Št. 75. V Gorici, dne 19; septembra 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat »a teden t štirih tedanjih, in sicer: vsaktorek in petek, zjutranje ir.danjo opoldne, večerno izdauje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti projeinana ali v Gnrioi na dom "poŠiljana; Vse leto.......gld. 6-— ,, pol leta ........» 3-— .Setrt lebr*'-.«.--. .'-in- ». A*50 —._____ Posamične Številke stanejo.6 kr. Naročnino sprejema upravni§tvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «GoriSkt Tiskarni* A. GabršBek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ka naročilu brea doposlaue naročnino »c ne oziramo. »PRIMOREC"Maja, neodvisno od «So8e» trikrat mesečno in stane vsele'to gIdrT20: «So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bnkarni Schwarz v Šolski ulici in JellersiU v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiid na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. , .. J,.........i^*,^^,«^^ SOČA (Večerno izdaje). Uredništvo fn odpravuiStro se nahaja v Oosposki ulici-St 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Uradnik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 13. ure predpcldne. »opisi naj se pošiljajo l« uredništvu. ^faroSnina, reklamacije in druge re5i. katere no spadajo v delokrog uredništva, naj ,ae pošiljajo le upraruiStvu. ^ Neplačanih pisem na sprejemlje ne uredništvo ne upravruštvo. ______ Ogla«! in poslanica, se računijo po peCt-vrstah, 5e tiskano l-kljt 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkraŠpo .pogodbi. ~ Ve5]e.?.Tte po prostoru. .- ? ¦¦ •>,-.¦ Naročnino ia oglase Je plačaj loco Gorlcfti »Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soce, in »Primorca. Se -Slovansko kujižsiico*. katera izhaja roesegno v snopičih obsežnih- 5' do 6 pol ter stane vselatno 1 oM «n w __ n»in»; „ .aA„ ~r stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi knjižnici* so raBunijo po 20 kr. petit-vrstica. «Slov. Odgovorni urednik in izd . atelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog iii narod!. folitično društvo „§loga". (Konec.) Besede so bile izgovorjene z neko ostjo proti meni. še le to priliko sem porabil, da sem spregovoril z A. grofom C. in dr. A. Gr. resno besedo o kandidaturi. Rekel sem jima, da se nikakor ne vsiljujem nikamor, da pa po besedah prof. Berbuča smatram za svojo dolžnost, zahtevali odloČila. Zdelo se mi je, da se pripravlja proti meni neka proliagitacija, kateri duša je prof. Berbuc; zaradi tega sem hotel vedeli od .narodnega vodstva*, kakih misfij jel - Pisal som A. grof« G. pismo, naj so sporazumno z dr. A. Gr. izreče, ali za me, ali za prof. BerbuCa. Onemu od naju, ki bi ne bil odločen za kandidata, pa naj se naloži, da se nima nikamor in nikakor vtikali v zadeve volitve. A grof G. in dr. A. Gr. sta mi na to obad v a izjavila, da nista mislila na nikogar drugega nego na mene kot kandidataza skupino kmetskih občin, in da se sploh ne izrečeta za drugega. Bil jo takrat v deželnem zboru eksodus, o katerem sem že pisal, o katerem pa pol. društvo ni reklo ni bev ni mev. Kratko pred razpisanjeni volitev še le je prišla volitev v odboru na dnevni red. Takrat ni bilo več govora o 3 kandidatih, mnrveft le o 2. Dr. A. Gregorčič naj bi knndidoval v V, kuriji, A. grof Goro-nini pa v kmetski kuriji in v veleposestvu. Natvezili so g. A. grof C., da bi bilo zanj veliko bolj častno, da se izvoli v 2 kurijah, in da potem odstopi eno kandidatu, katerega se odloči Se le po vspehu. Zagotavljalo se je, da bode >volitev v veleposestvu ne le bolj častna, amp?\ tudi bolj gotova, češ, da bodo Italijani mislili: saj tako pride na Dunaj, ali v eni al. v drugi kuriji. Mene je ta stvar močno zadela, ne zato, ker se me ni naravnost kandidiralo v nam gotovi kuriji, marveč za to, ker sem bil prav bridko zadet v svoj narodni ponos. Italijani so dobro vedeli, da jim v V. kuriji ni mogoče zmagati, vendar pa so postavili kandidata tudi za to in so nastopili odločno s 4 kandidati že davno pred nami, dočim-je naše »narodno vodstvo" cincalo in cincalo, cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. MARCO VISCONTi Zgodovinski roman Jlaltjanskt napisal Lommaso Grossl (Dalje) *Kak<5 sem izgubil, ko so me ni dotaknila palica?* «Glej tam, tvoja kapa na tleh prida proti tebi», je ponavljal sodnik. «Kaj meni mar moja kapa? Ce jo moja kapa neumna in hočo nekoliko poskakatipotleh, ali je to moja krivda ?» Sodnik ga je hotel zopet zavrniti, a tu je posegel vmes isti Arnaldo Vi-tale, kateremu je zadostovala slava, da je bil tak<5 dobro zadel, in je rekel: »Tremacoldo ima prav; midva sva se menila o osebi in ne o kapi*. A potem obrnivši se k šaljiveu, je dej&I še njemu: »Le vzemi konja, ker je tvoj, in si ga pošteno vdobil.* Ta njegova vljudnost jo jako dopa-. dala Tsem navzočim; zat<5 so obsipali s hvalo hrabrega in darežljivega pesnika, kateremu je bilo soglasno določeno odlikovanje pri kvintani, t. j. meč s srebrnim držajem. kako in kaj, in se je tik pred volitvami odločilo za najslabšo taktiko, in odbor pol. društva si je bil v popolnoma nejasnem položaju. To sem poudarjal tudi pri seji. Enoglasno pa se je sprejel predlog »narodnega vodstva", in tudi lastnik »Sočo* jo temu pristajal brez ugovora. S tem sklepom sem tudi vedel, da moramo biti poraženi, tembolj ker je bil A. grof G. od Božiča 1890. naprej pa do volitev ves čas jako popustljiv, omahljiv in poln bojazni za izid volitev. Volitve pa spet ni vodil odbor pol. društva, ampak vodila sla jih A. Gabr. na svojo roko, dr. A. Gregorčič pa na svojo roko, če se sploh more govoriti o kakem „vodstvu". Strmel sem kot nekak pravni konzulenl pri pregledovanju liste veleposesl-nikov, kako &« je sploh volitev vodilo. Co sem premišljal, da se ni volilo v prvič, da je bil prej dr. Tonkli toliko let na krmilu, in pred njim še drugi, pa sem videl, kako obstoja vpliv na volitve edino v tem, da so piše in piše pisma po deželi in privatnim polom poizveduje, kdo ima volilno pravico, kdo ne. Nekoč som firbnil, kaj ko bi legili« mneije volilcem