Glasilo Socialistično zvezo delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din.' — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, ?etrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri KomunaJni banki v Novem mestu, It. 60-KB-16-Z-24 Stev. 8 (362) Leto VIII. NOVO MESTO, 21. FEBRUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnlk Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: Jt. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-raložniško podjetje »Slov poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel wmmmmmmmmmmmmmmmmm. mKmmKmmmmmmmmmmmmvmmm mmmma Z 11. REDNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO Za mladino - našo bodočnost Š^vilni problemi, pa malo razpravljanja ljudskih odbornikov Enajteta redna skupna seja obeh zblorov OLO Ntovo mesto 15. februarja letos je bila namenjena šolstvu, ljudski prosveti in telesni vlzgoji v okraju. Izčrpna poročila svetov za šolstvo, za prcJsve/Jo in kulturo ter sveta za telesno vztfnjo so d ubili odborniki že pred sejo, tako da so se lahko pripravi^ na razpravo. Zraven te-£a so predsedniki svetov še na se/i prebrali izvlečke & izročil. Navzlic temu je bila razprava odbornikom majhna. < Pregledno poročilo predsednice sveta za šolstvo prof. Eme Musarjeve je pokazalo, da imamo v okraju v osnovnih Šotah 10.417 otrok, od teh 5.396 dečkov in 5.021 deklic. Obisk ee je zadnje leto popravci inje okrajno povprečje 94 odstotkov. Pod tem-' povprečjem je obisk v Jelševcu, kjer je dosežen samo z 79 odstotki, na Trebelnem 83 odstotkov, v Šmarjeških toplicah 85 odstotkov in v Grčevju 89 odstotkov. Povprečni ,učni uspeh v okraju za prvo polletje je 73 odstor-kov. Najslabši učni uspeh (54.7 odstotkov) je bil dosežen v Jelševcu. najboljši; pa v Novem mestu (90 odstotkov). Manjka nam šel, kadra in opreme Od 92 osnovnih šol jih ima Le 69 lastne stavbe, pa še teh Je večina v slabem stanju. 23 šol pa je v tujih prostorih. Primanjkuje opreme, primanjkuje tudi učnih močj. Prosvetni delavci beže iz posameznih Sol, ker nimajo najosnovnejših pogojev za življenje. V Suhi krajini je v neki vasi mlada učiteljica zastonj iskala stanovanje. Ni ga mogla dobiti. Takoj za tem pa ga je zlahka dob'1 kaplan in to pri članu šolskega odbora. Skratka, problemov v šolstvu je to.iko, da j>ih vseli gotovo ne bomo Tešili še dolgo let. So pa med njimi tudi taki. ki se dajo rešiti z dobro voljo in sodelovanjem staršev, šolskih odborov, ljudskih odborov in množičnih organizacij. Prav o teh pa smo na seji pogrešali razprave. V razpravi o poro&ilu sveta za šolstvo so sodelovali Maks Vale iz Novega mesta. M. Skr-binšek iz Črnomlja, Vi.k0 Vir dečnik iz Mokronoga in Niko Belopavlovič iz Novega mesta. Na pripombe je odgovorila Ema Musar, nekaj pojasnil v zvezi s predvojaško vzgojo in gradnjo šole v Prevolah Je pa dal načelnik Tajništva za pro-sveto in kulturo Slavko Kaste-lic. Makg Vale je govoril o številnih problemih šolstva v okraju, katere moramo reševati v skladu z našim razvojem.. Pri projektiranju novuh šolskih stavb ne smemo prepustili besedo samo arhitektom, pač pa je treba upoštevati materialne možnosti in predvideti potrebe kraja., kjer se šoia gradi za daljšo dobo. Menil je, da bi prosvetni inšpektorji morali obiiskavati predvsem šole, kjer je mlad učni kade? >* temu pomagati prek raznih težav." Učitelj stvu pa splofino manjka znanja iz kmetijstva. V občini Novo mesto je bi: organiziran krajši tečaj, kjer so se prosvetni delavci. 17 po št-e-viki, "spoznali osnovne naloge kmetijstva. Tak tečaj bi bil potreben tudi v drugih občinah. Prav tako bi bilo treba organizirati krajše tečaje za dramatiko. Prav učitelji na podeželju so tisti, na katerih leži poleg ostalega še kulturno-prosvetno delo, zato Jim je treba dati osnovno znanje tudi za to panogo dela na vasi. Novomeška občina je proračune za 8o-e prenesla na šolske odbore, da bodo tako imeli večjo materialno podlago za delo. Priporočil je, naj bi tako napravili tudi v drugih občinah. Marijan Skrbfti&ek Je načel problematiko šolstva v občini Črnomelj. Vprašanje prostorov za šole je izredno kritično na Vinici, v Dragatušu pa so prav tako že vsa leta po vojni brez Šolske stavbe. Vprašanja šolskih prostorov je tudi drugod. Kritiziral je ukinitev internata v Metliki brez vednosti sveta za šolstvo. Po njegovem je treba odnos do šoLslva sploh izboljšati, hitrejše prenašati pristojnosti glede šolstva na občinski« ljudske odbore. VAllr. VMečnik je razpravljal p-redvrsem o *labih učnih uspehih na treh manjših šolah v občini Mokronog, to Je na šolj v Je.ševcu, "Klenoviku in Trebelnem. Glavni vzrok je slab obisk, vzrok za slab obisk pa je odnos, starcev do šole. Svet za šolstvo pii ObLO Je takoj ,ko so bili znani učni uspehi prvega polletja, razpravljal o tem. Ugotoovil je, da je nepravilen odnbs staršev do Sole in šolanja otrek predvsem, v tem, ker so staršj sam) ze.o malo hodili v šoio in zato ne čutijo potrebe, da bi s« njihovi otroci šolali več. Na teh Šolah j« tudi zelo mlad učni kader, prav tako so pogoji za pouk zlasti v Jelševcu in tudi K.enovniku izredno težki. Svet za šolstvo bo poskrbel, da «« bo obisk šole izboljšal in da bodo tudi učni uspehi v bodoče fooljši. Ni(k0 Belopavlovifi je r.avra- čal očitek, da za potrebe šolstva dosedaj ni bilo dovolj razumevanja, saj smo za šolstvo dali velika sredstva. Potrebe so res še vedno ze.o velike, treba pa je upoštevati naše Kospodarske možnosti. Mnogo hi se dalo napraviti tudi ceneje, mnogo z boljšim sodelovanjem in boljšo organizacijo dela. Tako J* znano, da na podeželju zelo pri-}, (Nadaljevanje na 3. strani) V Človekoljubna dolžnost Odprta je krvodajalska postaja v Novem mestu — podari tudi ti nekaj svoje krvi! S slavja v Črnomlju V zelen;ju, zastavah in cvetju je v nedeljo 17. 2. Črnomelj proslavil obletnico I. zasedanja SNOS — svoj 'občinski praertik. ' Po jutranji budnici domače godbe je bij dopoldne na trgu promenad«! koncert, nakar je bilo glavno s.avje v okrašeni dvorani Prosvetnega doma. Ljudje so poslušali potek zborovanja tudi na ozvočenih ulicah, v dvorani Je pa lačel slovesnost predsednic ObLO Janez Zunič, ki se Jo spomnil dogodkov pred 13 leti, ko je v mestu prvič zasedal prvi slovenski parlament. Za njim Je govoril zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar o g.avnih zunanjih in notranjih političnih dogodkih, o gospodarstvu v državi in posebej v občini ter okraju. Zvezni ljudski poslanec Jane?. Hribar je nato razvil Črnomaljski organizaciju Zve]?e borcev prapor, darilo Glavnega odbora ZB NOV Slovenije. Za visoko priznanje in darilo seje zahvalil predsednik obč. odbora ZB Prane S seje plenuma okrajnega komiteja ZKS 12. februarja je bila v Novem mi'.-; t u seja plenuma okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na tej seji So obravnavali metodo dela okrajnega komiteja itn občinskih, s posebnim poudarkom na delu z mladino. Seji je pri)5:utvovala tudi organizacijski sekretar Centralnega komiteja ZKS tovariši ca Vida Tomšič, ki je dala več koristnih napotkov za bodoče celo. VREME ZA CAS OD 22. FEBRUARJA DO 3. MARCA Do konca februarja nestalno, B pogostimi padavinami, sneg deloma do nižin. Najmočnejše padavine v začetku prihodnjega tedna; h k rat j se bo tudi močno ■hladilo in snežil0 tudi v nižj-■ata. V začetku marca Izboljšanje TTcmena, vendar hladno In po. »oči mralo. (Napoved priredil V. M) Košir in obljubi;, da bodo člani Zveze borcev v občini-ohranili prapor čist in svetal, vedno vreden spomina na padie tovariše. Sledila je predstava partizanskega filma Baraa Zvane, popoldne pa so se črnomaljski nogometaši pomerili z Metalcem h Karlovca in «a premagali v tekmi s 3 ; 2. Poročali smo že, da je kolektiv Splošne bolnišnice v Novem mestu zadnje tedne uredil v spodnjih, lepo preurejenih prostorih ktruiško-ginekolo-škega odde.ka transfuzijsko postajo, prvo krvodajalsko ustanovo na Dolenjskem.^ V aredo 13. februarja so postalo uradno odprli. Pomembne slovesnosti so se udeležili poleg ravnatelja bolnišnice dr. Slavka Pcrka in zdravnikov raznvh bolntišničnih oddelkov tudi predsednik OLO Franc Pirkovič, zvezni ljudski poslanec Avgust Jazblnšek, direktorica Zavoda za transfuzijo v Ljubljani! dr. Sonja Soldat, okrožni javni tožilec Leon Per-havec, predsednik okrožnega sodišča Štefan Simončif, direktor okr. zavoda za soc. zavarovanje Miha PočrvJina. predsednik okrajnega sod/išča Milan Regrat, direktor Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Adolf Spller, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Jože Plaveč, član upravnega odbora bolni-šnU'p dr. Ludv4k Golež, načelnica tajništva za zdravstvo itn 80*. varstvo pri OLO Martina Petrič, član sveta za zdravstvo OLO Rudi Hrvatin, direktor Industrije obutve Janez Rovari, k, uslužbenec bolnišn/ice N«ko nizirala oddajanje krvi po delovnih kolektivih, ostale krvodajalce pa bo posebej povabila k plemenitemu dajanju krvi prek organizacij RK tn z objavami v našem tedniku. Dan za dnevom, teden za tednom se oglaša tudi na vašem domu pismonoša; naj bo sonce, sneg ali dež, vedno je neutrudno na nogah, da bi bila pošta čimprej v vaših rokah. Naj se danes javno zahvalimo vsem pismonošem na Dolenjskem za ves trud,, ki ga Imajo v svojem napornem delu, zlasti pa še za redno do* stavljanje našega tednika! iu.ršem okraju ugotovil izredno vneto pripravljenost in požrtvovalnost naših ljudi, da pomagajo bolnikom in ponesrečencem, porodnicam in ostalim pacientom z zdravo krvjo. Transfuzijska postajajo skupno z Rdečim križem orga- Znano je, da so odvi »ni večji ali manjši uspehi našega družbenega upravljanja predvsem od prizadevnosti ljudi, ki delajo v organih tega upravljanja, v svetih okrajnega ljudskega odbora >n občinskih ljudskih odborov, v številnih komisijah, upravnih in raznih drugih odborih. Družbeno upravljanje krepi našo socialistično čvrstost, da na tej podlagi krepimo našo ekonomiko in z njo našo neodvisnost in obrambno sposobnost, s tem pa tudi omogočamo aktivnejšo miroljubno udejstvo-vanje v zunanjem svetu,' kot je poudaril na eni izmed sej Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Miha Marinko. Utrjevanju in razvijanju naših oblik družbenega upravljanja smo posvetili zadnja leta nemalo truda in skrbi. Spoznali smo na neštetih primerih kako dragocen je pomen našega demokratičnega upravljanja v razvijanju družbene zavesti in uveljavljanju socialist i čn ih odnosov. Iz začetnih težav in pomanjkljivosti rastejo uspehi družbenega upravljanja tudi v našem okraju. Razmah dela OLO in občinskih ljudskih odborov kaže zlasti od uveljavljanja novega komunalnega sistema dalje, da se čedalje več ljudi zaveda stare resnice, da je napredek nerazvite Dolenjske v marsičem odvisen od nas samih, od našega vztrajnega, načrtnega ih dobro premišljenega dela. K uspehom, doseženim v zadnjem poldrugem letu, so prav