Italijaosko bojišce. Od zadnjesa čefrtka nam je na italijanskem bojišču omeniti drzen napad naše krasns mornarice na italijansk' obaJ in uspeb naših vrlih soŠkih bojovnikov pri .--'"inskem obmostju. Zani'L>. rejši i&go d/-r*o(lki na bojišču so zdaj dogodki v notranjosti Italije. Naši uspehi v Crnigori so ner^avadno dobiro streznili italijansko ljudstvo. Sedaj naenkrat vidi, da ]e na morju Italifa že podlogla, da so na suhem laškie izgube grozovito velike in da jc naša fronta nezavzetna. Vidijo tudi, da jih Angležr s svojo trgovino, posebno s premogom, neusmiljeno gulijo. Po celi deželi vlada reVščina, beda in pomanikanje. In vsled tega narašča ne^olja proti onim, ki sc tirali italijansko ljudstvo v nešj-ečno vojsko. he puške še branijo, da ne pride odkrito do revoluoije. Sedanje ministrstvo Ł?yti, da se nevolja obrača proli 'emu in za to se že slišijo glaiso\n, da bo sedanjt. mi:iistrstvo Salandra^Sonino odstbpilo. Mi sicer r ^ \,—jamemo, da se bo to že zdaj zgodilo, a ti glasc -^ nam znak notranje nezadovoljnosti. Ljudstvo iioče kruba in ne yojske. Ta teden baje pride francoski ministrski predsedniK Briand v Rim na posvetovanj«. 0 čem se bo posvetovalo, se seveda zagotovo ne ve, a mem se, da bo Briand v imenu 6etverosporazuma zahteval, da tudi Italija poSlje s\o]e vojaStvo pred Solun. M'nogo itali.ianskih listov. ki so prej držali z vlado, piSe sedaj proti temu podjetju in proti vladi sploh. Sedanjo minist ^stvo torej tudi časopisja nima veC v oblasti. Zf)_petai napaa našega forodovjj* /;^||]Qa italtjansko obal. 1 olikor bolj se razteza ofenziva avstrijskili čet -roti južni Albaniji, toliko bližji in nevarnejši sose..je srL,) Italiji. Italijanska izhodna obal je vedno boli iz .ostavljena nažim napadom. Naše \t)jno brodovje, (iasiravno nekoliko manjše kot italijansko, pripravlja Ttali.janom vedni strah. V cetrtek, dne 3. februarja, skupina našega vojnega brodovja — veeinoma križarke, napadla italijansko izhodno ob'al vštrio Kotorja. Obstroljevala in težko poškodovala je kolodvoTe v Ort:mi in San Vito, več skladišč in tovarnr v tem okro2; u, kakor tudi plavajoče dvigalo. Uničila je železniš'j most čez reko Arielle, sevierno old Orione. Po obs re jevianiu se je v mestu San Vito opazil pOžar. Skupir a križark se je nepoSkodovana vrnila. 'Mesti Ortona in Sara Vito ležita v pokrajini Chieti, na črti Jakin—Brtndizi. Naše vojno brodovje je ta dva kTaja tudi pri prvem ,,obisku" italijanske obali, dre 25. julija 1915, ruočno obstreljevalo. X«ša moc ub Adrijt Radi napada našega vojnega broilovja na lažko obal dne 3. febr. se Italijani zelo hudujejo na svoje vojno brodovje, ki si niti $ pomoftjo francoskih in aaglešlkih ladij ne upa napasti avstrijskib ladij ali naše obali., List ,,lfalia" n. pr. piše: ,.'Mo5 avstrijskih postaj ob Adriji je izreidno velika. Ce bi priSio italijanskemu tudi močno trancoslao in angleško bn>dovje v Adriji na pomoč, je nemogoče vsaj nekolikc '/rahljati a\f?trijske piostojanke. Avstri|ske postojanko se še bolj ojačujejo vsled priidobitve novih važni* toCk ob altranski obaii znatno in dan za dnevom." — V Svicarskem listu ,,L'oeuvre" pi&e itali]anski mornarišM strokovnjak, da napadi