odvzeli in jih izročili zaupnikom, ali zadel sem ob neko nevoljo, da sem hitro umaknil svojo misel, prepričan, da je jako neumestna. Izid volitve je bil tak, kakor som ga pričakoval, t. j. aristokracija in veleposestniki takozvanega avstrijskega mišljenja so se dali, kar se po sebi razume, hitro prepričati, da volilni boj v veleposestvu nikakor ne gre za osebo A. grofa Goroninija ampak za mojo. Kaj jim je bilo izvoliti strastnega, obskurnega c. kr. sodnega pristava, privandranega v deželo, nekdanjega ubožnega učiteljčka, vsaj tako me je priporočal goriški »Corriere", in tako se me je prenašalo po Furlaniji. Tako je prišlo, da A. grof G. glasov, katere bi imel on pridobiti, ni pri vel nego neznato število, ki ni doseglo 10. Po drugi strani se je vršila nezaslišana gonja za "glasovi naše stranke, in po mojem računu se je podkupilo takih glasov 12—15. Ako računamo, da so Italijani zmagali z 38 glasovi, menda vidimo, da je poraz zakrivila taktika odbora političnega društva »Sloga8 in le-to omahljivost »na- Med tem je bil dospel cesarjev namestnik Azzone s svojima stricema Luchinom in Ivanom Visconti ter s sijajnim spremstvom baronov, oprod in dvorjaničev. Ko ga je ljudstvo zagledalo na odru, so se tu pa tam zaslišali neki glasovi: »Živel Azzone! Živel namestnik ! Živel milanski gospod!» Vendar je bilo vse nekako hladno^ neki nerazločni šum je kmalu pokril tiste glasove, in od nekaterih stranij se je cel<5 slišalo jasno in razločno klicati: Živel Marko!* -- tako da Luchino, ozrši se nekoliko naokol, je pošepetal netjaku na uho: »Dobro za nas, da smo ga o pravem času odpravili!» Cesarjev namestnik je imel na sebi dolgo, drago obleko iz damasta s cveticami, zapeto spredaj z zlatimi gum-biči. Orna tkanina z uvezenimi srebrnimi zvezdami, katero je vkup držal tri prste širok hormelinov pas, mu jo pokrivala glavo; dva nagubana konca te tkanine sta mil segali ob straneh do polovice ušes, a ostali del je bil zbran zadej v nekako kapo ter mu padal doli na ramo. Ta gosposka in krasna noša jo podajala obrazu oglato podobo in vekšala sijaj njegove bole polti. rodnega vodstva* in za tem rovanje tretjih oseb, katere so bile proti temu, da se izvoli kot poslanec kmetijskih občin vsiljenec v deželo, ki išče na Dunaju svojih koristij. Kakor so ni storilo ničesa za volitve, tako odbor pol. društva tudi ni misli' in delal za naprej. Ne spominjam se za vso dobo svojega odborovanja, da bi imeli sploh kaj resnega v pogovorih, jemali smo navadno le poročila dr. A. Gregorčiča o šolskih zavodih na znanje. A. Gabršček in jaz sva čutila potrebo, kaj storiti in obuditi življenje in delovanje v odboru. Zalo je A. Gabršček že leta 1897. delal na to, da bi se me izvolilo podpredsednikom pol. društva »Sloga", in bi tako v-odsotnosti dr. A. Gr. izvršila marsikaj prepotrebnega, seveda oba v veri, da po intoncijah dr. A. Gr. Dr. A. Gr. pa je mojo izvolitev podpredsednikom s svojim obnašanjem preprečili. 1897 in tudi I. 1898. Videlo so je, da je želel svojim namestnikom župnika Blaža Grča, ki biva v Sempatni, torej ni mogel sploh energično voditi odbora in prihajati v dotiko s strankami. L. 1898. so jo pogajal dr. A. Gr„ ne da bi za to vedela A. Gabršček in jaz, s pristaši prej Mahničeve stranke in stranke »Primorskega lista* in se ž njimi dogovoril, da sprejme v odbor pol. društva enega njihovega zaupnika proti temu, da jim pripusti ne le list, marveč tudi sa-njpstalno organizacijo krščanskih socijalistov, t. j. skratka rečeno, da se priznava stranka v stranki. Bila sva oba proti taki desorganizaciji do tedaj krepke narodno stranke. Ni eden h! drugi pa ni ničesa storil proti temu iz spoštovanja do dr. A. Gr. in zaradi ljubega miru v deželi. Dr. A. Gr. je pri občnem zboru 1. 1898., otvorivši volitev v odbor, na-glašal, da mora A. Gabršček seveda biti v odboru, ker je lastnik »Soče*, in se mu moramo kot takemu pokoriti. Mene je izvoliti, ker moram biti seveda povsod poleg, zastopnika krščanskih socijalistov in duhovne stranke pa je treba pripustili, ker se mnogo trudi za organizacijo nižjih slojev. Majal sem z glavo, telo molčal sem. Po občnem zboru se je predlagalo, ne vem po inicijalivi katerega gospoda, naj se napravijo v odboru Blag in vljuden že po naravi, si je tačas Azzone na vso moč prizadeval, da bi si s posebnim skazovanjem prijaznosti pridobil srca ljudstva, o katerem je dobro vedel, da mu ni bilo posebno udano. Odgovarj jo pozdravom bližnjih baronov in vitezov se je vkla-njal s celim gornjim životom čez ograjo svojega odro: pozdravljal je z glavo in z roko vsakega najnižjega rokodelca, vsako revno ženico, ki mu je skazovala kaj časti, plačeval je njih dobrovoljnost z denarjem, ki je pri mogotcih jako po ceni, a ima vendar pri siromašnem ljudstvu tako veliko vrednost. Azzone jo ugledal Arnalda Vitale, ko si je" ta snemal svojo sabljo in jo daroval sodniku pri kvintani, ter si je potem opazoval tisto, katero je bil ravnokar vdobil. Namestnik se je tedaj obrnil k nekemu oprodi, ki je stal ondi za njegovo pozlačeno stolico, in mu je rek«-l: «Slišiš, Lampugnano, pojdi doli na bojišče in pri vedi mi tu gor pesnika, ki je dobil zmagalni dar pri kvintani*. Ko je mladenič odhajal spolnovai povelje svojega gospoda, je tp rekel svojima stricema: «V tem ko se bo prirejalo bojišče in se bojo borilci pripravljali za bojne igre, nam kaj sapoje». Luchino je žmigal nemarno z ramenoma, pol. društva odseki. Napravil se jo Šolski, gospodarski in, če se ne motim, Časnikarski odsek. Pri izvolitvi predsednika v gospodarskem odseku se je sicer naglaSalo, da som za to sposoben, ali gospodje so izrekli v skrbi za moje zdravje, da sploh ni mogoče človeku toliko nalog izvrševati, kakor sem si jih jaz naložil, ter so izvolili predsednikom " kaplana v Solkanu, Ivana Dormastija, Rezultat vseh teh odsekov pa je bil potom ta, da smo storili golo nič. Kakor jo bila nujna potreba predlagano organizacijo po odsekih, kakor jo bila idoja izvrstna, je ostalo le pri besedah. Že poprej jeseni I. 1897. sem bil sprožil misel, naj se nastavi v odboru tajnika, ker broz tajnika, ker brez pisarne ni mogočo pravo delovanje. Predlagal sem, naj bi odbor Bam zalagal troške prvega meseca, potom pa gledal na to, da bi se pisarna z delom sama plačevala. Položil sem prvi pe»o.k na mizo v to svrhe za prvi mesec in z* uano drugi gospodje, tako da smo, če so ne motim, nabrali okoli 40 gld. Tudi ta predlog bo jo izjalovil, Dr, A. Gr, jo najd paft popolnoma nesposobno osebo za to delo in preostanek zložene svoto daroval Šolskim zavodom, Jeseni 1. 