gotovo precej doprinesli člani številnih okrajnih in občinskih svetov, v katerih dela v okraju 874 tovarišev in tovarišic, medtem ko je v 133 krajevnih odborih Še 833 volivcev. Nai>zlt'c pomoči OLO in ObLO, kot tudi sodelovanju političnih organ, pri utrjevanju oblastnih organov, se nekateri odbori in sveti le še niso premaknili Čez začetne uspehe. Da bi take pomanjkljivosti odpravil, je okrajni ljudski odbor pred kratkim svetoval vsem občinskim ljudskim odborom, naj s pomočjo organizacij Socialistične zveze in s sodelovanjem ostalih družbenih organizacij ter društev zagotove, da bo sestav novih svetov boljši. OLO je poleg tega povabil vodstva vseh množičnih, organizacij in društev v okraju, da za posamezne okrajne svete predvidijo svoje predstavnike-kandidate, iz vrst kateri/i bo OLO na eni Izmed svojih prihodnjih sej izvolil člane bodočih svetov, medtem ko je doslej Član* vseh svetov imenoval sam. Za nadaljnje razvijanje in po-glabljanje družbenega uprav* ljanja je ta korak nedvom~ no zelo važen. Znova dvigd pomen družbenih organizacij in še bolj utrjuje ljudsko oblast, hkrati pa nalaga vsem državljanom odgovorno dolžnost, da v okviru organizacij in društev predlagajo V svet« take ljudi, katerim lahko zaupajo razvoj posameznih po* dročij našega družbenega življenja. V Žužemberku n. pr\ •so se te naloge lotili zelo vestno; ž-e več tednov razpravljajo na vseh predvolilnih sestankih SZDL tudi o kandidatih, ki naj bi prišli t? nove svet* pri ObLO. V nekaterih občinah so to dolžnost odrinili iri brez sodelovanja organizacij predlagali OLO, katere držav* Ijane kandidirajo v nove sve* te okrajnega ljudskega odbo* ra. Okrajni ljudski odbor bo take predloge seveda zavrnil. Nikakor ni vseeno, kdo naj predstavlja interese družbenih organizacij in njihovih članov v okrajnih in občinskih svetih. Zato naj organizacije in. dru« štva te dni sama poskrbe. da bodo ObLO njihove dobro pretehtane nasvete upoštevali* Tff. Stanovanja, stanovanja. Eden izmed osnovnih problemov Novega mesta, ki posebno izstopa lani In letos, je gradnja novih stanovanj. Medtem ko je Imelo mesto pred vojno 4045 prebivalcev, jih ima zdaj 7133. Med 1502 stanovanji, ki jih mesto danes ima, jih 132 za stanovanja nI primernih, ker so vlažna, zatohla in zdravju škodljiva; za rešitev najnujnejših prošenj bi mesto moralo Imeti vsaj 1961 stanovanj. Novo mesto potrebuje torej skoraj 600 stanovanj (prošenj je pa vloženih 327 obnovljenih in 310 neobnovljenih!). O tem. kako in kdaj graditi, so poročali pred kratkim odborniki ObLO volivcem novomeških terenov. Zanimanje za zadnje 2bore volivcev je bilo zategadelj prav veliko. Kaj povedo vložene prošnje pri stanovanjskem uradu v Novem mestu? Da bi talkoj potrebovali 327 stanovanj, od teh 153 stanovanj za delavce tin uslužbence iz podjetij, 79 za uslužbence ustanov, 39 za pripadnike JLA, 14 »a upokojence, 9 za lr-valide, 9 za upokojene oficirje in 24 za privatnike. Vsako leto bi moralo mesto zgraditi vsaj 80 novih stanovanj, da bi v 10 letih rešllfi stanovanjski problem v glavnem (upoštevajoč družinske prirastke in d odi ne potrebe, ki jih pri nada gospodarski razvoj, seveda p» tudi računajoč z odpravo eedanjih k.etnih stanovanj!) Za to pa hi potrebovali pq sedanjih gradbenih stroških na leto 175 milijonov dinarjev. Ce bi popolnoma uresničili vse realne možno- sti za financiranje stanovanjske Izgradnje, lahko zbremo v mestu na leto le 135 milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za 64 novith stanovanj, medtem ko Emo doslej dosegli le po 30 novih stanovanj na leto. O teh vprašanjih (o njih bomo podrobneje še poročali, kakor tudi o problemih novomeškega vodovoda), o komunalni problematiki mesta, o tlektrifikacij- 24-.staiiovanjski blok v Kaudi.il bo, kakor zdaj vse kaže, vseljiv v avgustu. Potrebe v mestu no tako velike, da bi 10 takih blokov lahko takoj zasedli najnujnejši prosilci, pa še ne bi rešili težkih razmer, v katerih živijo mnogi naši ljudje. skih in asanacljsikih delih v oko» lici mesta, o stanju vodovoda, cest in o načrtih glede nad..!^ nje rekonstrukcije vodovoda ja na zborih volivcev tekla besed* Reči je treba, da so novomeški volivci pokazali za žgočo problematiko svojega mesta precej razumevanja. Dali ' so precej predlogov in pobud, ki zadevajd tako delo Občinskega Ijudstk'ga odbora in njegovih organov, de* lovne kolektive v mestu itt skratka celotno družbeno življenje središča občine. Pokazalo &a je, da aktualni, pe/ečl problemi ljudi zanimajo, da radi sodelujejo in tudi pomagaj > svoji ob« lasti pni reševanju teh težktS vprašanj. V Novem mestu j« zdaj že skoraj vsem jaano, da samo s praznim nerganjem ne moremo nikamor, da je treba ljudskemu odboru z delom m s stvarnimi nasveti pomagat] in sodelovati pri vsem, kar danes ustvarjamo. To voljo j« bi-,lo na zadnjih zborih zelo dobro čutiti, čeprav ponekod še vednđ volivci niso mogli tudi čez mno* ge malenkosti, ki bi lahko odpadle, če bi jih organi občinskega ljudskega odbora medtem Ž4 samoiniciativno rešili. (Nadaljevanje na 2. stranđ| Še ena pekarna , v Novem mestu S 1. marcem bo prič«;« obratovati v Novem mestu Se ena pekarna. Podjetje »Pekarije« je-ObnovUo blvio Vov-kovo pekari-Jo na cesti herojev nasproti osnovne tole. S kreditom, ki ga Je posodil občinski ljudski odbor, ao prostore bivše pekarije povsem prenovili, postavili novo peč in uredili vse ostalo, da bo pekarna lahko pričela obratovati prvega marca. NoVa pekarna bo razbremenila glavno pekarno, ki je ssdaj več kot preobremenjena, saj pečejo v njej kruh noč jn d«n, in so še komaj napekl; dovolj kruha za vse mesto. Ce bi v njej nastale večje okvare, bi mesto ostalo brez kruha. Iz novega obrata, ki bo imel zmogljivost okoli 500 kg kruha in do 2<100 kosov peciva, bodo oskrbovali s kruhom in pecivom predvsem Bršljln 'in Kolonijo, sprejemali bod0 pa v peko tudi prineseno teato. P*č je urejena na kurjavo z drvml in če drži trdiitev nekaterih, da je kruh iz take ipeč[ boljši kot Iz parne, bo odjemalcem kruha ustreženo tudi po tej plati. Dolovnl čas ca to pekni-no bo podjet-je objavilo naknadno. Spremembe no okrožnem sod I Scu Prejšnji teden se J« poslovil cd Novega mesta predsednik o-tiožnega sodišča dr. Marijan Pavlic, ki je odše. na novo službeno meito v sekretariat ea pravosodje v Ljubljani. V času svojega službovanja v naSem mestu si je pridobil mnogo prijateljev in znancev, posebno so 8a pa poznaj In cenili tovan'.ši v strelski organizaciji, saj J« tov. Pavlic eden izmed reprezentantov slovenskega strolfltva In organizator i^ga plemenitega športa n» Dolenjskem. Novi predsednik okrožnega sodi'šia v Novem megtu Je postal Štefan Simon-MS, dos.ej pomočnik predsed-nika okrožnega sodišča v Mariboru. Kulturno konvencija z Belgijo V Bruslju je bila 5. februarja podpisana konvencija o kuHur-i em sodelovanju med Jugoslavijo in Belgijo. Konveni.' je podpisana za pet let, na njeni osnovi pa je omogočena zamenjava strokovnjakov ter kulturnih in znanstvenih delavcev mod obema državama, kot tudi epiošno medsebojno zbližanje na področju kulture. Kcnnrcs delavskih svetov Odbor za pripravo prvega kongresa delavskih svetov je sklenil, da bo kongres v Beogradu iod 23. do 27. Junija 1WL Kako si uredim kmetijo PRAVILNO KMETOV ATI JE MNOGO TEZE, KOT OPRAVLJATI KATEROKOLI , OBRT Morali se bomo sprijazniti tudi s tem, da bo treba vedno bolj delati s svinčnikom v roki, tudi kadar gre za na videz najpreprostejšo stvar, t. j. za določanje količine gnoja, ki ga moramo pridelati. Te stvari pa nikakor ne smemo prepustiti naključju, to je, da se zadovoljimo s količino gnoja, ki ga pridelamo, ne da bi vedeli koliko moramo pridelati. O tem bomrt še .spregovorili, ko bomo določali kolobar za naše posestvo. Važno je še, da nekoliko t Številkami pokažemo kakšno živin.) moramo rediti. Vsaka žival porabi najprej del hranilnih snovi v krmi, da se preživlja; Sele kar preostane čez to, gre v mleko, mast, meso jtd., to je za proizvodnjo. Od prvega dela krme, od vzdrže- valne krme, nimamo noben« koristi. Potreba po vzdrževalni krmi je vedno več ali manj enaka. Tako na primer krava, ki dobiva različne količine sena in druge krme, porabi za vzdrževanje vedno enako količino krme, za proizvodnjo pa različne količine, na primer: dnevni obrok 10 kg aH 12, 14 oziroma 16 kg, od tega pa gre: za vzdržno krmo v vsakem primeru 7 kilogramov, za proizvodnjo pa 3, 5, 7 oziroma 9 kilogramov krme. KOLIČINA MLEKA, MESA ITD. JE ODVISNA OD TISTE KRME, KI JO ŽIVAL DOBI NAD VZDRŽEVALNO Imeti moramo seveda tudi žival, ki krmo dobro izkorišča. Ce računamo, da potrebujemo za kravo 2.80 kilogramov škrobne vrednosti za vzdrževanje in 0,25 kilograma Škrobne vrednosti za en liter mleka, nam račun pokaže zelo zanimivo kalkulacijo; ča leoljčlno humusa v zemlji. Pri tem si moramo pomagati drugače. Zemlji moramo dati čimveč organske snovi na kak drug .način. Z rastlinami, ki smo jih sejali nalašč zato da jih bomo podkopali in poderali, lahko t.a znatno obogatimo a sprstenino. Temu načinu gnojenja so včasih rekli zeleno gnojenje, ker se zelene rastline podkoplje ali podorje. (Vru-snicj smo besedi prevzeli iz nemščine Grtindilngung). Danes splošno uporabljamo za tako gnojenje besedo podvr. Podor nam Icrt'ičino humusa poveča zelo hitro, izboljša zem.jo in dobro vpliva zlasti na okopavi-ne, ki rodijo celo bolj kot tam, kjer gnoje s hlevskim gnojem. Z« podor sejemo predvsem rast- line, ki dajejo velike količini organskih snovi Lq imajo lio-boke korenine in veliko dušika. Najprimernejša je pri nas rdeča detelja. Primerne pa »o C« grašice in žita, oljna repicu, ajda itd. Kaj naj sejemo, .ait-ko zvemo v knjigi prof. ing. Sa-darja »Stročnice«. Posevka z>a podor lahko sejemo kot glavni posevek ali pa kot strniščni Podorine dajo na 1 ha približno toliko sprstenine kot 200 stotov hlevskega gnoja. V lanski novembrski številki »Sadjarstva,, vinarstva In vrtnarstva« so objavljene poučne številke. Povedo nam, da lahko d'obro gospodarimo tudi tedaj, če nismo še dosegli zadovoljivega Stanj« živine na posestvu, izkoriščamo pa podor. DRUŽBENO UPRAVLJANJE SE RAZRAŠČA 1 etno molznica 1000 i 2000 1 3000 1 vzdrževalna krma kg Iv 1020 1020 1020 proizvodna krma kg 6v 250 500 750 Skupno kg šv 1270 1520 1770 vse računano v škrobni vrednosti (torej z enoto, s katero med seboj primerjamo vrednost krme). (Prečitaj: Pomenki o krmljenju. Knjigo lahko dobli v zadrugi, napisala sta jn ing. Eisclt in ing. Ferčej). Ce račun razvijemo naprej, vidimo, da žival, ki ima slabe proizvodne lastnosti, porabi veliko več kr-ke /.a proizvodnjo. Tako moramo dati v teh primerih za 1000, 2000 oziroma 3000 litrov mleka 1270, 1520 oziroma 1770 ka škrobnih vrednosti, oziroma za liter 1,27 kg, 0,75 oziroma 0,54 kilograma škrobnih vrednosti. T&reJ p»or - v krava a 3000 i'-tnov mleka pol manj krme, da prolzvdee en liter mleka, kot krava 4 1000 Pteov mleka. Iz tega se moramo naučiti to, da spada v hlev le visoko proizvodna Sivina, za katero potrebujemo na glavo sicer nekaj ve? krme, da pa zato za vsak kilogram več mleka, masti, mesa itd. Živina mora proizvajati predvsem meso, mleko, maščobo, jajca itd. Količino gnoja pa uredimo s prehrano in nasj-iljem. Kdor tako ne bo znal izračunati potrsb po gnoju in živini, naj si remi za tem, da bo imel 1 cdra-lo govedo na hektar obdelovalne zemlje, ki bo dajalo najmanj 2400 litrov mleka. Mnogo kmečkih gospodarstev, k| so med vojno bi.a zanemarjena, ker na njih ni bilo mogoče pravilno gospodariti, le danes čuti težave; njiv« nočejo in nočejo roditi. To opažamo tudj na državnih posestvih, kjer navadno gnotje le • hlevskim gnojem, ta pa zelo ts*ko pov«- O dobrih straneh dejavnosti kostanjeviške občine skoraj da ne slišimo, in vendar je bilo tudi v tej smeri, mnago napravljenega. 