slabejšega avstrijskeg*  brodovja- na italijansko obal sprafvljiajo brodovje Ita bianov, Francozov in Angležev v veliko sramoto. O  menjeni list pravi5 da naši napadi dokazujejo, da Avstrija kJjub 18mesečnem bojevanju oblvladuje Adrijo. Prl tolminskem obmostju. Manjši avstTijski oddelki so dne 4,, febr. pri tolminskem obmostju takd srečno napadli italijanske postojanke, da so se morali Italjjani umakniti dalež nazaj proti zaJiodu za cegto Ciginj—Selo.i S tem se naši .visekali raočno rano v ifalijansko bojno črto. Ujetih je bilo veCje število Italijanov. • Kaj bo, če Avstrijci prebijejo soško fronto? Italijangka vlada je, kaktir poro5a list ,,C!orri©re della Sera", odklonila svojo pomoS pred Solunom, Egintu, Dardanelah itd,, ker nujno rabi svoje 6ete ob Sooi kjer je italijanska fronta že baje resno ogrož»na. Ce bi torej Italijani odposlali del svoje armade ob Soči Francozom in Angležem na poraoč, bi se po ninenju italijansJdh listov fronta ob Soči takoj prebila in avstrijske čete bi se razlile kot povodenji na B«neffansko. To pa se ne sme zgoditi, rafii tega se mora italijanska bojna črta ob So6i &e ojačiti. V nesnici so naše 5ete že dosegle zabodno od Sv. Lucije ia pri Tolminu lepe uspehe in smo posebno naše postojanKe pri tolminskem obmostju v velikern polkrogu potisnili dalje proti zabodu. Svicarski Ust ,,iJournal d& Geneve" zelo resiio vprašuje generala Eadorna: Italijanslc generalni šfab, kaj bo, Se Avstrijci prebijeicsoško fronto? Italijanska armada se bo morala od !Adrije do šVioarske meje umakniti z dosedaniih poetojank. Italijani izgubili tri četrt mi- gvicarski list ,.Ziiriclier Z«itung" plše dae 7fc febr.: Ifalija je izgubila dosedaj v oseromeseSni vojni okroglo 750.000, t. j. tričetrt milijona mož. Padlo j© dosedaj že ye6 kakor 250.000 mož, Ko je italijans,ko ljudrstvo izvedelo z'a te ogromne izgube kljnb temn, da italijanska ylada ne priobčuje noboruh seznamov o Ižgubah, se ga je polastila velika klavernost. Zlarsti v južno-italijanški pokrajini Romanji narašča nevolja proti vojni od dne do dne, V tej pokrajini je *& prišlo med upoklicanimi rezervisti do urorov, kateFe so moraJJ udušiti z vojaško silo. Nadvojvoda Leopold Salvator prl Ifrvatll. Profe,sor Lovrič poroča z italijanslcega boji^a rned drugim: In zoi>et priznanje junaski deci hrvats!ce majke! DoŠel je Nj. c. in kr. Visokost prejafliH Ł'.)spod nadvojvoda Leopold Salvator, linbimec nageg:i Zagreba, da se divi svojim Hrvatom iz Banovine ir Dalraacije. Prav zanosno je govoril o njib, obsul ji'b s pohvalo, koval jih y zvezde, ni se roogel nadiviii niihovemu držanju in junaSt\Ti. Ko je godba %&¦ s-iraJa lifiko kora6ni€O, jo je prejasni gospod sam spi >ml.ial s petjem. Pred odhodom je pristopil k bataljc <¦ -lašega Turudije, z loyorom ovenčiinernu. Zanosi K fiestital našemu Turudiji na njegnvih junaškiK di i. Na to je vsakega našega odliko.anega moža n: Dril hrvatski. Naši jr.naki so napravili na Nl» c. kr. Visokost v vsakiem pogledu zares predivea v Novi upoklid v Italiil. Italijaiiska vlada je zaukazala, dr, morajo bUi vsa golska poslopja srednjih šol pripra^ljena za naslan.enje vo.jas.tiva, Na srednjib golab zlf.sti v gornj! in