1898. so mi je očitalo v odborov! seji, da prirejam shode v okrajih drugih poslancev. Takrat sem bil prepričan, da jo odbor pol. društva popolnoma nepotreben, da so one ure, katere sedimo pred čital-niškim straniščem, popolnoma izgubljene. Videl sem takrat, v kako zagato smo v politiki zavozili; bili smo brez glave v odboru pol. društva. L. 1897. in 1898. je prihajala v poštev še okoliščina, da je bila soproga A. Gabrščeka bolna in je umrla. Moč društvenega tajnika je bila odboru vsled te okoliščine popolnoma odvzeta, in to se je tudi sila čutilo. Iz tega sem tudi moral sklepati, da se je večinoma Yse, kar se je sploh storilo v pol. društvu »Slogah storilo z močjo A. Gabrščeka. Dr. A. Gr. je dajal svoje ime, A. Gabr. je dajal ideje in jih tudi samostalno iz/ajal. Danes sem prepričan, da je vse pol. delo zadnjih let, vsi naši vspehi na pol. polju zasluga A. Gabrščeka, in to zaslugo tembolj uvažujem, ker priznn vanje te on nikdar ni a njegov brat Ivan, kateri, dasi vladika in zadnji čas tudi kardinal, je vendar ljubil vso veselice, vse slavnosti in vse ugodnosti tedanjega posvetnega življenja, ter je vprašal netjaka: »Ali je ta nemara tisti Arnaldo Vitale, ki je pred nekaterimi leti v Tonlonsi vdobil v dar zlato vijolico, ki mu je bila pri-sojena od sedmerih pospeševalcev lepih umetnostij?» «Prav tisti», je odgovoril Azzone. Tedaj je cerkveni dostojanstvenik začel o njem čuda praviti. Da on ga je že slišal hvaliti po vseh italijanskih dvorih, in da zna na pamet nekatere izmed njegovih pesmij. In ker je bil opazil prej nemarno vedenje Luchinovo, katerega je on večkrat grajal kot ne-omikanega in lepim umetnostim nenaklonjenega, je jel proslavljati pesnike v obče. D* je slavno za kneze, če so v prijaznosti ž njimi; da ljudem bolj, ugaja tisti, ki je bolj darežljiv s takimi ljudmf; da Marko je deloma aaradi tega tako priljubljen pri ljudstvu, ker vedno pevcem svoje srce" in roke1" odpira. Skratka, povedal jih je toliko, da je bilo M preveč. , (Dalje,pride), s- .... tirjal sam sase do onega trenutka, ko se ga j je hotelo izpodriniti in je moral braniti sebe. Kedar je nastopil on, se je poznala takoj njegova čilost in odločnost pri delu; kjer ni bilo njega, bila je takorekoč .tabula rasa«. Vsega občudovanja je vreden A. Gabr., kako je znal vedno zatajevati samega sebe, in "kako je izvedel vse le pod imenom dr. A. Gregorčiča, in kako. se je veselil lastnih vspehov pod tujo firmo. Danes zatrjujem, da me je pridobil A. Gabršček favno zbog te lastnosti, Uverjen sem bil v tej njegovi lastnosti tako daleč, da koncem 1. 1898., ko sem bil popolnoma odločen, da izstopim iz pol. društva in kot deželni poslanec, se nisem hotel takniti razmerja med A. Gabrščekoai in dr. A. Gregorčičem, da sem hotel ohraniti to izborno moč dr. A. Gr. in zato tudi nisem črhnil besedice o moji nameri A. GabrSčeku samemu. Računil sem na to, da se po mojem odhodu A. Gabrgček in dr, A. Gregorčič i zjedmita zopet v prijateljsko vez, kakor sta bila takrat, ko sta bila boj .Nove' in .Stare Soče«, in na podlagi zavodov, ki so se ustanovili do konca 1. 1898. in okrepili nas gospodarski in pol. položaj, delujeta sporazumno in dosežeta novih vspehov. Prišlo je seveda drugače, ker ni bilo iskrenosti, in ker že takrat ni bilo resne volje za sporazumljenje, marveč je .narodno vodstvo" bilo že takrat, če tudi pod vplivom drugih oseb za to, da se mora moralno in materijalno uničiti oni dve osebi, kateri stenapoti .narodnemu vodstvu«. Spoznavši to, sem moral ob ustanovitvi .Narodne tiskarne* popustiti svojo namero, da se odstranim iz pol. življenja. Ko sem 25. maja t. 1. pri občnem zboru kandidoval v odbor pol. društva .Sloga", sem storil to z namenom, da zanesem v odbor več življenja že s tem, da sem se čutil prostih rok v toliko, da spravim v odboru do razgovora najrazličnejša vprašanja našega političnega življenja in zahtevam od .narodnega vodstva" pojasnil, kako stališče zavzema pri enem ali drugem. Vsa važna vprašanja bi bil spravil v pretresovanje tudi v javnosti, poznal sera takrat moč dr. Gregorčiča, moč drugih gospodov. Zato se mini zdelo potrebno, da se vsako vprašanje, kjer sploh mogoče, pretrese javno in da se po javnosti sili narodno vodstvo k nastopu. Vstop v pol društvo mi je preprečila seveda silovita uporaba § 4., ker se gospodje odborniki niso čutili bržkone dovolj krepke, da bi prenesli zdravo opozicijo tam, kjer je skrajna potreba. Dr. Henrik Tarna, deželni poslanec in odbornik. Domače in razne novice. Pr-selitev uredništva. — Od današnjega dne nadalje se nahaja uredništvo .Soče", .Primorca" in .Adriatische Post" v posojilnični hiši št. 7 v Gosposki ulici, in sicer v posebni sobi v prvem nadstropju tik posojilničnih prostorov. Tiskarna ostane za sedaj še vedno na starem mestu. Vsi isti, ki imajo katerikoli posel z našim uredništvom, ki kaj poročajo ali žele informacij, naj se potrudijo odslej na gori označeni kraj. Osebne vesti.