28. januarja je bila seja ObLO, ki jo je pripravilo 120 ljudi. Statut namreč predvideva enkrat letno poročilo predsednikov svetov. Tajn'k ObLO je radnja sejo takole pripravil: Najprej je imel sestanek z uslužbenci, nato je sklical celoten kolegij, nakar so enajst dni zapoi-ed zasedali posamezni sveti. Vsi ti sveti so bili sklepčni, ker je prihajalo na seje večina članov. Z* posamezne točke, ki so bile na dnevnem redu seje, so bile izvoljene posebne od-bonniške komisija. Ko je bila končno sklicana seja ObLO, je občinski odbornik samo poročal, odbor pa potrdil. Taiko je pri pripravah na sejo sode-valo nad 120 ljudi in vso problematiko temeljito pretreslo. Progledali so celotno dejavnost posameznih svetov, pohvalili nekatere pobude in a-ktivnast, kritizirali razne pomanjkljivosti in dajali konstruktivne napotke za bodoče delo. Ljudsko upravljanje s« torej tudi v Kostanjevici široko razrašča. Cenejša jajca in govedina Verjetno je izredno lepo vreme pripomoglo, da Je bilo v ponedelj.ik 16. februarja na no. vome-Skom živilskem trgu toliko prodajalk, da Je zmanjkalo stojnic in so morale nekatere prodajalke prodajati kar na tleh. Dobiti je bilo vsega. Jajca so bila po 10 dinarjev (v Semiču jih je po 7 dinarjev kolikor Jih kdo hoče, v Metliki pa po 9 dinarjev), skodelica presnega masla 160 dinarjev. čKdtioi. a smetane 45 do 50 dinarjev, krožnik radiča, regrarta aH mo-tcvilca po 20 dinarjev, jabolka po 35 do 45 dinarjev, sirftki b dinarjev, merica llpovln« 10 dinarjev, šopek peter šil j a 10 di-dinarjev. Tudi zgodnjih pomladanskih rož je bilo dosti po 10 dinarjev Šopek. Na trgu so stali tudi trije vozovi drv; cenili so jih 2.200 dinarjev meter. Za glinene okraske je Se veliko zanimanja, prav tako se ženski svet še :\l nagledal najrazličnejše »zlatnine«. Volnenih izdelkov j« bilo tudi precej; zlasti neki prodajalki je Sla roba dobro v denar, ker Je privabljala kupce pod geslom *\ voženo«. Cene mesu so lake: svinjina po 280 dinarjev, teletina 250 dinarjev, govedina po 230. ?O0 in 110 dinarjev kll#fltom. ZCnistl je tretoa pol*hl v manjšo stanova* nje kot ga Ima zdaj ln kot bi Jih potrebovale številnejše družine, todu np more nikamor. Se o smeteh in neredu, ki vlada Kdaj glede tega, so se pomenili na II. terenu in o prekomerni potrošnji vode. Vodovod, ceste, stanovanja — v ospredju zanimanja IV. terena Da so porabi v mestu preveč vode v nekoristne namene, o tem so govorili volivci četrtega terena, pa še o cestnem omrežju na Grmu, o nadzidavi hotela v Kandiji, kjeir so bili »za« in »proti« (je pa nujno potrebno), o nepravilnem razdeljevanju stanovanji ureditvi prostora pred bloki, gradnji šol in povečavi internata v Simlhelu. Tudi tu so žene predlagale, da bi kazalo pripraviti prostor za obro-ško menzo oz/ircma menzo zaprtega tipa, ki bi hrano samo oddajala družinam, da jo nosijo domov. (Čeprav morda trenutno res ni takega prostora, bo o tem vendarle tnreba razmisliti, saj smo v mestu to vprašanje ponovno zasledili '* čutimo, da je pereče. Govoriti vnaprej o rentabilnosti take menza je napačno; bolj priporočljivo bo, pomagati društvu za napredek gospodinjstva!) — Tu so se zbora udeležiti 104 volivci. Skromneje In ceneje! —-predlagajo na terenu Irca vas-Brod Tu je bilo na zboru 115 ljudi, več jih namreč ni lo v Veselo-vo gostilno. Predlog, da bi eden izmed bodočih blokov zrasel na trm terenu, ni napačen. V njegovem prhlfičju predlagajo ljudje ureditev manjše dvoramce, kjer bi se l.nAik? odv- u. i ■■ i družbeno življenje tega terena, ki Ima približno 400 volivcev, pa nobenega prostera za sestanke, zborovanja in predavanja. Pri giradnji bloka bi pomagali vs[ prebivalci z dplom, dvorana raj bi bila pa spomenik padlim borcem z vzidano ploščo z imeni teh tovariJev. Da bi hitreje odpravili steAovsifljiJto k* v predlaga teren Trča vas - Brod. naj ne pred! eer.ejSa, toda piak-tična, skromnejša stanovanja. Kritiko vedno manjših skladov za prosto razpolaganje 03 volivcev terena Bršljln, Ce-gelnica, Mala Bučna vas Jn po-staJnega območja Je med drugim krifčno ocenilo uredbe, ki čedalje bolj krčijo podjetjema sklade za prosto razpolaganje. Il teh sredstev naj bi se dovolila podjetjim večja udeležba za gradnjo stanovanj. Stanovanjska komisija naj vsekakor upošteva, da bodo borci NOB dobi-1' stanovanja, sej nekateri Se vedno živijo v bednih prebivali. Sčih. Kritizirali so tudi počasno obračanje delavcev Komunalne uprave in včasih malomarno opravljeno delo. Tudi starih mer na trgu so se dotaknili in predlagali preselitev »Odpada« na primernejše mesto. Predlagali so zopeitm postavitev poštn^i* nabiralnika za Bršljln (malen- kost, ki pa vendarle nI malenkost!), želijo pa tudi, da jih občinski ljudski odbor na vsakem zboru obvesti, kaj se je in kaj se se ni naredilo, kar so pa-eu-lagali. Pravilno. x x x x V Žabji vaM in n% III. terenu so zbore volivcev ln predvolilna zborovanja Socialistične zveze nekako združili, češ da na keže ljudi dvakrat sklicevati. Verjetno pa bt ljudje prišli na r>b| sestanka, če bi bila ckli-ana posebej, saj je toliko gradiva, ki ga mora obdelati tako zbor volivcev kot članstvo Socialistične zveze (kot se je to pokazalo na vseh drugih terenih!). Zanimanja za mestna gospodarska in zlasti še za komunalna vpraša-nla Je bilo tudi tu oreeej; ea-dobno je razpravljanje na ostalih terenih. NA SEJMIŠČU — SKORAJ V8E RAZPRODANO Na ponedeljkov prašičji jem so kmetje pripeljali 600 prašičkov, starih od 6 do 12 tednov. Prodali so jih 585. torej skoraj vse, cene so p* bile take kot prejšnji teden: od 4000 do 5500 dinarjev; najlepši prašički so šli tudi po 8 tisočakov. Ra. Nos mu je odgriznil 10. 2. Je večja skupina ciganov popiva.a v gosttlnil Peča-rift v Prečni. Med ciganom Valentinom .Hudorevcem ln Jankom Brajdičem je prišlo ao prepira, ki Je prerasel v pretep; žrtev spopada je bil Valentinov nos. ki je obstal v Jankovih usll1«V . ■ PoSkodlovari't cisan se zdravi v novomeški bolnJlmcl, kjer mu bodo nosa prenosom kože obnovili. Alkohol ltodi Junake... Na obisk v Ve!. Britanijo Na povabilo predsednika domov britanskega parlamenta bo naši« parlanHUitami delegacija obiskala Veliko Britanijo. Obisk je določen od 5. d 14. marca. Delegacijo bo vodil predsednilk Zvezne ljudske skupščine IVioia Pij ade. V Moskvi je bil podpisan protokol o nadaljniem sodelovanju Jugoslavije in Sovjetske zveze pri raziskovanju in izkoriščanju atomske energije. V imenu Jugoslavije Je protokol podpisal član Zveznega izvršnega sve. ta Nikola Minčev, v imenu Sovjetske zveze pa načelnik Glavne uprave za ekonomske zveze K. I. Kovalj. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Gospodarski interesi Po govorih, ki jih jo bilo slišati v zadnjem čaeu v japonskem parlamentu, je mogoče sklepati, da si nova Japonska Isibasijčva v t ada želi čimprej in čimbolj temeljito urediti udnošaje z LR Kitajsko, predvsem trgovin- ' sko odnošaje. To seveda ne pomen:, da se odgovorni japonski državniki odrekajo zavezn^tvu z ZDA. G!l> vsaki pomembnejši priložnosti izražajo svoje prijateljstvo do ameriškega velikana onkraj Tihega oceana. Brez ameriške pomoči japonsko gospodarstvo ne bi moglo obstali, toda so z izvozom v LR Kitajsko bi se lahko razcvetelo. Na zadnjem enajstem zasedanju Generalne skupščine OZN je bila Japonska sprejeta v Združene narode, ko je s Sovjetsko zvezo sklenila sporazum o prenehanju vojnega stanja in si je tako zagotovila sovjetsko privolitev na sprejem v članstvo OZN. Tako si jc Japonska zagotovila mesto v tej svetovni organizaciji, ki je za LR Kitajsko še zmeraj zaprta, hkrati pa si je pridobila določeno svobodo akcije in možnosti' za uveljavljanje v svetovnem obaegu. To možnost je Japonska v kratkem času, kolikor je članica OZN, temeljito izkoristila. Tredvsem je bilo čuti njen gl»s v zvezi s poskusi z vodikovimi bombami, ker je zaradi svojega zemljepisnega položaja najbolj občutljiva zaradi posledic teh poskusov. Toda glavna skrb vsake japonske vlade mora biti m je skrb za surovine, za nemoteno delo industrije in prehrano, zakaj japonsko prebivalstvo je že doseglo tisto mejo, ki so jo žc dolgo napovedovali in se je bali, — osemdeset milijonov. Zato pa večina japonskih politikov ln Industrljcev z zaupanjem in nekoliko s strahom v srcu gleda čez Korejo in Rumeno morje na nekoč revnesa in izkoriščane/ca soseda, ki sc danes uradno imenuje LR Kitajska. Nedavno je bil ta sosed predmet razprave na sestanku japonskih veleposlanikov iS azijskih držav in držav Tihega oceana. Sklenili so, da bi bilo trehu začasno vzpostaviti odnošaje s Kiltajsko na neuradni osnovi. Japonski socialisti so na to takoj odgovorili, da Je to prevelika koncesija ameriški občutljivosti. Baje so pregovorili ministrskega predsednika, da nI v interesu Japonske, če ta ostane atomsko oporišče za ameHRke oborožene sile. Socialisti bodo čez nekaj tednov poslali delegacijo dobre voljo na Kita.Hko, kar Je v skladu z vedno bolj neodvisno zunanjo politiko Japonske, ki se izraža v naraščanju trgovilnske zamenjave s Kitajsko in z vse večjim političnim turizmom na obeh straneh. Lani Je obiskalo LR Kitajsko okrog 60 japonskih organizacij In več kot 1200 posameznikov. Poldrug miSijon ljudi je lani decembra obiskalo vele-sejem japonskega potrošnoga blaga v Šanghaju, ki jc bil odprt 26 dni. Približno isto število ljudi ga je bilo obiskalo v Pekingu dva meseca poprej. Takrat jc »Zen Min Zi Bao« pozdravil velesejsm, a je obZaloval, da trgovina z Japonsko še ni normalizirana. »Japonska vlada pod pritiskom ZDA Izvaja politiko trgovinskega embarga proti naši državi, tako da Japonska no more Izvažati na Kitajsko številnih industrjskih proizvodov, ki bi jih Kitajska rada kupovala od Japonske in jih Japonska lahko prodaja.. •« Japonski zunanjetrgovinski strokovnjaki so precej natanko izračunali, kaj vse potrebuj Kitajska za svoj petletni plan. Tam se jim odpira trdno ln zanesljivo tržišče. Vedo pa, da ne smejo preveč izfrubliati časa, ker jim utegnejo tržišče zasesti druei interesent;!. Tega pa si Japonska ne more privoščiti. Sja bo najbrft no noti svojih gospodarskih interesov, zakaj tam, kjer se križajo gospodarski in politični interesi, zmagajo navadno gospodarski. 