100
Politični pregled.
Gimnazija v Celji. — Nemški liberalci in nacijonalci 80 zaceli veliko agitacijo proti osnovi slovenske gimnazije v Celji. Poslali so deputaciji iz Gradca in Celja k učnemu ministru. Kaj sta opravili ti deputaciji, ne vemo. Minister je jim zopet dal kak ljubeznjiv odgovor. Ker pa imajo v ministerst7u nemški liberalci glavno besedo, smo prepričani, da slovenske gimnazije v Celji ne bode še tako hitro. Vsa obljuba je imela le namen obraniti Hohenwartov klub, dokler ga vlada še potrebuje. Tačas se bodo vršile preiskave in naposled bode pa konec tak, da se bode vsa stvar pustila, češ, da vspeh preiskav ni ugoden za osnovo paraleik. Preiskave bodo vodili tudi gospodje, ki nam niso naklonjeni. Zatorej si pa slovenski poslanci v Hoheavvartovem klubu ne morejo z vspehom ponašati.
Slovenci v Hohenwartovem klubu. — Nemški liberalni listi se jeze nad vlado, da se je zaradi Slovencev, ki so še v Hohenwartovem klubu, odločila, da začne preiskave zaradi osnove slovenske nižje gimnazije v Celji. Po mnenji nemških liberalnih listov je neumestno pridrževati Slovence v konservativnem klubu, ko se nadomestilo zanje lahko dobi v nemških nacijonalcih. Seveda liberalci dobro vedo, da bi z izstopom Slovencev iz Hohenwartovega kluba tudi zginil s političnega življenja grof Hohenwart, katerega so nedavno tako proslavljati. Sedaj menda na njem ni jim dosti ležeče. Osnovana koalicija je zanje storila svojo dolžnost.    Več pa ne žele
v
od njega. Ce sedaj razpade konservativni klub, tembolje, saj je vez mej liberalci in Poljaki dovolj trdna in Češki veleposestniki se tudi več ne ločijo od njih. Nemški konservativci in Slovenci bi   pa tako včasih ovirali njih kapitalistično   politiko.
Volilna reforma. — Poleg vladnega načrta o volilni reformi je grof Hohenwart predložil še svojega, ki je pa še vsaj za Slovence še manj ugoden nego je vladen. Potem načrtu bi veleposestniki volili 85 poslancev, trgovske zbornice 18, obrtne zbornice, ki se še le osnujejo, 12, deželni zbori 72 in kurije mestnih in 86 iz kurije kmetskih občin, 35 mestnih in 45 kmetskih poslancev, bi pa volili naravnost voiilci Za poslednje bi se volilna pravica toliko razširila, da bi volili vsi davkoplačevalci, industrijski delavci in pa tisti, ki plačujejo letno najemščino v znesku, katerega določijo deželni zbori. Sicer se pa govori, da tega predloga grof Hohenwart ni stavil v imenu Hohenwartovega kluba in ga tudi ne misli vsekako vzdržati. Nekateri konservativci so zanj, drugi pa zopet proti njemu, kakor ravno nanašajo razmere v deželi, v kateri so voljeni.
Umrl je načelnik poljskemu klubu vitez Benoe. Bil je še le malo časa vodja poljskemu klubu in jje imel 67 let Državni poslanec je od 1882. leta, kadar je bil voljen v ve-leposestvu namesto viteza Pohorskega, kateri se je bil ponesrečil pri požara nekega gledališča (Ringtheaterj na Dunaji.
Košut, znani ogerski puntar iz 1848. leta, je nevarno bolan v Turinu in je vsak čas pričakovati njegove smrti. Ko-šutovci na Ogerskem že zahtevajo od vlade, da naj preskrbi, da se Košut pokoplje na državne stroške in se parlamentarnim potom priznajo njegove zasluge. Vlada se seveda temu ustavlja, ker na državne stroške vendar ne gre proslavljati spomina moža, ki se je puntal proti vladarju Košutovi pristaši pa prete vladi, da je sicer ne bodo podpirali v zadevi civilnega zakona. Vlada je sedaj v veliki zadregi. Če se Kosutovcem zameri, zgubi večino in bode morala odstopiti, njih želj pa zadovoljiti ne more, ker bi zadela na odpor na višjem mestu.
Madjarizacija na Ogerskem. — Ogerski učni minister dovolil je 100 učiteljem in učiteljicam nemadjarske narodnosti po 40 gld. nagrade, ker so si pridobili posebnih zaslug za razširjenje madjarščine. Na Ogerskem se torej nagraja renegatstvo.
Rusija in Nemčija. — Odsek nemškega državnega zbora za posvetovanje o trgovinski pogodbi z Rusijo je pogodbo odobril s 16 proti  12 glasom. Pogodba razpravljala se
potem v zbornici, ki je isto tudi res vsprejela. Tako so trgovinski odnošaji mej obema dižavama zopet za deset let urejeni. Veliko se je delovalo od raznih strank nemškega državnega zbora proti pogodbi, a naposled je prodrla le stranka. ki je bila za toli potrebno pogodbo.
Srbija. — Dan 6 t. m. kot obletnica, kar je Srbija postala kraljestvo je minul, brez vsacega škandala. Pričakovanje, da bo kralj rehabilitiral Milana in ga imenoval srbskim generalom, a se ni izpolnilo. — Glede položaja v Srbiji se je Milan proti francoskemu časnikarju izjavil, da je kriza samo-notranja, da gre le za gospodarstvo ene ali druge stranke. O vnanjih konfliktih ni govorjenja. Srbija ve dobro, da ji je treba prijateljskih odnošajev z Avstrijo, in da je dolžna hvale Eu-siji. Eadikalna stranka je spravila Srbijo na kant, treba je torej mlademu kralju dobrega sveta, da zamore zamotane razmere zopet urediti. Zato rekel je Milan, še ne ve, kedaj bo zapustil Srbijo.
Rusija in Francija. — Nasproti vesti m, ki zadnji čas zatrjujejo, da se prijateljstvo mej Eusijo in Francijo ni nikdar pismenim potom, to je po kaki pogodbi potrdilo, zatrjuje neki francoski oflcijozni list, da se je koj po toulonskih slavnostih podpisala vojaška konvencija, po kateri se obe državi zavezujeta druga drugi za časa vojne pomagati. Nemški časnikarji torej katerim je seveda iusko-francosko prijateljstvo trn v peti so se zopet enkrat opekli.
Anglija. — Te dni se je novo ministerstvo s prestolnim nagovorom predstavilo zbornici. Govori se pa, da ministerski presednik v svojem govoiu ni nikjer omenjal homerule, kar seveda je pri Ircih in radjkalcih vzbudilo senzacijo. Pozornost vseh je obrnena zdaj na to, bo li novo ministerstvo   omenjalo
v
kaj homerulo pri nagovoru gospodske zbornice. Ce se bo nova vlada popolnoma opustila perečo irsko vprašanje je dvomno, Če se bo mogla dolgo vzdržati.
101