— G. dr. Josip Iva nič, bivši ravnatelj škofijskega konvikta in škofijske pisarne v Trstu, je imenovan prefektom v TerezijanišCu na Dunaju. — Leitner Fr., davka! v Eorminu, pojde za višjega davkarja na Voiosko. V Kormin pride davkar B r u m a t fes. iz Ajdovščine, a tje pride Šubič Gregor, davkar v Podgradu. -— Kontrolor S t a b i 1 e Peter v Kanalu gre za davkarja v Podgrad. — V Gradišče ob Soči pride za davkarja Gor d o v a d o iz Rovinja. —Poštnim vežbe-nikom so imenovani absoiv. srednješolci Jos. Pelicon, Drag. Umek, E. Zoratti, Luc. Taverna in J. Chiaruttini za Trst,Ant. Janš ček za Gorico. Krojaška zadruga. — Velika, krasna, bogato založena prodajalnica v Gosposki ulici je že otvorjena. Rodoljubi, pridite pogledat, kedar potrebujete česa za svojo hišo. Prodajalo se bo le dobro blago po stalnih cenah. Tu ne bo nič tistega ,g 1 i h a n j a", katerega vspeh je navadno tak/da je le ku-povalec na škodi. Zadruga išče le pošten, zmeren dobiček. Zat6 zasluži polnega zaupanja. Tombola r Podgorl se ni mogla vršiti dne 17. t. m., ker je bilo vreme zelo slabo. Društvo je dobilo dovoljenje prirediti tombolo katerokoli nedeljo ali praznik do konca leta 1899. Preložili smo jo tedaj na nedeljo dne 1. oktobra. Slavno občinstvo prosimo potrpljenja, saj je stvar zelo važna in namen najbolj plemenit. ODBOR. NftUr. — V soboto zvečer je bilo za- I čelo deževati, in v noči se je bliskalo, je treskalo, ter je nastal velikansk naliv. Potok Koren je narasel do nenavadne velikosti, vsled česar so bile hiše od Riva Corno do ulice Ascoli v nevarnosti. Pri Bolaffiojevi kleti je odneslo kos zidu, voda je udrla v kleti v palači Atlemsovi kakor tudi v stanovanja tik stoječih hiš, vsled česar so morali prenašati reči iz spodnjih stanovanj v višja nadstropja. Na potu proti pokopališču je v potoku nastalo toliko vode, da je v kleti ta-mošnjOi krčmarjev udrla ter jim preobračala sode. Prišli so na pomoč inženerji in ognje-gasci, ki so po cevih odpravljali vodo, dokler ni začela sama upadati. Tako je bila tudi Gorica deležna v nekoliko onih velikih poplav, ki so bile zadnje dni sredi Evrope. Ta pa m! — Veleč. g. župnik v Dornbergu, Lovro Juvančič, je nastopil javno v .Gorici" proti dr. Turni. Že lani je bil dal od sebe glas na shodu v Dornbergu, na katerem je govoril proti abstinenci, torej proti oficijalni politiki slov. poslancev. Vendar on ni xušil .sloge", pač pa dr. T., ki je odločno govoril za nadaljevanje abstinence. Ali to le mimogrede. Znano je, da je ta preč. g. župnik očital dr. Turni, češ: grof A. G. je moral potrositi 3000 gld. za njegovo izvolitev, ker ga volilci niso marali. To očitanje je slišalo | več oseb, Jedna teh je povedala vso reč takoj potem A. Gabrščeku. Ta se je približal v restavraciji pri treh kronah g. župniku in ga vprašal, 6e je to res -in on je isto ponovil zopet v pričo raznih gospodov. On in še jeden dragi župnik sta na to rekla GabrSčeku, da naj pa nikar tega ne porablja v »Soči"; on jima je dejal, da bo v .Soči* brez dvoma govora o taki prečudni novici, ki je najgrše žaljenje naših rodoljubnih tržanov (Kanalcev, Tolmincev, Kobaridcev, Bolčanov in Ajdovcev). V .Soči" smo o tem dogodku tudi primerno govorili — in tudi dr. Turna se je bil oglasil. Ali čujmo, kakd se je izvil g. dornberški župnik. — V .Gor." piše; Pač pa odgovarjate g. doktor, da sem Vam očital laž, da je grof C. potrosil za Vašo izvolitev 3000 gld. To se pravi, da sem Vam očital, da ste Vi to laž izmislili in med svet poslali. Tako se lahko umeje Vaše besede. Pojte no, g. doktor, saj sami sebi tega ne verjamete. Jaz sem Vam očital le nehvaležnost, ako bi bila ta govorica resnična, kar pa ni, kakor ste sami že pojasnili; in od tistega časa je bila ta govorica popolnoma pokopana, ker niste več slišali, da bi Vam bil kdo katerikrat še očital. Ne ve se tudi za gotovo, v kateri stranki se je ta govorica izlegla. Mogoče v naši — mogoče v Vaši. Ta pa zna l Torej možno je celd, da se je spočela ta grda laž — v naši stranki t In nekdo naših jo je položil na jezik,župniku ' Juvančiču! — Kdor čita ,G.", dobi še več j podobnih cvetlic ultramontanske sofistike! , Italijanski vohuni. — Ko je bila prinesla tržaška »Edinost" novico, da italijanski častniki so obhodili naše kraje do Ljubljane, so se začeli vsi zanimati za to vest, in'tako smo izvedeli, da so bili ti vohuni tudi v Vipavski dolini, kjer so fotografovali več krajev ter narejali skice. Bili so najbrže tudi po Soški dolini; vsaj na Kobaridskem so vsled vohunov pomnožili orožništvo. Rimska .Tribuna" pripoveduje odkrito, da general Del Verme z oficirji je obiskal po leti Trst, Kras in okolico, Ljubljano, Bled, odkoder se je čez Pontebo vrnil v Italijo. Vidi se na vse strani, da Italijani hočejo skoro zavzeti .Regione Giulia" ! In kaj pravi k temu Avstrija?I Potres. — Podmelec, 18. t. m. Danes zjutraj ob 61/« uri smo čutili pri nas približno 8 sekund trajajoč potres. Smer je bila od zahoda proti vzhodu. Početkom bili so sunki rahli, proti koncu precej močni. Škode nobene! Lokve, 18. t. m. Danes ob 6 uri 17 m. zjutraj potres.Smer vzhod — zahod; l1/« sekunde trajajoč; 3 kratni valoviti sunek, okna pokala, podzemeljskega bobnanja se ni culo. Potres se je pojavil včerpj 18. t. m. ob 6 uri 17 minut zjutraj po vsem Gorenjskem in Goriškem. Poverjenik potresnega odbora ces. akademije «\':-»nosti ;jrof. Seidl prosi gg. poročevalce, da • vi pošljejo poročila o tem potresu. Javna varnost v Gorici. — V ne-j deljo v 12. uri po noči jfc vrgel neki Lah kakih 5 kilg. težak kamen v šipe gostilne pri Vaneku na Goriščeku. Kamen je obtičal na oknu, odlomki šip pa so leteli v gostilno ter ranili nekega blizu sedečega gosta. Drugi gostje so stekli za Lahom, ga ujeli ter izročili redarstvu s kamenom vred. Laha so i zaprli. Čudno je to, da v gostilni je bilo po aretovanju takoj nenavadno veliko število Lahov. Ali ni to v zvezi s kakim dogovorjenim napadom ? — Take barabe so tisti ,Cor-rierovi" — »bravi goriziani*!! — Samomor. — V soboto se je ustrelil , Tom. Clement, klobučar v Raštelu. Okoli 2. ure pop. so ga videli še stoječega na vratih prodajalnice, okoli 4. ure pop. pa se je ustrelil z revolverjem. Kot vzrok navajajo to, da pokojnemu Glementu trgovina v poslednjem času ni nesla več toliko kakor prej, vsled česar bi se bil bal konkurza, trde pa tudi, da je bil bolan neozdravljivo. Clement je bil star že čez 60 let. Takoj po umoru so ga prenesli v mrtvašnico ter ga včeraj pokopali. I Koncert v Čitalnici. — Gospod ured- I nikl V zadnji .Soči* ste omenili, da priredi . I tuk. Čitalnica 1. oktobra koncert z vsporedom, I ki je bil določen za koncert .Zaveze slov. I učit društev* 10. t. m., katerega je naš ,pri-I jatelj* na Travniku tako .kunštno" preprečil. I To se res zgodi, vendar pa ne 1. oktobra; I kajti ta dan si je izbralo tuk. .Kolesarsko društvo" za svoje dirke. Prih. nedeljo (24. t m.) zopet ni mogoče, ker je shod v Mirnu j I in slavnost Čitalnice v Prvačini. Koncert bode I torej 8. oktobra in sicer v čitalnični dvorani, j Sodeloval bode tudi tuk. vojaški orkester, kar j 10. t. m. ni bilo mogoče, ker ni bilo vojaške I I godbe tukaj. — Pri tej priliki Vam nazna-I njam, da nameruje Čitalnica 3. decembra L [ prirediti svojo navadno adventno .Besedo". I Kakšno slovenščino pišejo na naših I I sodnijah v Gorici. — Naslov: .