0 Avstrijsko vrhovno soU'šče je prejelo odi*k, ki načelno odobrava uporabo slovenskega jezika pred sodiščem za sodne okraje na Gradi.ščanskem, Koroškem ln Stajeriskcm, kjer žb'1 slovensko, hrvatsko aH mešano prebivalstvo. Po tem odloku ima^o avstrijski državljani, ki pripadajo slovenski oziroma hrvatski narodnostni skupini, pravico govoriti pred sodiščem aro-ven'sko oziroma hrvatsko brci* tolmača. fjD Izrael Se vedno vztraja pri svojem slaljišču, da ne bo umaknil svojih čet iz Gaz« in obale Akabskega zaliva kljub šestim resolucijam Združenih narodov, lz-raolci zahtevajo jamstva, da teh področij ne bodo več uporabljali Egipčani proti nJim. Predsednik ZDA Eisenhower je ponovno poslal Izraelu poslanico, v kateri 'poziva Izrael, naj se umakn« z okupiranih področij v skladu z resolucijami OZN. ^ Alžirika fremta narodno (M'obodilN'e Jc sporočila, da Je pripravljena uresničili resolucijo političnega odbora OZN o Alžiru in začeti iptogajanja 4 Francijo, da bi rešili 'alžirski spor na podlagi nri/.navanja neodvisnosti AVžira. O V .Londonu pr!čakr|e-jo, da bosta britanska kra- ljic« Elizabeta in njen soprog vojvoda edinburški Jeseni obiska. ZDA in Kanado. Uradno povabilo za obisk bodio poslali sele potem, ko H bosta predsednik ZDA Eisenhower in britanski ministrski predsednik Memillan sestala marca na Bermudih. £ Jugoakjvajnski veleposlanic v Franciji dr. Alej Bebler, ki je bil nedavno imenovan tudi delavci tega gospodarskega podjetja povedali, ds Je bil les pomotoma odpeljan nekemu privatniku, s« je pustila tožiti za vrednost H3.000 din ln liti delavci so bllj na sodišču zaslišani kot priče. Rezultati tega pravdanja Je bila ugoditev tož-benemu zahtevku In povrnitev tožniku preko 12.000 din pravdnih stroškov. Gospodarska organizacija se zoper prvoinstančno sodbo n! pritožila, Cemu tedaj nepotrebno pravdanje. Morda Je želelo podjetje pravnomočno sodbo za dokumentacijo pasivne postavke. Ako dolžniki pravnomočnih sodnih odločb n« izpolnijo, potem lahko upnik na sodišču zahteva prisilno Izvršitev teh odločb. Najpogostejša oblika izvršbe je bila izvršba na premičnine in na službene prejemke. Prv« so se posluževali uoniki zaradi svojih raznovrstnih terjatev, predloge na rubež službenih prejemkov pa so predvsem predlagale matere ali skrbniki zaradi plačila zaostale prežvn'ne. Značilno le, da so le v dveh primerih bili prodani zarubljeni pred- meti na dražbi, v ostalih številnih primerih pa so zavezanci izpolnili svoje obveznosti ob rubežu ali pa pred dražbo. Vrst« izvršb na nepremičnine «o bile prisilne vknjižbe lastninskih pravic, zastavnih pravic ln dražbe nepremičnin. Nobena od predlaganih nepremičninskih dražb ni bila izpeljana do končat ker so dolžniki svoje dolgove preje plačali. Sploh je bilo pri našem sodišču od osvoboditve dalje prodano na dražbi le dvoje manjših zemljišč. V tem je tudi velika razlika od blvš« Jugoslavije, ko se Je na okrajnih sodiščih kopičilo nebroj predlogov nepremičninskih drežb. ki so bile končane tudi s prodajo. Sodišče je opravilo tud!'mnogo stvari n* nespornem oddeku, kamor spadajo zapuščine, sestava raznih vistln-pogodb, preklici, amortizacije lKtlm. spregledi lakonskih zadržkov, razdružitve eflraone imovine obnova meja med nepremičninam; in drugo. Pazmeroma najbolj zamudno delo so zamišč!nske stvari, ki so dobile sedaj pozitivne predpise v novem zakonu o dedovanju 1n sestava pogodb, ki Je bila nekoč, pod bivšo Jugoslavijo, področje Javnih notarjev, Končno noj še omeVm poslovanje zemljiške knvltfft. kamor dnevno prihaja veliko strank po razne Informacije kjer p-edla^ajo vknjižbe raznih svojih pravic in kjer *e opravlja raznovrstno drug« delo. Konec ^ ^J!^ X 1 1- V J_ Do zadnje sobote so v novomeški občini vklju Za mladino - naso bodočnost nad 2.000 novih č učili v SZDL že (Prenos s 1. strani) manjkuje dobrih knjig, .na Taj-niilStvu za prosveto in kulturo pa imajo precej novih knjig, ki leže tu brez večjega haska, odnospo služijo samo manjšemu Krogu bralcev. Del teh knjig naj bi dali podežehkim knjižnicam al: pa organizira.i neke vrste, potujočo knjižniro. Lep napredek izveniol-skega izobraževanja Poročilo sveLa za prosveto in kulturo je prebral preds-ednik sveta Vlado Berce. Zlasti je letos razveseljivo napredovalo Izobraževanje kmečke mladine v zimskih kmetijsko-gospodinj-6kih nadaljevalnih Šolah. Ten Je v okraju 14, obiskuje jth pa Eft3 fantov in 249 deklet, to Je skupno 512 mladih kmečkih proizvaja.cev. Na' območju okraja deluje S Svobod, 44 prosvetnih društev in tri prosvetne sekcije. V okraju je 50 odrov, njihiova oprema pa je zelo slaba. Prav tako imamo v okraju 338 različnih knjižnic, katere premorejo ■skupno 201.087 knjig. Med množično izobraževanje Je treba šteti tudi števlne teča,1e 1n seminarje po kolektivih ln organizacijah, katerih je tožimo zelo veliko. O poročilu sveta za prosveto in kulturo je razpravljal Maks Vale ki ler navedel uspehe sedmih KGS v novomeški ohči- Obrtniški sejem v Zagrebu V sklopu spomladanskega mednarodnega velesejma v Zagrebu bo od 13. do 22. aprila tretji obrtniški sejem. Za tn velesejem se zanimajo številni razstavljale! iz vse države. Obrtniški sejem bo v prostorih kitajskega paviljona. ni. Navedel je tudi ve.iko zanimanje za te šole, ki jih obiskujejo tudi starejši fantje. Pred kratkim so organizirali poučni obisk veterinarske bolnišnice v Ljubljani in tovarne močnih krmil. Udeležilo se ga je 20 učencev teh šol in so b'-Li z obiskom zelo zadovoljni, saj so videli veliko, kar jih je zanimalo. Ljudska pos.anka ing. Vilma Pirkovič je poudarila, da so KGS zelo koristna stvar, smo pa ■ njomi prav v novomeškem okraju pričeli do- kaj pozno. V drugih okrajih delujejo take šole že več let Poročilo sveta za ' telesno vzgojo Je prebral pred-ednUt sveta Milan Smerdu. V razpravi o tem poročilu je Maks Vale omenil, da bi bi.o polreu-no predvojaško vzgojo prenesti na TVD Partizan. Res je. d;) ljudski odbori zelo malo razpravljajo o telesni vzgoji, zato pri njej ne dosegamo vidnej-ših uspehov. 1.500 članov, kolikor Jih je v trinajstih telesno vzgojnih društvih, je mnogo Za dom telesne kulture v Novem mestu Da ne bi ostalo samo pri besedah in sklepih občnega zbora. Je nova uprava Partizana na prvi seji z vso resnostjo pretresala vpraianje gradnje lastnega telovadnega doma. Odborniki so bili mnenja, da je v Novem mestu potreben tak dom. ki bi mudil do-stoJjuoJe najširšim panogam telesne vzgoje. Edini so si bili tudi v tem, da ga Je treba postaviti v neposredni blizini že obstoječih telovadnih in Športnih naprav. Zanj prikladen prostor Je le nad letnim telovadišOem na levi strani ceste Na Loko. nekako tam, kjer Je fte do nedavna stalo gospodarsko poslopje. Je pa še nekaj drugih razlogov, ki govore za to, namreč bliilna centra. Starši ne bodo Imeli nobenih pomislekov pošiljati otroke v telovadnico, če ta ne bo preveč od-dallena ln če bo na ugodnem prostoru. Prav tako Je gotovo, da bi bilo tudi sicer na tem mestu potrebno zgraditi garderobe in druge prostore kot sestavni del vseh fizkutturnih naprav, kar pa bo z gradnjo doma povsem odpadlo. Na tem mestu »toječl doni bo možno koristiti v vsakem letnem Času za vse vrste telesnih vaj, 7a prireditve in podobno. Ce pa na-kažemo *e možnost, da bi mogli ta dom koristiti tudi Številni šolski oddelki ln razredi za svojo Šolsko vadbo, mislim, da smo na- vedli dovolj argumentov za gradnjo doma na tem mestu. V tem primeru bi seveda odpadla gradnja doma pri novem stadionu, kjer Je sedaj le nogometno igrišče, na desnem bregu Krke v neposredni bližini poslopja čistilnice »Kremena«, kakor to predvideva urbanistični načrt Novega mesta. V kolikor bi morda »Kremen« prenesel svojo dejavnost Iz mestnega območla. bt poslopje čistilnice (n pralnice bilo primerno za garderobe napravam novega stadiona, dalje za upravne in vadbene prostore telesno vzgojnih panog, ki ne 01 našle strehe v domu telesne kulture na nasprotnem bregu Krke Za uresničenje teh sklppov bo poleg vsega članstva zlasti skrbel gradbeni odbor, v katerega sta bila poleg ing. 2«rjala izvoljena Se prof. Milan Smerdu In Tone Valentinčlč. Iploiha želi a pa .le. da bi se uspehi v tej tmerl Člmpreje pokazali. J. K. Se dve ladji za Dansko V Kraljevici so podpisali pogodbo za gradnjo dveh tovornih ladij za Dansko. Sluz.il I bosta za prevoz živine in imele hitrost M milj na uro. Na Mirni bomo zgradili veliko sušilnico Odbor ln uprav* kmetijska zadruge na Murni se že lep čas neumorno trudita za dvig kmetijstva na našem področju. Priznati moramo, da je napredek v delu zadruge viden in da se zato med kmeti pri nas zaupanje in sodelovanje s KZ čim dalj« bolj utrjuje. 2e nekaj časa se Je odbor zadruge vneto ukvarjal s preKo-ristno pobudo svojega upravnika, da bd se odločbi in zgradi-1» na Mirni, v neposredni bli-*i bila za tako mogočno surovinsko bazo 5 tonska sušilnica odločno premajhna. Odbor KZ je v sodelovanju z občinskim ljudskim odborom pretehtal vso stvar in sprevidel, da so dani vsi pogoji, da bi sušilnica z 12 tonsko zmogljivostjo neprekinjeno delovala ekozi vse leto. Tako kmetijsKa zadruga na Mirni kot občinski ljudski odbor sta pripravljena v-ožiti v gradnjo precejšnja razpoložljiva sredstva, samo da se uresniči ta prekoristna zamt-.-»•.. pričakujeta p« s vso upravičenostjo znatne materialne podpore tudi od okrajne zve*« kmetijskih zadrug kakor tudii od okrajnega ljudskega odbora, ki bosta oba krnela od te sušilnice prav tako neposredno korist. Za zgraditev sušilnic« se zelo zanimajo tudi podjetja Slo-venlja-sadje, Gosad in Alpa ftz Ljubljane, k« bi na Mirni dobn-vala kvalitetno blago, s katerim bi za j* gala domači m inozemski trg. premalo za naš okraj, zlasti če upoštevamo, kako važna je telesna vzgoja za zdrav in krepak, telesno in duševno dobro razvit narod. Na predlog, da bi vs* športno naprave spada.e pod komunalno upravo občin, ker jih društva s šibkimi dohodki težko vzdržujejo, jo Maks Vale menil, da to sedaj še ne bi bilo dobro, da pa je potrebna večja podpora društvom, ki naj še naprej skrbe za športne naprave. Vlado Berce je poudaril, da lani ni bilo nobenih investicij za športne naprave In pri tem navedel, kako potrebno bi bilo na Mirni dograd, ti plavalni bazen, ki ga grade že šest let, pa Je še vedno nedograjen. Plavalni bazen na Mirni bi koristno sluz.. tudi udeležencem predvojaškega pouka na Mirni. Niko Belopavlovič je omenil, da Je bilo tudi lansko leto veliko investimno v športne naprave, saj so se nadaljevala dela na štadionih v Črnomlju in Novem mestu, v Žužemberku pa so pričeli graditi dom Part'zana. ^ V drugem delu seje je OLO reševa. razna tekoča vprašanja. Poročila gvetov za šolslvo, prosveto In kulturo ter telesno vzgojo so nakazala Steviflne probleme, « katerih bomo v našem liohi Se pisali. Vsa poročila pa kažejo eno isamo vdfko skrb — «k/rh za pravfhvo lzobraabo Tn vzgojo mladine, za nJen zdrav razvoj in lepšo bodočnost. Ijo pa ni samo naloga svetov, prosvetnih delavcev In šolskih odborov, (« Je »»ploga vse đrnf.