srednji Italiji se bo zakljnfiil pcuk \ na,ikrajgeta frasu, iz besar se sklepa, da bo Italija upoldicala poiS orožje vefi novih letnikov. Izinenjava invalidov med Avstrijo in Italijo, Italijanski list ,,Tribxina" piše: S posredovan'em Rudieftega križa ie bila med Avtstrijo in ItallJo podpisana v Bernu na Svicarskem pogcdba, dabodo i[ lijona mož izmenjam med Avstrijo in Italijo vsi ujeti vojakfi-in- vsilidu Začetek izmenjave jo določen na prve dni me- . -sca aprila. Ce nas Le ltalija»i ne bodo ogoljufali, - •fcakor Se dosedaj i>ri vsaki pogodtfi. !Gora Uombon je trd oreh. Kadet Jožef F e r k, doma iz Ceršaka pri JŁ. llju v Slov. gor., j;iše našerau isredniku dne 26 ja». z bovške kotline: Pri n&s se imamo zmJraj fletno. Kako tiuli no i o pa nam delajo laški in naši topovi koucert. In 23. jau. so nas Lalii še začoli zabavati z napadanjem. Tu pri nas v bovški kotlini pa6 liil&lair ne smemo biti urez veselib uric. Lalia nabijat, to je naše največje veselje. Zadnjjč bi nas ti polentarji, kar jib še je tu, /¦adi iznenadili. Napadli so nas na pobočju Rombona h precej moeiiiin oddelkom, češ, hajdimo gledat, kai •lciajo ,,,Aiistri;iei." Pa predno so nam prišli pod okno, tiho se i lazefc kakor kaee i;o tleh, jih je izdala :iuša raketa in zagledal jih je stražsiir. lii naš meša.n j.ovski ztor je začel peti tisifi lope poskofinice, ki so kol nalašč za pustni čas, Zaeel je sopran — naSe l.iiibice-puske, tem je sledil alt, usmiljenke strojnice, !>a-s ročne granate in mine. Pa tudi tenorja, onega visokiega mislim, ni maiijkalo! Naži ga niso zmogli, pač pa so pomagali Lahi, ki so upili: ,,Oštije, ostije, o madona, mama miai" In glasneje je zapel naš alt in promagal sopran laških cevk, in mi smo pa bili veseli. To so jih dobili Lahi po bnči. Ob 12. uri pa so jo marmili naši tja ,,proti Preski" in so Lahom &e vzeli vas ,,Šicengraben", vaške fante in njih ljubice pa ugrabiJi in zabrali! Ujetnikov je precejšnje številce. Kar so želeli, to se jim je izpolnilo. Radi bi bili vidoli TrigteiV od blizu in so ga. In danes? Poglej po skalah, vidiS polno rniii ccv in od njih črno, strnjeno kri. Rombon je trd oreh in '..Anstriaci juialedp.ti" so tnla skorja. Ja, slovensiki ulpinci, to so Ti junaki! ln kako so ponosni, oe smejo z zavihanimi krivci iti v Faško ..vas" kletih scvragov in jim ugrabiti ,,ljubice." Pa vedno so veaeli in dobre volje, Res, ponosni smo na nje! Petje, to je njihovo največje veselje. Med najhujšim, grome»ijem topov sli&iš peti kakšno okroiglo. ,.,Slovenski lantje mi smo mi, pa po naših žilah teee kri, teče kri za domovino. Slovenska dekleta zbiramo, pa po drugih se ne oziramOj saj najlepše so Slovenke!" Kadar pojejo to pesem, tedaj jim žare oči, in gorje njemu, ki bi namerajval jim uporekati. Vidiš, taki so naši slovenski vojaki! Lahko refiemo, da so ponos naše domovine! Hrogle preženejo oblake. Poddesetnik Jožel S t. u k ieJ j, donaa iz V i r š t a n j a, pi&e dne 27. jantfa;rja svojim stariSiem sledeče: Dnevtai dogodlki poistajajo na italijanski Ironti vedno resnejši. Ali tudi sedaj slišite našo muziko in bobnanje? Zares, gromi kakor ob hudi uri. Po noči in po duevu brez prestankla se vpra^ujejo možinavji