Častitem j [ urad", namesto .častitemu uradu", torej kar I j dve napaki. I j Vabila na okrožno sodnijo se glase I i tako-Ie: j Razprava o vzlicu proti sodbi c. kr. I I okrajnega sodišča v Gorici dne....... 1899,..,,. I I s katero sle bili obsojen na 10 gld. denarni I kazen se odločuje na dan...... prcdpoldne t ob...... uri, ter se ktej razpravi pozivate v I sodno hišo št...... Če pa tudi k razpravi ne I I pridete, se bode v vzlicu po zakonu razso-I dilo z ozirom na to, kar je vzkličnem izvodu I I povedanega. C kr. okrožno sodišče. I V tem vabilu ni nič manj kot 6 slov-I ničnih napak. I Ne moremo sicer zahtevati, da bi naše sodnije pisale kdo ve kaka lepo slovenščino, I ali da jo pišejo pravilno, da v par stavkih ne I I bo kar po 8 napak, in sicer grdih, to pa Že j moramo zahtevati, in še tem bolj, ker ita-| lijanščina na teh sodnijah je čudovita čista. I Torej, ravnopravnost mora biti tudi na I to strani Za vsak košček iste se moramo po-| sebe boriti. I „Nuš Jan petada f Podgoranš." — j Ko je potoval tržaški namestnik iz Brd skozi I Ločnik, so na meji ločniško-podgorski zlikovci [ odstraniti tam stoječo slovensko zastavo. Na I okrajni sodniji v Gorici, kateri je prišla vsa j I reč v presodilo, sta bila očeta zlikovcev, ki j I so podrli zastavo, Obsojena plačati v občinsko j I blagajnico 10 gld. Moža sta se praskala za I ušesi, se kremžila, potem pa vskliknila : .Nuš j jan petada i Podgoranš." V prihodnje menda jima bo slovenska zastava že toliko impono- vala, da naučita svoje zlikovce, spoštovati jo I in ne spodtikati se ob njo! Zaplemba na zaplembo. — V zadnjem času se množe zaplembe našega lista tako, da se moramo tej množitvi le čuditi. O namestniku se ne sme napisati nobene besede, katera bi prav označevala njegovo delovanje in postopanje, naših okoličanov ne smemo I več karati radi tega, ker najemajo laške godce I iz Gorice, o naši politiški gospodi na Trav- j I niku je tudi prepovedano, zapisati vsa ko zna-I čilno besedo, ker g. nadkomisar Gontin hitro I leti na državno pravdništvo zaplenit »Sočo", in celo na svoje poslance ne smemo več I apelovali, da bi povzdignili svoj glas ter nas I varovali pred samovoljo raznih c. kr. usluž-I bencev. Kaj pa naj piše politiški list? Ali I hočemo hvaliti tiste, ki nas duše, ali naj re- I čemo: Slovenec, daj še levo lice Italijanu, potem ko te je udaril v desno? I Kaj naj pi- l šemo politiškega? Edino zavetišče, kjer se J I razpravljajo naše neznosne politiške razmere, I I je naše časopisje, to pa se mori na I vseh koncili in krajih. Kaj nam torej preostaja? Ali naj piše politiški list o zelju in krompirju, gospodarski pa — politiške članke? V .deželah neverjetnostij" bi izvestni gospodi to najbrže ugajalo?! Zaloga muzikallj. — Gosp. Anton Jeretič v Semeniški ulici ima v zalogi vse muzikalije (skladbe), katere je izdala .Glasbena Malica". Veliko lepih skladb je tudi za I glasovir, na kar posebe opozarjamo narodne I rodbine. — V zalogi ima tudi Kocijančičeve j .Slovenske narodne pesmi", H. zvez. katere J je bil založil pred par desetletji rodoljubni j veleposestnik g. Ignacij Kovačič pri Sv. Luciji. Prodajajo se le po 60 kr., a še od teh je namenjena polovica v narodne namene. Kontrolni shodi domobraneev se bodo letos vršili tako-le: Od dne 25.-28. oktobra za moštvo domobranskega polka št. 5, dne 29. oktobra za topničarstvo, konjico, J tren, saniteto, sploh za pripadnike ostalih korov, in dne 30. in 31. oktobra za ostale, ki so obvezani, da se prijavijo. Dopolnilna j kontrola bode dne 20. 21. novembra L 1. Sadni trg v ftorlei. — Slovenci smo v Gorici povsod zadnji — samo takrat ne, I kadar treba kaj plačati — in tako tudi na J sadnem trgu. Na prostoru, kjer prodajajo j začasno sedaj sadje in drugo, se je trudila I slovenska ženica pridobiti si prostor brž ob j vhodn na trg, češ, tukaj bom prodajala naj- I več. Toda strogi tržni nadzornik, ki je poznat I kot zagrizen Italijan, je zapodil ženico čisto I na drug konec na kraj trga, ker je Slovenka, češ, za .ščave" je že dobro tam zadej. Že- I niča je šla v skrbeh na odmerjeni jej pro- I I štor, misleča, da tam gotovo ne proda nič. J Pa glej I Tržni laški uradnik obrača, Bog pa I obrne. Kakpr za nalašč so hodili kupčevalci k njej, tako, da ženica je prodajala tam tako | dobro, da je bila zadovoljna kakor malo-kateri dan, kar gotovo ni bilo všeč zagri- t zenemu Italijanu. I Izgubljeno. — Včeraj dopoludne od 10—11 ure je izgubila neka gospodična na potu s Korna do WokuIata mimo okrajnega I glavarsta za vojašnico do ljudskega vrta | . majhno zlato uro z verižico; na koncu ve- I rižice je bila pripeta majhna zlata krogljica. I Kdor je to našel, je naprošen prinesli na I Koren št. U, prvo nadstropje. Na potu iz Kanala v Gorenjovas je bila izgubljena zlata ženska ura z zlato obvratno dolgo verižico. Kdor jo najde, naj jo odda pri goriškem redarstvu ali pa pri g. županu v Kanalu. Za najditev dobi postavno nagrado. VI. letnik rodnega .Kažipota". — j .Goriška tiskarna" A. Gabršček izda v svoji založbi tudi letos 15. decembra VI. letnik ročnega .Kažipota" po Goriškem, Trstu in Istri. Ker je vsebina tega koledarja radi V svoje točnosti v podatkih o občinah, obla^t- I nijah, trgovcih, obrtnikih itd. zanesljiva ter I jako priljubljena radi žepne oblike, ličnega j in okusnega izdelka ter jako v ceno, je po- I stalo splošno zanimanje