti. Gospod poslanec Krejči se bo zavzel na merodajnem mestu, da se tej zadrugi dodeli primerna podpora, na kar se bo lahko zadruga krepko razvila. Kmetovalci — dravski poljanci, oklenite se svoje zadruge, kajti samo preko nje se boste za vedno otresli mešetarske kuratele! Drobne gospodarske vesti Banke v naši državi. Savez denarnih zavodov v Zagrebu je sestavil zanimivo statistiko, iz katere je posneti, da imamo v naši državi 640 bank. Pravtako pa ta izkaz beleži tudi čisti dobiček teh bank, ki znaša baje v letošnjem letu 178 milijonov dinarjev. Tudi na Japonskem beležijo ogromen primanjkljaj v državnem proračunu. Najnižja cena pšenici v zadnjih 70 letih. Na chicaški borzi je te dni cena pšenici nekaj časa padla prvikrat na 40 centov, kar je najnižja cena v zadnjih 70 letih. Cena pšenici je danes v Ameriki že za polovico nižja kakor pred vojno^ ko je v povprečju leta 1913 znašala 90 centov. Še v letu 1929 je bila najvišja notacija v Chicagu 147 centov, v 1. 1930 pa še 131 centov. Novi padec cene je pripisati poročilom o obilni letini v Avstraliji, kjer pričakujejo, da bo znašal letošnji pridelek 54-5 milijona metrskih stotov nasproti 49 miiljonom stotov v lanskem letu in 42 milijonom v povprečju zadnjih pet let. Tečaj o sajenju sadnega drevja. Sresko na-čelstvo v Slovenjgradcu nam poroča: V smislu zadevne uredbe so novi, pravilno urejeni sadovnjaki oproščeni od davkov. Radi tega bo načel-stvo priredilo v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol-enajsti uri po sv. maši v slučaju lepega vremena v Št. Janžu pri Dravogradu na travniku pred >Taubenwirtom« praktičen tečaj: 1. o splošnih pogojih ureditve novih sadovnjakov; 2. o pravilni razmeritvi sadovnjaka; 3. o napravi jam in sajenju sadnega drevja. Vsi sadjarji in ljubitelji sadjarstva so vabljeni na tečaj! Ruski ledolomilec IX se je v Belem morju potopil. 14 mož posadke je utonilo. V mZvebcmicL srečk srbskega rdečega križa iz leta 1907. Premije so zadele: Ser. št. Din Ser. št. Din Ser. št. Din 131 59 50 3249 53 50 7234 69 50 533 80 50 3985 78 50 7469 58 50 580 46 50 4082 37 50 95 50 1796 75 50 5667 10 50 7742 36 50 96 50 5896 11 200 7991 42 50 2250 70 500 6060 18 50 8280 87 50 2290 92 25000 6381 57 50 8779 39 200 2338 4 50 6607 67 50 9377 82 1000 3050 73 200 6787 69 50 9918 7 500 3216 100 200 6862 50 200 Amortizirane so bile: 997 1869 2408 2693 4717 6829 8499 1232 1984 2410 3726 6088 7310 9211 1580 2198 2632 3873 6206 8434 Izplačila se vrše od 14. decembra dalje. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka. »Kmetski list«! K Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu metski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hraniL št 14.257 Brzojavi: »KMETSKI DOM" Telefon štev. 28-47 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 6'/,% brez odpo-povedl, pr« trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rent« Stani« vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezerve nad 900.000 dinarjev jamitvo z« vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin ta vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naJngodnejšiml pogoj! BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/, ta od 8—4»/,. le ob sobotah ta dnevih pred prazniki od 8—12«/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, SlomSkov trg 3 Kdor oglašuje - ta napreduje! yyv>(yyyvyyvyyyyyyyyvw Pri nakupu zase in za družino se Vam priporoča domače staro podjetje t cJcai!&© C?osnih Ljubljana Stritarjeva - Lingarjeva ulica. Nudi Vam največjo izbiro modnega volnenega in svilnatega blaga za ženske obleke. — P1 i S, žamet, rips za montelne. Pe-rilni modni žamet in porhant. — Za moške obleke črni in modni kamgarn, za zimske suknje črno, sivo in modno blago. Loden za lovske obleke in pelerine. Ogrinjalke, pleti, rute, šerpe, svilnate, volnene, ženilaste. — Domači izdelek prešitih odej. Konjske plahte in ogrski zeleni koci. Poštenost mojega podjetja je znana. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Priporočam in nudim svoje mlevske izdelke po najnižjih cenah. Sprejemam tudi domačo plenico v mletev in zamenjavo. Valjčni mlin HUN JUVAI S Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano Opozorilo prešičerejcem! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da aa porabljajo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite pril ko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25'—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem ieziku v vsaki škatlji. Generalni zastopnik za Dravsko banovino IO SIPJUNC, Ljubljana krtača št. 4. Izšla je Blasnikova IfELIKfl pRATIKfl za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. >VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdei vse, kar Človek potrebuje \sak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčae in lunine mrke; — lunine spremembe; — poStne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe ln račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju ln v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec ln žena v hiSi. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Ia. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1839 Zavarovalnica Rosija-Fonsier Ljubljana, Komenskega 18 sprejme zastopnike za vse Liaje Slovenije in VJa« v Laneno vije stroko Fzz-než ZtŽZ Emaline in esiale lafee - ~ Clfnale bavve prl Kctnene {?opine EDIC-ZANKL O. Z O. z. Tovarne olja, firneža, iakainbarv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Ekspozitura Beograd Podružnica: Maribor, Novi Sad. Lastnik: Franjo MedK OSREDM1A GOSPODARSKA ZADRUGA M LJUBLJANI nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa Kolodvorsko o 1 i c a š