drug drugega, kateri bo dal več g!lasov in katerega jedro bode bolj učinkovalo. Kateri so boljši, naši ali sovražni? Z mfirno vestjo smem refti, da v tem o,ziru naši so^ražnika dalee presegajo, kar ga pa seveda jozi. Za to pa se repenči ter razbija na vse pretege, tako, da, ako bo ge dolgo tako delal, bo kmalu razbil krašice pečine in bo na teh goRčin&jh s&asomapostalo rodovitno pol]e. Prej)ričan sem, da slišite sedai glasneje bnbnenje in tudi v časnikih berete o našem napredovanju. Včeraj smo zopet ujeli nekaj nad 1100 Lahov. S«v€da ni to prvie, odkar smo tukaj. Kakšno pa imate sedaj Vneme doma? iTukaj je jjrav prijazno. Solnce sije vsaki dan in prav toplo je. Ako se vCasih pokaže kakšen oblaček na nebu, ga kmalu razžene,ro smrtonosne krogle, ki nepresta^io režejn zrak in ga čistijo s svojim zverimskim tuljenjem in plašijo pomladanske ()tičke. Tudi p.oinla(dans,ke rož€ sem že videl, seveda samo v takih krajih, koder -še nisn rovale sovražne krogle, Clovek se vsega naveliča in tudi jaz sem se že navelifial družbe, katero ml dela nasprotnik s svoji mi trdimi pozdravi. Temna noč je, sedaj nas ne vidi, <la bi nas prišel pogled;:!, Za to nam ssmo od daleč pošilja pozdrave, ki pa vendar vžasih jjridejo še topli do nas. Včerai nas je bil prišel gledat in sicer z zrafinim motorjem se je naj)otil protf nam, Sevedaistno ga še pravoftasno pozdravili s trdim jeklom. Oilkuril jo je žalosten nazaj. Menda je šel Nikito vpraSat, kedaj naj sklene z nami mir, češ: Saj ni z Avstrijci jiifiesar opraviti. Sprejmite muogo pozdravov! Odgovor slovcnskii« mladenkam in ženam. NaS prijatelj nam piše s fronte ob Softi: Odgovor, pozdrave in zahvalo dekietom in ženain iz Stranic na njih navduševalni članek v ,,S1. Gospo*darju"! Va« 6dgo\ or na naš tiopis od dne iJO. grudna 1. 1. nam je globoko segel v sro,e fer se tudi vsi stražniki Sof-e najisrfno-^o- zahvaljujemo. Pi-ečitali smo ga z na,i've?jim *'•¦•-.¦' . in pozornostjo. Kakor nam ve obctate, da si : - same pomagale pri napornem delu, Hoklcr stojiiM. - .enski fantje in možje na strar ži ob Soči, Vam tr :i aii svotnjfimo, da potrpožljivo prenažate vse napore i)b fasu- ivojske tcv nas podpFrate z molitvijo, dokler ne vržemo buddbnega sovraiŽnika v sinje mor.;C. kpt^cf se nani žo tnkn Inskavo ponuja ter nam ob solnftncm zahoau pošilja kakor goreče žarke iz zlatega ogledala, Poprej pa Še bojno na ^TaSo žel.o solili nekaj polente z najfinejšp svinfieno soljo. Ko se pa vrnemo, si bomo zopet enkrat prijateljsko stisnili roke ter zajeli našo tako milodo»e6n pesem ,,Lepa naša domovina." Om^nim Se, da so najn prideljeni lantje drugc narodnosti. iQb vsakr priliki so sliši prepevanje slovenskih Sta,;ercev. ..Slovenski Gospodar" nam je tudi najbolj jiriljubljen list, na katerega že zmir^aij nestr.iiio ftakamo, da nam doneso novic od dragih domafiih. Kakor se je dozdaj pokazalo, nam bo io leto prineslo veliko zmage na vseh bojiščih. Vsepovsod <sre izvrstno naprej. Zma«a mora biti naša, 6eravno tuintapn kakšen dober mladenič ali skrbpn ofte daruje najdražje na oltar domovine. Iskrene pozdra,ve (°^lJaJ° vsem slovenskim dekletom in ženam: Ivo Vihar, ra-funski podftastnik, in več drugih.