med slovenskim ob- I činstvom tako, da ga ni uradnika, trgovca ali obrtnika sploh, kateri ne bi vedno rad imel pri sebi to kaj priročno in posebno na I PQtu in V trgovini jako koristno knjižico, -~ Čutimo torej potrebo, da se izda tudi letos ročni .Kažipot* ter vabimo tem potom vse one gg, trgovce in obrtnike v Gorici in na deželi, katerim je na srcu, da bi njihove J obrti vedno bolj vspevale, naj bi se posluževali tega .Kažipota" za priporočevanje svojih obrti in strok, to tembolj, ker smo postavili jako nizke cene, namreč celo stran za 6 gld., pol slami pa 3 gld, 50 kr, Z ozirom na to, da vdobe naročniki .Soče" ta .Kažipot" kot novoletno darilo ter da tiskarna pokrije stroške edino le z I oglasi, se nadejamo, da gg. trgovci in obrtniki ne opuste te pr!"ke ter se odzovejo mnogoštevilno, to tembolj, ker vsprejemamo edino le narodne in poštene tvrdke. Vsakdo, kateri oglasi svojo obrt ali trgovino, vdobi jeden iztis .Kažipot«*' zastonj. Razpis štlpendljev od deželuega odbora. — Razpisujejo se 4. deželni štipendiji po 200 gld. za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Pri podelitvi se bo gledalo na to, da J dobita te štipendiji dva dijaka slovenske in I dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene re-čenih narodnosti), sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti. Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje vseučilišče. Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. oktobra 1899. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Razpisujeta se dva štipendija po 300 gld., .ustanove Nj. eksceiencije grofa Franca J Coronini-Cronberg, deželnega glavarja, v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. V. presv. cesarja Franceta Jožefa I." Pravico do teh štipendijev imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v kateri občini poknežene grofije goriško-gradiške, brez razločka verospoz-nanja in narodnosti. Prošnje, previdene s potrebnimi spričevali, naj se predložijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1899. Razpisujeta se dva deželna štipendija po 300 gld., ki jih je ustanovil deželni zbor s sklepom 10. septembra 1888. v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarjaFranca Jožefa I. j 1. Deležiti se morejo te ustanove di- jaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali više poljedelske šole — na katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vse-učiliščnih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. J 2. Prosilci naj podajo svoje vloge de- želnemu odboru do 15. oktobra 1899., in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed nave- I denih učilišč in o dosedanjem napredovanji. Listnica. — G. Slavica v Pt. Žal, I nerabno! Razgled po svetu. J K položaju. — Parlamentarna komi- I sija desnice se skliče najbrže na dan 22. t. I m., da se izvrše pogovori glede na spravno j posvetovanje dne 24. t. m., ako sploh pride J do takega posvetovanja. — O spravni akciji j dr. Fuchsa bi se dalo govoriti, ako bi ne | živela še obstrukcija. Tudi če pride do kon-j ference, kakšen bo izid ? Najbrže nepovoljen ; i pa tudi če bi prišlo sploh do kakega malega j sporazumljenja, kaj koristi, ker državni zbor I store nesklepčen Wolfovci, ki ne odnehajo j od obstrukcije, dokler se ne ustreže njihovim I velikonemškim željam! In proti obstrukciji I nimamo nikakega orožja. V Italiji preganjajo j obstrukcijoniste, pn nas so gospodarji položaja! I Govori se pogostoma, da stojimo pred I velikimi, politiskimi dogodki, ki imajo priti, I nd, pričakujemo, da pridejo sedaj tisti veliki j dogodki, ki nas rešijo iz krize, ker ako j se Se ta akcija ponesreči, potem res morajo I priti tisti .veliki dogodki"!! Kam pojdemo I tako naprej I Dokler se obstrukciji ne postriže perutij, v — pogubo I Raznoterosti. — Na zborovanju ogerskih škofov v Budimpešti je predlagal I dnL 15. t. m. primas, da se določi, kako je obhajati 900 letnico ogerske kraljevine in začetek novega stoletja. — V planinskih deželah je zadnje dni za časa nalivov in povodnij snežila jako močno, in nastal je bil tak mraz, da je žena nekega čevljarja zmrznila. — V Šlesvig-Holsteinu živi pastir, ki goni svojo čredo na pašo na biciklju, in istotako s paše. —- Najbolj vroči dan tega stoletja je bil, kakor trde, dne 25. avgusta letos. V Londonu je bilo na isti dan okpli 2. pop. v senci 35 stdp. Gels. Leta 135$. je~bil t«di*tak vro* dan; kazal je toplomer v senci takrat 34 stop. Gels. — Princ Avgust Sakso-Coburg-Gota je ustrelil od 1. 1869 do' letos 5. t. m. 300 gamsov. — V nedeljo so proslavljali v Št. Vidu nad Ljubljano 100 letnico rojstva Blaža Potočnika, . slovenskega«,pisatelja. — Princ regent Luitpold je darova! 50.000 mark prebivalcem Bavarske, ki so trpeli škode po povodnji. — Žida Hilsnerja, ki je umoril v Polni mlado deklico, so obsodili na smrt na vešalih. — Avstr. vojni ataše v Parizu Ferd. Schneider je- odstavljen od tega niestairTo stoji v zvezi % Drevfussovo afero. — Večje število čeških in nemških tovarnarjev na Češkem se "je obrnilo do svojih poslancev s pozivom po sporazumljenju, ker vsled splošnega nereda v državi obilo trpita trgovina in obrt ter se je bati razpada istih, — Senizza — oproščen. ~ Senizza je italijanski publicist, ki je priobčil 1. 