-Iie. Prav zato mrnimfc\ da bi ae razprava na se.;l» o tako varnem vprašanji morala Hol| dotakniti' nekaterih vprašanj, kot Je redni nb'«k vseh obveznih razredov Sol, odnos staršev do šole in izobrazbe ^trnk, o nčn|h uspehih, delu Šob ki h odborov, o nirlh se mnoga dalo rešiti s »kmrnim prizadevanjem. Pobndnliki za tn b| morali biti p«wso«l prav odborniki OT.O. O živahnih predvol Inih zborovanjih osnovnih organizacij Socialistične zveze v novomeški občini »u.« pn/jšnjj teden že poi.t&ii. Zadnje dili se je ta prizadevnost sam« ie stopnjevala in vse kaže, da bodo ne-delrfike voiitve SZDL velika zmaga našin organ Izaciil. Dobro ob.Vkani predvojni sestanki v mestu in na vasi so dati v p-iod-ucni razpravljanju ol> o di)brih predlogov za delo novvsod bo I /. v o i i 11 dobre kand »iate, med katerimi bodo člaml KZDL lah-kiit zure« JzhruJi najdejavnejše. Na II. terenu v Novem meMu kandidira n. pr. 20 tovarišev ln tovnrišie, vol :,i Jih fc#jin pa ft. Na IV. terenu so do pre.isn.lega ledna vključil v organizacijo 178 novih članov, v Smihelu rez 100, na HI. terenu 75, v Mnisnlcah okoli 100, v Otofcu z okuHco nekaj čez 250, v ga-hrSko-Kuhadolsfccm \r droč.'ei prfihl. 120, v Mirni peči in okolici 300, na Orehku 100, v Irci va.sj 80, v Hrušici 40, Jurnl vasj 50. na Dolin 130 i,n pod. Do ■adnje isolinte je ohi'n.ski odbor SZDL zbral i% dosedanjih poroči osnovnih orgruif zaclj, da je na novo »prejetih v vrste Socialistične zveze v ohč'nl že nad 2.000 novih Članov! Ker vna pororila Se nt6« prišla, mnoge osnovne organizacij je pa še vk.1;lučuje.'|n nove člane, ho *pr*»jet,a nalopa o 3.000 novih članih do nedelje prav gotovo uresničena. I^isebcj Je treba pozdraviti voljo za napredkom, k| so Jo pokazali neka-terl manjši kraji. Tfckb so v Viinlcl pri Smar- jctl, kjer doslej sploh ni b'lo vaške ffrganiza*if|e SZDL, elana SZDL pa sia bila le 2, na pobudo žena sklenili ustanoviti novo organl'zac ,*o, v katero bo vstopila v»;a vas, pribl. 120 ljudi. \i'iir:u:i vi) na sestanku pn-veilaii, da so tre zadnja leta čutili zelo zapostavljene: nikoaar ta t bilo k njim, da bi Jih zdre-zal k delu, pa tudi nobene Pomoči nisn dol> Bi. »Zdaj bo il 1 n:: :i (•(>.« pravijo, »tudi m4 s) *rlim>-> napredka!«. — V Ki-K r č. i vasi ao jme|l predvolilno zborovanje v soboto »večer. Udeležilo se Ka je 45 ljudi, med nI mi tudi taki, kil še niso Man« SZDL. Radi hI s« vp>-ffsl! v organizacijo in pomagali pri skupnih naporih za dvig tfospndanstva in kulture. Z« 11» eno 111 n tn odločno §m predlagali na.iclelavnejSo člane SZDL sa k*ftd?H*ie, ki Jih bodo v nedeljo voliH. Vo'lftve bodo pozdravili x dePiovno akr'jo: vsa vas l"n pomagala v nedelio dopoldne. kr» bodo raztresal po ee-fdnh 1?0 kubikov sramos*, rta hudo laže voelli. Podobnih primerov Je v oboinl velfkoi. Val članov kažejo na zavednost in predanost članov SZDL. ObčJnski odbor SZDL je izdal za vol.itve tudi predvolilne take, ki so j'h objavili po vseh vaseh. V nedeljo dopoldne »ti, lihi zadnji predvolilni zboiova-nji na Velikem Slatniliu :n v DriiMiloah, s čem*r je predvolilno delo »rganizaaij v glavnem zaključeno. V teku so Se tehnične priprave za volitve« Osnovne organizacije SZDL v okolvlu Novega mesta, Birou« vasi. Brusnic in SmarJeite «0 si napovedale v udeležbi na volitvah tudj medsebojna tekmovanja. 7. sdaj pokazano pripravljenostjo članov ta delo bodo t nedelo izvoljeni novi odhort JVciaVfttlčn« zv«ze lahko uspešno gradili naprej. Dela je precej, volj* za delo p« veliko več kakor v vsem aadnjem obdobju. To samo potrjuje, da Je h'lo treba prinravljenosf ljudstva sa napredek organizacijsko povezati In usmerfti. Kaže, da no »rganiirarJilfe SZDL v no-vomeSki občini — pa *ndi drugod v okraju -— to svojo nalogo vendarle razumele. Gradac pred volitvami v Socialistično zvezo V" zadnjem času Je v na Sem kraju zelo razgibana družben« dejavnost. Občni zbor 7.B. ki j« bil zelo dobro obiskan, je dokazal, da je stari odbor pravilno in vestno reševal vso krajevno problematiko. Mnogo skrbi so posveitili Člani odbora otrokom padlih borcev ibčln<> Šentjernej T« V preprečevanju bolezni, zlasti naloge so se lotili lani. Usluž-epidemij, ima okrajni higienski benec zavoda tovariš Gostiša je zavod izredno važno ln odgo- obiskal sleherno domačijo v ob-vorno nalogo. To svojo nalogo wei vzorec vsake pitne vo-tudd uspešno opravlja, v kolikor da, ki Jo uporabljajo posamezne mu to dopuščajo materialni po- družine, poskrbel za pregled goji in število zaposlenih stro- vsakega prebivalca na tem ob-kovnih moči. Z odselitvido močju, pregledal vse sanitarne fednavs-tvenega domia j« zavod naprave, ugotavljal način pre-dobll nekaj več prostora, kot ga hrane, stanje prostorov, zdravje je imel, vendar so delovni po- tivin«. mleka in drugih Živil, goji v posameznih oddelkih prav Na OHZ so potem strokovno zaradi majhnih in neprimernih pregledali vse vzorce vode, živil, prostorov izredno težki. Z manjšimi Investicijami bd lahko veliko izboljšali tud) v sedanjih prostorih zavoda. Zavod ima skupno deset oddelkov in zaposluje 24 ljudi, »Pri bolniku F. S. »em ugotovil tifus« Vsak primer nalezljive bolezni sporoča zdravnik ali bolnišnica OHZ na posebni dopisnici. Hitro in točno poročanje o takih ugotovitvah je Izredno važno. Potrebno je namreč takoj ugotoviti, kako je bolezen nastala, kje so njeni izvori, hkrati pa ukrenit; vse potrebno, da se prepreči razširitev. To nalogo ma epkieimirHoik' oddelei«. OitZ ki gre takoj tja, kjer se je bolezen pojavila. Najbolj pogoste so črevesne bolezni, griža ln tifus. Kakšen obseg iahko zavza- blato l7pljunke ln podobno ter mejo. so pokazali nekateri pri- skrivali bacilonosce. Taki natančni pregledi s0 silno poučni ln koristni. Tako na primer pokaže preiskava vode- da ponekod v vsej vasi nI nikjer prav primerne Čiste ln zdrave vode. Kot je znano, je prav voda naj- odpravljene. Hkrati pa je OHZ kažejo številke: leta 1951 so izdelal izčrpen pregled stanja na opravili 1.620 bakterioloških pre vseh šolah v okraju. Na osnovi tega je izdelan in odobren načrt za zdravstveno ureditev 50 šol v okraju Po programu in s P°" močjo UNICEF. Z del i za ureditev teh šol bodo pričeli takoj. Vsakdanji pregled vode Oddelek za komunalno higieno vodi tovarišica Milka Cepon. Njo zlasti poznajo v vaseh, kjer s pomočjo RK Izvajajo tako imenovane male asanacije. Strokovna plat pri teh delih je njeno delo in na okrajnem odboru RK nieno pomoč izredno cenijo. Ta oddelek vodi tudi kontrolo gledov in 2.103 preglede na serum, lani pa 18.768 bakterioloških' in 20.267 seroloških pregledov. Kakovost mesnih izdelkov je visoka Kako skrbno bdi na kakovostjo' živil v o^'aJ'u živilski labo- 11 a še vrsto drugih nalog, vse p« bi lahko Imenovali z enim Imenom to je preprečevanje bolezni ali preventiva. V »vojem sestavu ima še ambulanto zoper steklino, oddelek za higieno dela, oddelek za šolsko higieno, oddelek za zdravstveno prosveio oddelek za zdravstveno statistiko in druge. Obširen in izčrpen elaborat o stanju Krke na območju Novega mesta, posebna razprava 0 stanju šol v okraju, pregled delovnih mes»t v zasebnem in deloma zadružnem sektorju v občinah Trebnje, Kosta-njevica-Podbočje ln deloma v nad pitno vodo na splošno. Tako leta 1953 že 9.878. lani pa še več. ratorij s požrtvovalnim strokov- občini Šentjernej, širjenje zdrav njakom. šefom laboratorija, ing. Teršarjem na čelu, ki je hkrati tudi sanitarni inšpektor za živila, vedo dobro vsi dobavitelji osnovnih živil, proizvajalci in prodajalci. Leta 1931 so v laboratoriju napravili 1.809 preiskav, na primer vsak dan pregledajo vodo novomeškega vodovoda na eni pipi v mestu, kdaj pa kdaj pa vodo, ki jo odvzamejo na končnih lzlivkah omrežja. Tudi ostali vodovodi so pod kontrolo tega oddelka. Ce bi -imeli več ljudi, bi delo tega oddelka še razširili. Letos nameravajo poleg drugega pre stvene pro3vete prek odborov RK ln z njihovo pomočjo ter s pomočjo prosvete, obdelava statističnih podatkov o zdravstvu v okraju, vse to so (poleg prej naštetih) naloge, kj jih izvaja OHZ v prid zaščit« zdravja delovnih ljudi. Da bi bil zavod kos vsem svojim nalogam, bi potreboval več strokovnjakov, nekaj prostorov, boljšo opremo ln tudi sposobnejše prometno sredstvo. Ker je za družbo ln posameznika mnogo Dr. Kožo Oblak, direktor okrajnega higienskega zavoda meri v povojnih letih na raznih krajiih. Uslužbenci zavoda takoj poiščejo Izvore bolezni, pregledajo hrano. vodo. stanovanja, sanitarne naprave, domove in tudi živino. Odkriti bacllonosca in ga onemogočiti v njegovem Večji"prenaŠalec bacilov delovanju, pomeni obvarovat toliko in toliko ljudi pred oku-ženjem. To del0 pa zahteva ve-Hk0 truda ln požrtvovalnosti- Zlasti kontrolirajo kakovost osnovnih živil — moko. meso, mesne izdelke ln maščobe. Kar je neprimerno za prehrano, za-branijo razpečavatl. Ing. Jože Teršar je na vprašanje povedal, da so Izdelki 'me- ceneje bolezen preprečevati kot sarsklh podjetij v okraju po kar zdraviti, so izdatki za zavod do-kovositl na višini evropskega po- br0 naloženi. Samo en močnejši vprečja kar pomeni, da so prav izbruh epidemije bi bil veliko gledati vsa pokopališča v okraju doDri in odlični. To gotovo ni dražji, kot so izdatki za zavod, ln mrliško službo. samo zasluga čuta odgovornosti OHZ sodeluje prek Centralnega do potrošnika pri proizvajalcih, higienskega zavoda tudi z med-Nevarno delo Z bacili pač pa tudi stalne in slstematič- narodno zdravstveno organizaci-V bakteriološkem laboratoriju n* kontrole veterinarske inšpek- j0 m so tako seznanja s pr«-preiskujejo vse na čemer bi se in živilskega laboratorija, ventivo v drugih državah, lahko nahajal! "bacili ali kar je OterajiM higienski zavod oprav- p. Romani« treba pregledati. To je voda, vsa živila, v kolikor lahko vsebujejo bakterije, dalje blaio, lzpljunke. gnojne -izcedke- kri. razne serume itd. Preiskave delajo z mikroskopom na umetnih gnojiščih aH na polzkusnih živalih, to je na zajcih, perutnini, morskih prašičkih In drugih živalih. Zavod stalno vzdržuje večje število morskih prašičkov za poizkuse, prav tako tudi dva ko- Zdravstveni pregled občino Šentjernej V občini Šentjernej se vsa leta skoraj redno pojavljajo črevesne nalezljive bolezni. Na Lani se je tudi v našem okraju Struna Brez njihove krvi ne pojavila otroška paraliza. Ta je morej0 preiskati človeške krvi. naložila OHZ obil0 de!a. Po- Sef tega oddelka je dr. Mara trebno je bilo med drugim pre- Kasielčeva. Nič ni čudnega, če gledati prav vse šole v