1895. v beneškem listu »Adrialico" članek a tržaških demonstracijah dne 19. septembra istega leta. Radi istega članka ga je tožilo drž. pravdništvo veleizdaje. Te dni je bila o loj reči porotna obravnava v Inomoslu, kjer je bil Senizza oproščen ter takoj izpuščen iz zapora. Shod .Edinosti" t Barkovljali. Iz govorov, ki so bili na tem shodu, navajamo le nekaj značUnejših mest, kakor sledi. Prof, Malko Mandie: »Nihče i/med nas se ne spominja, da bi bil naš narod kedaj še v tako težkem položaju kakor dandanes. Res, da je bil tekom stoletij včasih na slabšem, pa vendar ni umrl. Ali takrat naš narod ni občutil, kako slabo se mu godi. Naš narod je takrat spal. Dane3 pa, ko več ne spi, ko ve, da mu ne tičejo samo dolžnosti, ampak i udi pravice, in ko vidi, da mu pač nakladajo dolžnosti, a ne dajejo nobenih pravic, danes naš narod gorko čuti krivico, ki se mu godi, Narodna prislovica pravi: Svaka sila do vremena! Tudi ta sila bode morala mi-noti, ko bo narod povsodi zahteval svoje pravice, ko se bo zavedal, da jo nekaka tesna zveza med dolžnostmi in pravicami ter bo o vršenju dolžnosti izvajal primerne konsekvence.,.. (Klici: Živio !) Naša naloga, naloga pol. društva »Edinost" pa je, da svoj narod privedemo do tega spoznanja, da ga vedno učimo: Tu so tvoji nasprotniki, tam tvoji prijatelji I Razun dolžnosti imaš tudi svoje pravice. In če vršiš svoje dolžnosti nasproti občini, deželi in državi, zahtevaj od iste občine, dežele in državne tudi svoje pravice 1 (Viharno pritrjevanje.) Kedar se bodemo povsod držali tega načela, povsod zahtevali svoje pravice, se bo nam tudi povsod pravica godila !* Dr. Rybaf: Posebno na Primorskem se postopa nasproti Slovencem, kakor da bi mi bili tisti, ki so v opoziciji, ki obstruirajo, ki nočejo dajati državi davkov, in kakor da bi bili Italijani tisti, ki so strašansko navdušeni za vlado in državo. (Odobravanje.) Mi imamo le pravico, da plačujemo davke, da dajamo vojake in da si damo sodili v Trstu. O vsaki naredbi, ki se tiče nas Slovencev, vprašuje vlada: kaj porečejo k temu Italijani, kaj poreče — »Piceolo* ? (Hrupna veselost. Raznovrstni vskliki.) Ko je o priliki slovenskih propovedi pri sv. Antonu novem in pri sv. Jakobu »Piccolo* izjavil, da to ne sme biti, se je uplivalo na našega škofa in — propovedi so se odpravile! Cifut z lesnega trga torej ukazuje v naših cerkvenih rečeh t Isto se je zgodilo pri sv. Justu. In ko je rekel »Piciolo", da v Rojanu m Barkovljah treba laških propovedi, takoj se je uplivalo na škofa in v Rojanu In v Barkovljah smo dobili laške propovedi. Ako se pa mi pritožujemo proti čemu, ako zahtevamo, da se nam rešijo naše slovenske uloge, lake prošnje spijo na namest-ništvu 3—I leta. (Odobravanje. Tako je !) Lahko bi navedel številke takih ulog. Kaj je vzrok takemu postopanju vlade? Odgovor je lahek: Vlada se boji zameriti se slavnemu magistratu in slavnemu »Piecolu*. Imeli smo enkrat namestnika, ki nam je bil pravičen. To je bil Stadion. Za njim pa smo imeli same take namestnike, da smo govorili za vsakim: slabši ne more priti. Ali prevarili smo se vsakikrat. Prej, za Rinal-dinija, so nas vsaj uljudrib sprejemali. Ako pa naši poslanci sedaj prihajajo na namest-nTštvo, da se pritožijo, ker jim ne puste vršiti njih dolžnosti, odgovarjajo jim k ve-čemu: Mar naj držimo dežnik nud vašimi glavami ? ! (Raznovrstni pojavi nevolje.) Slavna vlada zaslužuje spoštovanje in mora imeti spoštovanje, Ali vlada, katera hoče, da se ji daje spoštovanje, mora stati nad strankami. Ako se postaviš v vrsto naših nasprotnikov, se ne smeš čuditi, ako pušice padajo tudi na te. Vlada in nje organi se jako motijo, ako mislijo, da smejo ukazovati našim poslancem, kako imajo postopati. To je edino le njihova in naša stvar. To je popolnoma interna stvar med volilci in poslanci, in kakor taka se je doslej smatrala na vsem svetu. (Pritrjevanje). Sicer pa se motijo gospoda v svojih računih. Več zaupanja bomo zmiraj imeli v jednega Nabergoja, Goroninija, Gregorčiča in Turna, nego do kakega d' Angelija, Lenassija in Mauronerja, naj že poslednji hodijo v družbi g. namestnika ali — g. generala Ga-ribaldija. (Hrupna! veselost.) ""tt tem*-tf**9p organi vlade sprejeli, v svoje spremsta Mauronerja in D' Angelija, a ta poslednja potem Garibaldija, D'Angeli in Mauronerji vendar niso pridobili na našem zaupanju; še manj pa so pridobili tisti, ki so šli v tako spremstvo. -Na potovanju po okolici se nam je reklo: Kaj pr. hočete ? Trst je italijansko mesto... (Klici: Trst je italijanska !) Tisti gospod pa bi moral vedeti, da Trst ni italijansko mesto, ampak avstrijsko (Freneticno odobravanje) in daso -v Avstriji vsi državljani r&vnopravni. Zakoni ne poznajo italijanskega državnega jezika. Ako dotični gospod še ne ve tega, pa naj se informira! Naravna dolžnost gospode na namest-ništvu bi morala biti, da bi zavračali pretenzije Italijanov ter opozarjali iste, da živimo na avstrijskih tleh, da imamo tudi mi neke pravice ne glede na število, To bi bila naloga slavne vlade, da varuje slabejšega proti pretenzijam močnejšega, A pri naš ? Nanj se prt vi: Vi sto reveži, vi plačujte, pa molčite ! (Klic: To je bolj komodno!) Taka vlada nima nobene pravice zahtevati, da bi jo mi Bog ve kako ljubili. V Trstu imamo zastopnika italijanske vlade. Ker biva med nami 40,000 italijanskih podanikov, za to je ta zaslopnik zelo potreben. Ali ti ljudje se vedejo tako, kakor da so oni tukaj doma, a mi kakšni „ščavi" tam doli v Afriki. Spominjam samo na scene, ki se dan za dnevom vrše pred italijanskim konzulatom, (klici: evviva Italia, evviva Ga-ribaldi!) Ni čuda, da je tako vzrasle greben tem ljudem, Saj jih slavni magistrat prote-žira povsodi. Isti nastavlja povsod laške podanike. Iz plinarne so zapodili slovenske delavce in na njih mesto nastavili tuje podanike. Isto se je prej godilo v javnih skladiščih. Tudi tramwajsko društvo je sledilo tem vzgledom, ono Irannvajsko društvo, ki bi moralo po svojih pravilih imeti le domačine v službi. In ko,jo enkrat vlada stopila na noge ter zahtevala, da tra»nway zapodi tujo delavce iz službo, so je oglasil zopet prvi vladar v Trstu, slavni »Piccolo" ler rekel apodiklično: To se ne sme zgoditi! In vlada je preklicala svojo naredbo in tuji podaniki so ostali v službi, domačini pa na cesii. N a b o r g o j: Mi smo izgubili vsako zaupanje ; poslali smo itidiferentni, Ni čuda, ako pomislim na svojo izvolitev, Najviša instanca je razsodila v tej stvari, Potem se je vršila vsa komedija še enkrat od kraja do konca. In zopet se je potrdila moja izvolitev. A sedaj, kaj vidimo? Namestništvo molči in jaz ne smem v zbornico. G. kr. najviše sodišče torej nima v Trstu namanjše veljave več. Ali je to častno ? (Klici: Sramotno I) Prej so mi vsaj še pošiljali vabila v seje mestnega sveta; sedaj me niti več ne vabijo. (Klic: Pa pojde Garibaldi na mesto Vas v mestni svet!) K točki: slučajnosti, se je oglasil g. Sv etko Martel a ne ter pozval odbor pol. društva »Edinost", naj ukrene potrebne ko-rake,„da dobijo Barkovljani čim prej župnika, ki bode kos svoji nalogi. Govornik se je precej trpko izražal tudi o cerkveni oblasti tržaški. Vsled tega predloga se je vnela daljša debata. Debata je bila zanimiva, ker je razbis-trila nazore ter pokazala, kdo je kriv, da se rešenje tega vprašanja zavlačuje toliko časa. Značilna pa je bila tudi zaradi tega, ker je pokazala v kako osodne korake so pripravljeni Barkovljani, ako bi se dal prečast. škofijski ordinarjat premotiti tujim, nepristojnim uplivom ler ne ugodil opravičeni želji slovenskega prebivalstva. Izdala se je parola: — ali, ali! In občinstvo je odločno klicalo: V pravoslavje! Poziv iz zavoda sv. Nikolaja v Trstu. — Hvala Bogu! Eno leto je minolo. Tako sem vskliknila ob obletnici ustanovljenja zavoda sv. Nikolaja. Minolo je torej jedno leto odkar je začelo poslovati zavetišče za brezposelne slovenske služkinje v Trstu. Na vspehe, dosežene v tem letu, se lahko oziroma z nekim ponosom. Vsprejetih in preskrbljenih je bilo nad 300 deklet iz vseh krajev mile nam domovine. A bilo bi jih veliko več, da nam niso prostori pretesni. Srce me je bolelo, ko sem jih morala zavračati: Je že prenapoljono! In tudi zavrnjeni deklici je bilo hudo in menila je žalostno: Pa pridem drugi pol! Prisiljeni smo torej bili nekoliko razširiti stanovanje, a še vedno smo na tesnem. Z veseljem pa opazujemo, da se tržaško meščanstvo zanima za zavod, o čemer priča tudi dejstvo, da si odlične tržaške gospe le v našem zavodu iščejo služkinj. To je lepo zadoščenje za vse skrbi in trud minulega ieta. Značilno je tudi, kakor Lahi nazivljajo naš zavod: Socieli slovena delle ragazzo. Toda, koliko več bi se lahko storilo za naša dekleta, ako bi se tudi rodoljubje po deželi vsaj razmerno toliko zanimali za naš zavod, kakor se naši meščani! In bi se morali, ker dobroto uživajo skoro jedi no le dekleta z dežele. Tu se pričenjajo naše tožbe. Stanovanje, stane na leto 582 gld. in primanjkljaja je samo na ta račun 130 gld. To je žalostno.. Vendar ne obupujemo. Za sedaj je stanovanje plačano do 24. februvarja, za bodočnost pa računamo, da se vzdramijo naši rodoljubje in vzlasti gg. županje in se počno zavedati, kaj je zavod sv.^ Nikolaja onim hčeram naroda,aašega^ kPsi v Trstu iščejo zaslužka. "Gg. županom hočemo podati le jeden izgled,- Županstvo v Cerknem na. Goriškem se niti zmislilo ni za naš zavod. Ravno iz te županije pa^ smo imeli skozT-dva meseca v oskrbi neko — bolno deklet Slavno županstvo si lahko samo izračuna, koliko bi bilo stalo, da je to dekle šlo v bolnišnico. Vse te stroške je občini prihranil naš zavod. Takih slučajev bi lahko naveli z občin: Kanal, Tolmin, Ribnica, Trbovlje, Rodik in več drugih, katerih pa ne imenujemo, ker so nam prihitele na. pomoč z večimi ali man-jimi svolami. Ne pozabimo tudi deklic, katere smo z lepo spravili domov in smo s tem njim prihranili sramoto — izgona, starišem pa veliko, žalost. Mnogo županstev se je tudi opozorilo; naj. dotičnicam ne izročajo knjižic. Upoštevanje vse to, vidimo, da je zavod sv, Nikolaja velika dobrota, tako de-kletarn, kolikor njih starišem, in nič manje -— slavnim občinam. Opravičeno se nadejamo torej, da slavna županstva odslej ne bodo tako brezbrižna glede na naš zavod, marveč da nam vsako po svoji moči pribiti na pomoč. Na ukupno delo torej v varstvo naših deklet — torej v blaginjo naroda! Slavna županstva in častito duhovščino prosimo, naj dekleta, odhajajoča v Trst, blagohotno opozarjajo na naš zavod. Opozarjamo tudi, da ona dekleta, ki so prinesla priporočilo seboj, imajo prednost za nastop službe. Iz kratka: poklicane einiteljo, voditelje in pnvake naroda prosimo, naj nam gredo na roko v vsem, ker le tako nam bo mogoče Uspešno vršiti težavno nalogo v blagor naše ženske mladine, izpostavljene tolikim nevarnostim velikega mesta I hi ta mladina je naša slovenska kri! Ne pozabimo tega! y Konočna beseda veljaj slovenskemu novinslvu. Podpiraj nas tudi ti z svojo besedo ! Sosebno se oziraj na ta-lo poziv I Zmapslava, Cesar v Celovcu. Povodom manevrov, ki se vršo na Koroškem, je došel v Celovec tudi cesar. Sprejet je bil slovesno; poleg Bhoch*-kliccvje bilo čuti tudi mnogo »živio*! V mestu vlada rod. Slovenski državni postane! imajo v petek v Ljubljani sejo, na kateri se domenijo gled6 na spravne konference. Na teh konferencah, ako sploh bodo, pa naj povedo tudi, kar pritiče Thunovi vladi! »Slovenec« pred sodiščem. — Pretekli teden se je vršila pred ljubljanskimi porotniki obravnava radi razžaljenja Časti proti „Slovencu". Tožili so vipavski župan in pa mestni svetovalci ljubljanski radi dopisov v .Slovencu*. Porotniki so potrdili enoglasno, da ^Slovenec" je kriv razžaljenja časti, na kar je sodišče obsodilo odgovornega urednika »Slovenca" na 100 gld. globe in na poravnavo troškov. ( Prihodnje zasedanje istrskega deželnega zbora bo zopet v Kopru, kakor trdi »Piccolo*. Razpravljalo s« bo pred vsem o premestitvi deželnih uradov v Pulj. AH je potreben hrvatski gimnazij t kazinu ali ne? V hrvatski gimnazij v Pazinu se je vpisalo doslej že preko 100 učencev. To število govori tako jasno, da ni treba pisati nikakega komentarja, ali je potreben hrvatski gimnazij v Pazinu ali ne. Kakor eitamo v današnji »Ed.*, je priglašenih že 108 učencev 1 Obstrukcija t Italiji. — Državno pravdništvo v Rimu je odredilo, da se morajo aretovati socijalo-demokratiški poslanci Defelice, Mongare, Bisolati in Prambolini radi obstrukcije v državnem zboru, pa vsi štirje so zbežali na Francosko. Srbija. — Obravnava proti Kneževicu in drugovom še ni dognana; dokazala pa je že vso gnjilobo srbske države, katera se hoče potom prekega soda iznebitt marsikaterega srbskega rodoljuba. Po splošni sodbi je ta obravnava največja sramota našega stoletja! Milan, Milan, kam si privedel svojo slovansko domovino! N Povodnji. •— Ravnateljstvo državnih železnic v Bc'i