okraju Je pri takem delu z nevarnimi in spraviti v sklad z zdravstve- bacili kužnih bolezni in v takih nimi predpisi kolske prostore in naprave. Ob itzdatn' pomoči ln razumevanju prosvetnih organov So bile mnoge pomanjkljivosti teSklh delovnih pogojih zaradi tesnih prostorov lani se sama obolela. Kako narašča delo v oddelku, Pogled v del živilskega laboratorija, ki ga vodi luž. Teršar obrt, oz. v strokovna šole. Sprejeli so tudj n«ka) novih članov in s t«m zaključili »prejem članov. Tudi predvolilni sestanek SZDL je bil množično obiskan, kar dokazuj«, da so naši ljudje socialisti ln se družbeno radi uveljavljajo. SZDL vsklaja delo vseh političnih organizacij, društev ln socialističnih delavnic v kraju. V članstvo SZDL smo sprejeli tudi precej novih članov, predvsem iz mladinskih vrst. Volitve v novi odbor SZDL bodo 24. februarja in sicer tajna, po načinu oblastvenih volitev. V predvolilnem obdobju je zelo poživela svoja delo mladinska organizacija. Večer za večerom se zbira v »Frontnem kotičku«, se politično izobražuje in aktivno dela na kulturnem področju v okviru domačega prosvetnega društva, Mladina pripravlja zeOo prijetno komedijo iz meščanskega življenja, start kulturniki pa narodno Igro iz časa turških vpadov v slovenske dežele. Tamburaš« so pomladili svoje vrste s pionirji ln pionirkami in se redno udeležujejo teoretičnega in praktičnega pouka. Za zelo uspešno in načrtno politično in kulturno delo je prejel naš mladinski aktiv prvo nagrado v metliški občini. Dramatska skupina bo v tekoči sezoni uprizorila na domačem odru 3 igre in z nj;mi gostovala po večj'ih krajih Bele krajine. Tudi na gostovanja drugih nismo pozabili. V zadnjih 2 mesecih so pri nas gostovale dramatska skupina iz Podzemlja. Črnomlja in iz Dragatuša. Ob voliitvah novega vodstva krajevne organizacije ZK smo sprejeli v članstvo ZK nekaj novih članov, predvsem iz vrst mladine in SZDL. S. S. Volišča II. terena SZDL v Novem mestu Za II. teren SZDL bosta v nedeljo odprti dve volišči: Pri PUTNIKU volijo prebivalci Glavnega trga, Ceste komandanta Staneta. Jenkove, De-telov« in Seidlovs ulice. Na SODIŠČU volijo prebivalci: Jerebove. Diiančev«, Vr-hovč«ve, Šolske, Kratke ulice. Strojarske poti, Strtliške ulice, Poštna ulice, K sodišču in V mlin. Dve novi trgovinski pogodbi V začetku tega meseca Je bil v Bukarešti podpisan nov sporazum o blagovni zamenjavi med Romunijo in Jugoslavijo. Po tem sporazumu bomo izvažali v Romunijo jeklene valjane izdelke, cevi, barit, azbest, tanin, nitratna gnojila, celulozo, natron papir, eveže in aoljene ribe, razne stroje, polivinil izdelke ln prah, karnijske in farmacevtska proizvode, emajlirano posodo, razno blago široke potrošnje, filme, knjige, časopise in drugo. Uvažali pa bomo iz Romunije v glavnem benzin, naftne derivat«, petrolej, razna maziva, papir ln karton, bukov celulozni les, drva, manganovo rudo, razne strojne Izdelke petrolejsko Industrijo, čreva, razno blago široke potrošnje, filme, papir, knjige ln podobn« predmete. Skupna vrednost zamenjave bo znašala 16 milijonov dolarjev. Prav tako Je bil v Beogradu podpisan sporazum o blagovni zamenjavi z Albanijo v vrednosti 2 milijona dolarjev. V Albanijo bomo v glavnem izvažali Izdelke usnjarske, tekstilne :rx drug« Industrije, razne drobna predmete široke potrošnje, uvažali pa predvsem surovine ta polisdelk«; Prof. Janko Lavrin sedemdesetletnik Belokranjski rojak, doina s Krupe.dolgoletni profesor not-tingamske uniuerze na Angleškem profesor Janko Lavrin je 10. februarja do>polntje sta se udeležila tudi predstavnika okrajnega odbora Ljudske tehnike Novo meslo tov. Viktor Porenta in Franc Jeraj, ki sta . številnim č.anom či nomeljskjih kolektivov nakazala pomembno vlogo, kk jo Ima Ljudska tehnika v naši skupnosti. Na seji Je bil izvoljen odbor ln vodstva posameznih kornu-s. j. Občinski odbor bosta vodila tov. Dominik Bogataj kot predsednik in tov. Tone Fabjan kot sekretar, dooim bodo trem komisijam predsedovali: šolski komisiji tov. Gabrijel L umu ar st. iz Tribuč. kmetijskotehnlčnl komisiji ing. Matija Golob iz Črnomlja in elektrostrojni komisiji Ivan Kralj - iz BELT v Crnom.ju. svetovno vojno pa je bil na srbski fronti in kasnejw v Albaniji dopisnik ruskega dnevnika »Novoje vremja«. Se med vojno je odšel v Anglijo, kjer je leta 1918 postal docent, 1921 pa profesor za ruski jezik in literaturo na univerzi v Not-tinghumu, na kateri je deloval še pred nekoliko leti, ko je bil upokojen. (Jlaviio zanimanje profesorja Lavnna je bilo usmerjeno v rusko literaturo, \z katere je oojuvd lepo vrsto literar-nuzgooovinsktfi razprav, študij trt esejev, hkrati pa je kot dooer poznavalec zuhodno-europskiti slovstev v primer-jalnm študiju/, obdelal nekatere n)UlOV9 značilne zastopnike. Plodovito je bilo tudi njegovo delo pri posredotanju (trupih slovanskih književnosti anglosaški kulturi m je v tem svojem prizadevanju prof. Lavrm v zadnjih desetletjih vzgojil lepo število učencev, ki su v Anguji razširili tli po-globili zanimanje za slavisti -Ko. Njegova zastuga je, da so bili bralci centralne revije angleških slavistov aobro seznanjeni tudi s slovstvenimi tn znanstvenimi pojavi njegove ožje domovine. Lavrinovo delo za popularizacijo slovanskih književnosti je vsestransko, saj je pred kratkim izdal v Ameriki zgodovino ruske literature, v zadnjih letih je pa ob sodelovanju raznih angleških pesnikov in prevajalcev pripravil 2a natis Prešernove izbrane pesmi, pripravil je pa tudi vse za angleško izdajo slovenske poezije in proze, ki bo izšla v Ljubljani. Nekatera Lavrmo- r.... p.,,.,..,,, n ,, „„„i, )mmm 500 hvaležnih gledalcev na lutkovni predstavi v Črnomlju V okviru pros.av ub občinskem prazniku Črnomlja so v nedeljo gostovali lutkarji novomeškega učiteljišča pod vodstvom prof. Dušana Modica v telovadnici črnomaljske g:m-nazije. Predstavi »Opeharjeni Nemec« in »Radovedni Pavli-ha« si je ogledalo BM otrok, kar je svojevrsten rekord mladega lutkovnega gledališča, ki bo kmalu .praznova.o 100. predstavo. Dvorano v gimnaziji »o pripravili in nato pospravili taborniki družine Belih brez; organizacija je bila zelo dobra, zadovoljstvo pa veliko. Kratke iz Semiča Pred kraikim je bil na osnovni šoli zaključek gospodinjskega tečaja, kj je trajal dva in pol meseca. Tečaj je obiskovalo 30 mladink, ki bodo teoretično :n praktično znanje pridno uporabile na svojih domovih, kjer je bila hrana do sedaj enolična. Poleg gospodinjstva pa so po- globile znanje iz slovenščine in ustave. Seznanjene so bile tudi g kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki,, zlasti i/. NOB, ki jih je na območja občine Semič zelo veliko. Tudi na ročna dela dekleta niso pozabila. Zaključek, katerega so se udeležili tudi povabljeni gostje, je poka- Večer opernih arij Kostanjevici na Krki va, v angleščini pisana dela so tudi prevedena v slovenski jezik. Spoštovanemu jubilantu, ki se ga mnogi Slovenci med zadnjo vojno spominjajo kot komentatorja oddaj londonskega radia in ki zadnja leta pogosto prihaja v Slovenijo »n na svojo rodno Krupo, vsi Belokranjci in Dolenjci voščimo še lepo vrsto zdravih, ustvarjalnih let! J. D. Lepo odhodno slovo Odred pred vojaške vzgoje »Majda SUc« oheine Novo mesto Je v nedeljo. 17. februarja, dopoldne organiziral tovarisko slovo za tiste obveznike, ki bodo prihodnje dni odšli na odsluženje kadrovskega roka v Jugoslovansko ljudsko armado. Te tovarlskc poslo-vitve, Id je bila prva taka prireditev, so se udeiezill poleg obveznikov rekrutov tUdI podpredsednik Obč. LO , Boris Andrija-nlf, komandant odreda Martin Koželj, referent voj. odseka Polde Terbežar, referent za predvo-Jalko vzgojo Ivan Avnar In drugI. Vsi so želeli mladincem, da bi se v J I.. A čimveč naučili in postali zavestni in hrabri branitelji domovine. V soboto, 9. februarja UM imeli v Kostanjevici Večer opernih arij, na katerem so nastopili prvaki ljubljanske Opere VILMA BUKOVCEV A, JANEZ LIPUSCEK, LADKO KOROŠEC ter violinist prof. KARLO Konvencija o socialnem zavarovanju s češkoslovaško V Pragi so 5. februarja podpisali konvencijo o socialnem zavarovanju med Jugo-slavijo ln Češkoslovaško. Ra-z^ovori o tem vprašanju so se pričeli 5. januarja letos. iužemberške novice DR. NIKO ZUPANIC SE JE POSLOVIL OD UNIVERZE »Pot miru« v Žužemberku. Pretekli teden je .1LA pripravila za rezervne oficirje v Žužemberku predavanja, združena s prikazovanjem nekaterih oz-k:>h filmov. Posebej so bili filmi predvajani za Zužemberčane in posebej za šolsko mladino. Občinski odbor RK v Žužemberku je razpravljal o malih a sanacij ah ter o najpotrebnejših ljudeh, k; naj b; dobil, od RK pomoč v hrani. Razpravljali so tudi o šolskih mlečnih kuhinjah. Na vseh šolah v občini bodo načeli kuhali mleko, najpotrebnejši pa bodo dobivali (na nekaterih šolah že dalj časa dobivajo) kruh s sirom. V Žužemberku pa bo poleg tega začela delovat; kuhinja, da bodo otroci, ki se vozijo v šolo, dobivali opoldne topel, preprost obrok hrane. Otrok, ki se vozijo, je precej. Za nekatere bodo v hrani ali denarju prispevali starši. Kmetijska zadruga v Žužemberku se pripravlja na letni občni zbor, ki bo 24. februarja. V začetku marca bo imel občni zbor tudi RK. V soboto je bilo v Žužemberku že drugo, predavanje o delovnih razmerjih za člane Univerzitetni profesor dr. Niko Zupamc, ki je v decembru lanskega leta praznoval b0-tetnico rujstva, se je prejšnji mesec poslovil od unmer-zuietne katedre. Steviln* njegovi učenci in prijatelji so 31, januarja o Ljubljani napolniti dvorano za umetnostno zgodovino, kjer se je dr. Zupamc v zaključnem predavanju o vzrokih rasne spremembe pri Jugoslovanih od nji/i poslovil. Bilo je ganljivo slovo, ko so mu hvaležni učenci izročili darila in je njihov .spoštovani profesor ob odhodu poljubil katedro, za katero je predaval od l. 1940. Dr. Zupanič je bil namreč tega leta poklican, da kqt priznan strokovnjak zasede stolico za etnologijo in etnografijo na Ijubljans/ct univerzi. Dotlej je deloval kot ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani in je v »Etnologu«, ki ga je bil l. 1926 sam osnoval, objavil te vrsto svojih študij in razprav. Na univerzi je vzgojil svojo šolo učencev, ki zdaj nadaljujejo njegovo delo po raznih muzejih in drugih, znanstvenih ustanovah. Profesorju dr. Zupaniču, ki bo odslej verjetno še pogosteje zahajal med svoje Beio-kranjce, želimo vsi njegovi 2nanci, da bi številne načrte, ki jiih v svoji življenjski sve-žosti še nosi v sebi. uspešno dokončal, sebi v zadovoljstvo in narodu v korist. J. D. Počastitev spomina Janka Lebana Pedagoško društvo v Novem mestu je ,v ponedeljek 18. II« dopoldne organiziralo pietetno prireditev v spomin šolnika, pesnika, pisatelja, skladatelja in narodnjaka Janka Lebana (18X5—1932), primorskega rojaka, ki je pa umrl v Novem mestu. V avli Studijske knjižnice so se svečanosti udeležili predstavniki' prosvetnih in kulturnih ustanov Novega me- VIA MALA na šentjernejskem odru Dramska družina KUD »Brata Pirkovič« v Šentjerneju je naštudi'rala KniUlovo štiride-janko »Via mala«. Režiserjema tov. Slavku Hudoklinu in Marijanu Močivniku se je posrečilo izbrati zelo primerne igralce, ki so pod spretno režijo vsi Motiv iz otroškega vrtca v Kostanjevici. Freske je naredil akademski slikar Lojze Perko Iz Vinice ob Kolpi Vodstvo kmetijske zadruge na Vinici je priredilo akcijo za obrezovanje in čiščenje sadnega drevja. V več vaseh so se zbrali kmečki fantje-zadružniki in nekaj naprednejših starejših kmetov ter se pod vodstvom inž. Goloba naučili osnovnih rezi in čiščenja. Obrazložil jim je, zakaj propadajo njihovi sadovnjaki in kako jih je treba negovati. Ce so vprašali tega ali onega kmeta, kdaj je zadnjikrat čistil, škropil ali gnojil, so dobili največkrat kratek odgovor: »Se nikoli.« Kmečki fantje so z zanimanjem sledili razlagi. Naučili so se marsikaj novega, kar jim bo koristilo pri kmetovanju. Govorili so: »Da, tako je prav, tako je bolje, toda tega nismo še vedeli.« brez izjeme nadpovprečno dobro odigrali svoje vloge. Družino Lauretzov so nam pokazali: tov. Karlina Gašpirjeva mati. Minka Mencinova — Hana, Janez Kuhelj — Niklausa, Mira Rangusova — Silvelli, sodnika Andija Richtenauškega j« odlično .podal Marijan Mo-čivnik, njegovo mater — plem-kinjo Richenauško — Rada Jo-vanovčeva. predsednika sodišča Franci Kostrevc in služkinjo AneJlli — Anica Znideršičeva. Scena je bila zelo enostavna, a okusno urejena, razsvetljava pa prav primerna. Edino, kar bi bilo lahko pripomniti je, da je bila scena na žagi Lauretzovih v Via mali morda presvetla za temačno in moreč« vzdušje dejanja. Občinstvo, ki je trikrat napolnilo dvorano, je bilo s predstavo zelo zadovoljno. Igro bodo ponovili 1. marca zvečer v Šentjerneju, gostovali pa bodo: 24. februarja v Skocjanu, 3. marca v Bell cerkvi in 1°. marca zvečer v Semiču. V. sta, OLO tn ObLO, sekretar okr. odbora SZDL Martin Zu-gelj, delegacija prosvetnih delavcev iz Kanala, rojstnega kraja J. Lebana, dr. Niko Zupanič in številni prosvetni delavci iz raznih- dolenjskih krajev. V imenu Pedagoškega društva je slovesnost zabel Jože Zamljen, Bogo Komeli je po pozdravil zbrane goste v imenu SK Mirana Jarca, ki je priredila razstavo z izborom Lebanovih del. O pesniku, vzoojitelju in primorskem rojaku Janku Lebanu je nato toplo spregovoril za Društvo slovenskih književnikom pisatelj France Bevk. Včitelj'ščnik Brepar je recitiral Lebanovo pesem, prof. Janez Tomšič je pa poudaril Lebanovo življenjsko delo v imenu Zveze pedagoških društev. Nekoliko širše je prikazal Lebana kot pedagoga in pisatelja prof. Janez AndoljŠek. Torbariš Žarni jen je nato odprl razstavo v knjižnični avli in pojvtbtl zbrane goste, da so se udeležili tudi odkritja novega spominskega nagrobnika J. Lebanu v ŠmiheUi. sindikata. Isti dan Je bilo tako predavanje tudi na Dvoru. Koncert v Žužemberku. Po dolfiem odmoru smo ime.l v Žužemberku v nedeljo spet priložnost poslušati vokalni koncert. Obiskal nas Je Učiteljski pevski zbor okraja Novo mesto. Zbor je pod vodstvom tov. Toneta Marklja pel narodne, umetne in partizanske pesmi. Obisk je bil dober in poslušalci so od pesmi do pesmi a peskanjem nagradi.! pevce. Upamo, da nas bo Učiteljski pevski zbor še kdaj obiskal in nam zapel. Zvečer so priredili koncert tudi v Trebnjem. V nedeljo 24. februarja bo v Žužemberku uprizarjana Linhartoma veseloigra »2upanova Micka«. "Nastopili bodo domači igralci. Vse Zužemberčane tn okoličane vabimo k predstavi! Igra Je bila tokrat preložena zaradi koncerta. M. K. Obvestilo Prešernove druibe Glavni družbe tro v torek 26. dopoldne a Hlamcev v u' U. odbor Prešernove imel razširjeno sejo februarja, ob 10. uri Klubu ljudfskih po-LJubijani, Puharjeva V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LIST! Sporazum o protlskladu Med vladama FLRJ in ZDA je bil 13. februarja dosežen sporazum o porabi 1.200,000.000 dinarjev, to je dinarskih sredstev, U nastanejo pri pomoči ZDA naši državi v blagu. Po tem sporazumu bo navedeni znesek porabljen za razvoj kmetijstva, usposabljanje kadrov, osuševalna dela ter za zavarovanje obale na Donavi in Savi proti poplavam. Dnevni red: 1. Letno poroeiao. 2. Slučajnosti. irt*verjenlki in Mani, kil se žele udeležiti seje, naj dvignejo vabila v upravi Tomšičev« 5. do ponedeljka 25. februarja do 11. ure. Tajništvo F0T0TEHNIKA Novo mesto izdeluje reklamo za kino (Črno-bele ln barvne diapozitive). Po želji tedels tudi osnutek ln skico za tako reklamo. POSLUŽUJTE SE NAJSODOBNEJŠE KINOREKLAME1 Sprejema naročila za razglednice vseh vrst. RUPEL. Umetnike je spremljal profesor dr. CIRIL CVETKO, ki se je pred dnevi vrnil iz Pariza, kjer je z velikim uspehom gostova. kot dirigent. Večer je bil visokokvalitetan. Napolnjena dvorana je ploskala, da že dolgo ne tako. Po nekaterih točkah se navdušenje kar ni hotel0 poleči, ampak te je ploskanje spremenilo v navdušeno vzklikanje »še«, »bravo«, »živio!« itd. Posebno lep vtis je naredila na občinstvo primadona Vilma Bukovčeva, nas« dolenjska rojakinja, ki je nastopala s svojo dovršeno umetnostjo skromno in e.eganino, tako da je vsakega prevzel:*. Ladko Korošec je znan kot ljubljenec slovenskega opernega občinstva, med tem ko Janez Lipušček osvaja z lepim glasom In temeljitim pevskim znanjem. Violinist prof. Karlo Rupel Je znan kot virtuoz, ki pomeni vrhunec slovenske violinske igre. Isti umetniki so potem nastopili še v Šentjerneju in Trebnjem. zal, da Je tečaj uspel. Najved zaslug za uspeh pa moramo priznati požrtvovalni toviri-šid Frančiški Flekovi iz Vavpcje #vasi, ki že dve leti posredujs svoje bogato znanje mladim gospodinjam. XXX Z velikim zanimanjem se poleg nekaj mladink udeležujejo padalskega tečaja predvsem mladinci, ki se prej niso hoteli vključiti nikamor. Padalsk* tečaj je organiziral Marko Rem-ftkar, vodja oddelka na obratu Telekomunikacije na Vrtači, ki Je izkušen in zelo vnet padalec. xxx Lep odnos do srmiške šole j* pokazal občinski ljudski odbor Semič, ki je kljub slabemu finančnemu stanju kupil za šolo drag, a zelo pomemben učni pripomoček — diaprojektor. Z diaprojektorjem je šola prej»la tudi nekaj diafilmov. xxx Pri občinskem ljudskem odboru jc bil izvoljen novi odbor ca asanaeijo šol. Vsaka šola oziroma vsak šolski odbor bo v najkrajšem času izvolil še komisije, ki bodo skrbele, da bodo šolske stavbe, vodnjaki, stranišča, šolske kuhinje, vrtovi itd. higiensko urejeni. Prva naloga js asanacija osnovne šole v Rožnem dolu. Občinski ljudski odbor bo prispeval približno 100 lisoč dinarjev, ostalo pa bo dala svetovna organizacija UNICEF. Metod Plut Petinpetdesetletnico poroke sta praznovala oeooooooooaooaoaoociocxx V vasi Trnje pri Veliki Loki sta 3. februarja praznovala 55 let skupnega zakonskega življenja Jane« in Ana Andoljšek. Zakonca Andoljšek sta v življenju mnogo prestala, 2lasti pa med drugo svetovno vojno, v kateri sta izgubila tri si-nove-partizane. Polde in Jože sta padla na Javorovici marca 1944, Štefan pa v bližini doma pri vasi Krtina. Na stare dni živita sama v skromni in »labi hiši v vasi Trnje. Janez Andoljšek je star 79, Ana pa 76 let. Oba sta člana Zveze borcev in drugih organizacij ter se navzlic starosti še vedno udejstvujeta v teh organizacijah. Želimo jima še mnogo let zdravega in srečnega skupnega življenja. — Na sliki: Janez Andoljšek pred spomenikom padlih borcev, ki so ga odkrili na Veliki Loki 7. Vili. 1955. Tu so vklesana tudi imena njegovih treh za svobodo padlih fantov. Iz Kostanjevice na Krki KMETIJSKO GOSPODARSKA SOLA V POLNEM RAZMAHU Letos smo tudi v Kostanjevici ustanovili stalno Kmetijsko-gospodarsko šolo, ki je pričela z rednim deiom 1. decembra. Šolo obiskuje petdeset fantov in deklet iz vse občine. Zanimivo je, da so najbolj zvesti obiskovalci nekateri starejši slušatelji. Le-te lahko postavljamo za vzgled vsem ostalim. Potreba po tej vrsti šole se Jt kazala že dolgo. Starši so nekajkrat izrazili željo, da bi jo radi imeli. Lani smo tem željam ustregli s tečajem za gospodinjstvo, vendar je ostalo vprašanje odprto za fante, ki so bili tega tipa pošotskega izobraževanja najbolj potrebni. V tečaju predavajo domaČi strokovnjaki in predmetni učitelji, tako, da je pouk res kvaliteten in zanimiv. ■ Nekatera predavanja spremljajo diafilmi, slušatelji so si doslej ogledali tudi telefonsko centralo, odkoder so klicali razne telefonske na>ročnike in se z njimi pogovarjali. Tako so spoznali telefon v njegovi praktični funkciji, doma pa jim bomo poka-aalj šo film o zgodovini brzo- java in telefona. Uprava pošta je šoli ustregla z velikim razumevanjem in ljubeznivostjo, kar pričakujemo tudi od drugih podjetij in ustanov. Tako se bodo slušatelji najzanesljiveje spoznalj z vsem tistim, kar mora znati sodobni državljan, čeravno je na podeželju. To je še eden od primerov našega praktičnega pouka v kmetijski šoli. Poleg predpisanega gradiva je uprava šole dala na program še nekaj predavanj, za katera meni, da so našim ljudem potrebna. Tu moramo omeniti predavanje o zdravilnih zeliščih, ki ga je imel zastopnik Gosada i« Ljubljane in Je bilo zelo skrbno pripravljeno. Uvedli smo že eno uro tedensko, na kateri se slušaielji uče osnov družabnega življenja, plesov iitd. Vse to Pa ima za posledico redno obiskovanje pouka in lepo delovno disciplino, tako da bo prvi letnik naše Kmetijsko-gospodarske šol« mogoče uspešno zaključiti. ljudska univerza se je odloČila za nove oblike dela Ker Ima Ljudska univerza pri nas že kar trdno tradicijo, smo prešli na nove oblike dela. Predavanja bodo odslej po vaseh. Zbrali smo nekaj dobrih kratkih filmov iz najrazličnejših področij. Te filme smo združili v lepo zaokroženo celoto. Vsak film ima svojega predavatelja. Poleg predmetnih učiteljev nižje gimnazije bodo predavali tudi splošni in zobni zdiravnik, veterinar, agronom itd. Vsa stvar ima obliko kratkega filmskega časnika, ki je silno zanimiv in jedrnat. Prvi poizkusi so lepo uspeli, upamo, da bo šlo tako naprej in da se bo zanimanje za Ljudsko univerzo še povečalo, splošno ljudsko izobraževanje pri nas pa bo tako doseglo svoj namen. ZANIMIVA RAZSTAVA V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA V počastitev Prešernovega dne — kulturnega praznika slovenskega naroda — smo priredili v vitrin) majhno razstavo partizanskega tiska, na kateri je razstavljenih nekaj zanimivih del iz NOB. Osrednjo pozornost zaslužita dve izdaji Prešernove Zdravljice. k[ izražata veliko ljubezen borcev NOB do relikega pesnika. Oba isvoda sta krasno ohranjena. Prvega je Izdala XXXI. divizija IX. korpusa v počasbtev 100-letnice Prešernove Zdravljice, kar je lepo ilustriral Dare Klemenčič — Maj, drugega pa je izdal Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, prav teko za 100-letnico Prešernove Zdravljice in sta jo ilustrirala tovariša Janez in Viher. Posebno ta izdaja je vsega občudovanja vredna. Naslovno s'tran krasi Prešernova podoba in napis, oboje v zlatu. Zlate So tudi vinjete v knjigi, medtem ko je tekst rdeč in ima vsaka kitica priloženo celostranski linorez. Poleg tega je razstavljena prva pesniška zbirka partizanske pesnice Vide Brestove "~ Majde Petetiin iz Sentruperta na Dolenjskem. Zbirka obsega 18 pesmi in ima tak tud; naslov. Izdala jo je tehnika Gubčeve brigade, uredila sta jo Vasja in Lojze. Sledijo še pesniške žetve, ki jih je izdal Jože Tiran, Karel Pahor, dalje Pesmi borcev XXXI. divizije, Kronike Toneta Veseljaka itd. Razstavljena je tudi prva številka Pa-vlihe iz avgusta 1944. nekaj tiskanih poročil in dnevnih povelj ter glasil raznih brigad. Razstavica je hudo skromna. Ima pa nekaj lepih in zelo redkih izvodov. Vodstvo šole je Imelo z njo namen pokazati šolanjem nekaj lepih vzorcev partizanskega t\ska in pa veliko vnemo za slovensko pesem ter genij Franceta Prešerna. med NOB. ObLO KOSTANJEVICA — PODROČJE SKRBI ZA ZDRAVJE MLADINE Občinski ljudski odbor Kostanjevica— Podbočje je na svoji zadnji seji sprejel sklep, kj je vreden pozornosti jn občudovanja. Po tem sklepu J« namreč vsak šolar v občini upravičen do brezplačnega zdravljenja pri splošnem in pri zobnem zdravniku. To pa ne bi bilo dovolj, kaj'ti vsi sistematični pregledi so ostali zgolj pregledi zato, ker ljudje niso nabavili zdravil. Zdaj imajo otrocj tudi zdravila brezplačno. Da pa ne bi bili stroški preveliki, smose odločili, da bomo povabil; okulista, ki bo v enem dnevu pregledal vse otroke, ki imajo kako hibo na očeh, Specialist jim bo predpisal očala in morebitna zdravila. Prav tako bomo povabili specialista za duševno defektno mladino. Splošni zdravnik dr. Jože Križnic je na podlag; sistematičnih pregledov izdelal elaborat, v katerem so navedene vse potrebe naše šolske mladine. Pripomniti moramo, da vodimo v kartotekah šolske mladine tudi slušatelje Kmotijsko-gospodarske šole in slušateljice tečaja RK za žensko mladino, kakor tudi otroški vrtec. Vsi tj šolarji so redno dvakrat leino pregledani v splošni in zobni ambulanti. Na podlagi omenjenega elaborata smo seznanili s problematiko zdravstvene zaščite pri naši mladini občinske, okrajne In republiške forume. Po temeljitem pretresu na svetu za šolstvo, svetu za zdravstvo in na upravnem odboru Splošne ambulante v Kostanjevici, je slednjič odločal občinski ljudski odbor, javnost pa smo seznanili na roditeljskem sestanku. ObLO Kostanjevica—Podbočje se v resnici lahko ponaša s tem sklepom, saj ima daljnosežne In dobre posledice za tisto, kar nam je najdražje — našo mladino. V KINU JE ZAGOTOVLJENA KVALITETA Svet za kulturo pri ObLO Kostanjevica—Podbočje je imenoval komisijo, ki odgovarja za filmski spored. Komisija je že začela z delom in izbrala filme, kj jih bomo gledali v prvi polovici leta 1957. V glavnem je komisija imela srečno roko, saj je izbrala nekaj kvalitetnih del. Zal se je morala prj izbiranju ozirati na nekatera dejstva, kj so predvsem materialnega značaja. Naš Kino je razporejen t visoko skupino, ker ne zmore velikih izposojnln. To je kajpak vplivalo tudi na kvaliteto izbora. V bodoče bodo imeli v Kostanjevici dve filmski premieri tedensko, medtem ko bo v Podbočju še nadalje gostoval potujoči kino Iz Krškega. Najboljše in mladini primerne filme bomo pokazali tudi Šolarjem na posebnih predstavah, drugače mladini v kino vstop ni dovoljen. KOSTANJEVICA V FILMU Filmska ustanova zveznega izvršnega sveta je poslala v decembru k nam filmsko ekipo, k[ naj b; posnela šolsko umetniško galerijo, kot edino stalno šolsko galerijo v državi, ©b tej priložnosti so tovariši po&nelii še nekaj prizorov iz življenja v našem mestu, nekaj pokrajino in grajsko zidovje. Pod naslovom Kulturni napredek Jugoslovanske vasi bo šel film tudi v nekatere naše prijateljske države, del tega materiala pa «• prav te dni odvija po vseh jugoslovanskih kinomatografih, ▼ obliki filmskega dnevnika. Čeravno vreme nj bilo kdove kako naklonjeno, so tud; nekateri zunanji prizori zelo uspeli. Med takimi prizori je prizor čolnarja V'deta, ki ga je < Kloštrskem žolnirju tako lep* zaigral tovariš Milan Mlakar. Prav prisrčni pa so tudi otroci v otroškem vrtcu, ki so s velikimi in začudenimi očmi strmeli v filmsko kamero. Pripomniti moramo, da so snematelji dovolili, da si snemalne naprave i* delo z aparati ogleda tudi Šolska mladina. fitev! 3 (382) DOLENJSKI LIST Stran S ronomi DOLENJSKI OSVtSČ Iz polletne etat&ttike 0 uspehih n* e«>lah je bilo razvidno, da imajo najslabše učne uspene na šolah Jelševec. Trebelno in Klenovik. Svet za šolstvo pri ObLO je na zadnji seji obravnaval- vzroke takih rezultatov in ugotovil, da je ipovsod lam, kjer j« slab Šolski obisk tudi 6lab uspeh. Prav fcaradil tega Je tskleni. sklicati vse predsednike šolskih odborov tn upravitelje šol, da se bodo posvetovali, kako bi zboljšall obisk dn kako naj pri tem delu pomagajo Šolski odbori. Na posvetu bodo tudi razpravljali o vseh materialnih pro'blemJh Šol in skušali odstraniti naj-bOij kričeče pomanjkljivosti. Na Trebeflmem je fduo predavanje/ za gospodinje o prašičereji'., vo-bnarstvu in gnojenju. Predavanje je spremljal široko vni film, udeležilo Em'5fl Adamič« v Mokr>n-nogu^vte bil nad vse pričakova- ._i&—:-_ nje živahen. Udeležilo se ga Je okrog 50 članov ;in članic. Pregledali so dosedanje delo v posameznih sekcijah in ugotovili!, da j« upravni odbor isicer pravilno usmerjal celotno delo ter predlaga* sekcijam svoje načrte, da pa vse sekcij« niso izvršile programov. Malo več življenja smo pričakovali od dramatske sekcij«, ljudske univerze in pevske skupine. Občni zbor J« izvolili široki odbor ln dal s tem zlasti pomoč posameznim sekcijam. Članstvo je predlagalo v odbor »Judi, od katerih pričakuje, da bodo poživili vse dejavnosti ljudske piosvete. Za predsednika je (bU ponovno izvoljen Vilko Videč-nik, za podpredsednika Rudi Kuhar, za tajnico Francka Koojančič za blagajničarko pa Helka Koželj, ki že do.ga leta vodi blagajno društva. Iz» volili smo tudi gospodarski odsek, v katerem bo v bodoče tudi uprava doma. Društvo ima 8 aekdij in je zanjje izvolilo vodje, Za dramsko sekcijo je bil izvoljen Franc P*» peljnjak, iza pevsko Vilko Vi- dečnlk, za ljudsko univerzo Zora KneUel, za knjižnico Sonda Jeric, za godbeno Slavko ZniiMariič, za plesno Majda Neč-imer, za upravnika kina pa Ivan Lapuh. Vsakemu v'odji smo izvolili le po tri aH štiri člane v pomoč. Tako upamo, da Je društvo organizacijsko krepko uredilo svoj vodstveni aparat ln trdno smo prepričani, da b'omo v prihodnosti mogli ugotavljati veC živahnosti in uspehov društvene dejavnosti. niku in v nedeljo, 21. II., ob 14. url v Crmošnjleah in ob 18. url na Dvoru. Novice iz Metlike Slovo od partizanskega očeta V .Železnikih pri DraMčih so Člani Zteze borcev in ostali prebivglci sosednjih v-asi spre-rMiti>?lgp§g^fhu pm-im W- ' voljeni Ielri0S^Ww&i>rya'na; '.'očeta dveh padlih borcev, Martina in Etfgelberta. Pred domaČo hišo se je v imenu sosedov in članov' ZB poslovil od tov. Drgama predsednik ZB Jvie Flesec mlajši. »Tvoje življenje je bilo vedno trdo in trpljenja pnlno, vendar' si bil popoln poštenjak. Tvoja sinova sta dala življenje za našo veliko stvar-,« je rekel tov. Plesec.Pri odprtem .grobu je govoril še Marko Bajuk. Prvega civttne-o" pogreba v rast se je ude- 8. februarja je umrl v Metliki slaščičar in svečar Anton lvlurn, star hiizu 76 let. Bil je iz zman* družine novomeški!} lectarjev. Pred petdesetimi leti se je preselil v Metliko in tu začel svojo obrt, Pokojni, ki je bil med ljudmi zelo priljubljen, je bil poznan širom Bele krajine, po Dolenjskem in bližnjem Hrvatskem. V nedeljo 10. februarja sta vodstvi nižje gimnazije in osnovne Sole sklicali roditeljski sestanek. Ob številni udeležbi staršev je najprej govdi-il ravnatelj nižje gim. Ivan Žele »O otroku in filmu« in pri tem pokazal na različne pravilne in nepravilne odno«e »taršev, ki jih imajo do svojih otrok glede obiskovanja kino predstav. Vsi so ugotovili, da je dober film- velika pridobitev za človeštvo, da pa je treba znati to dobrino človekovi starosti primerno prav uživati. Staral ao bili tudi seiznanjeni z učnimi uspehi v obeh šolah, ki so boljši kot lani, čeprav splošen uspeh še ni zadovoljiv, saj je v gimanztjl ob polletju izdelala komaj polovica dijakov. Prav dober pa je iolskl obisk. Učenci osnovne šole, zlasti d.i.jifiki se izven šole izživljajo predvsem v krožkih (risarski, folklorni, dramatski, šahovski in smučarski, katerim se bosta v kratkem pridružila še zemljepisni in muzejski), pri pevskem zboru, pri TD Partizanu, Počitniški zvezd'im drugod. Na sestanku so bili tudi iz- V Metliki dela danes (J organizacij (Zveza borcev, Združenje rezervnih oficirjev, podružnice sindikalne organiiza-cije. Društvo Rdečega križa in Mladinska organizacija), 7 društev (Prostovoljno gasilsko društvo, Telovadno družtvo Partizan, Prosvetno drušVtvo »Janez Marentič«, Belokranjsko muzejsko društvo, Turi-stično-olepševalno društvo, Društvo prijateljev mladine in pred kratkim ustanovljeno Društvo za napredek gospodinjstva), metliška Lovska družina in KegJJaiškl klub. V splošnem je njihovo (Ho zadovoljivo, le članstva je ponekod premalo in ima na primer mla- dinska organizacija »amo 40 fantov in deklet. Mestna organizacija SZDL šteje letos 359 članov (20 jih je izstopilo!) kar v primeri z 800 volilnimi upravičenci ni zadovoljiva številka. Na sestanku je bilo sicer sprejetih 38 novih članov, sklenjeno pa je bilo, da bodo skušali število članstva v primeri z volilnimi upravičenci dvigniti vsaj na 70 odstotkov. Na sestanku so bili tudi izvoljeni kandidati za novi odbor SZDL. Volitve bodo v nedeljo 24. februarja dopoldne v pisarni kmetijsko -gospodinjske šole na Trgu svobode v Metliki. —ar Četrtek, 2,1 .februarja — Irena. Petek, 22. februarja — Marjeta. Sobuta. 23. februarja — Marta. Nedelja, 24. februarja — Matija. Ponedeljek, 25. febr. — Saša. Torek, 2f> .februarja — Andrej. Sreda, 27. februarja — Gabrijel. Gibanje sonca: 21. februarja vzhaja sonce ob 6.H« ln zahaja ob 17.3«. Dan je dolg 10 ur in 40 minut. Luna: 21. februarja ob 13.1« zadnji krajec. »KUKA« — NOVO MESTO: n. do as. it. ameriški film »Dama s kaineLijsmi«. Od 2«. do 28. U, jugoslovanski fllrn »Zaseda«. DOM JLA — NOVO MESTO: Od 23. do 26. II. italijanski film »Turek in Neapolltanec«. Od 26. do 2S. II. ameriški barvni iihn »10 ljubezenskih pesmi«. ČRNOMELJ: 23. in 24. II. ame-riftkl film »Bet! Jz Ouayanne«. 2*. in 27. II. ameriški film »Iznad so. nadstropja«. METLIKA: 23. in 24. II. angleški film »Meč in roža«. 27. II. ameriški film »Dar na vrvici«. KOSTANJEVICA: 24. II. ameriški film »Pogumen kot Lassle«. DOL. TOPLICE: 23, In 24, II, nemili! barvni film »Zemlja smeh- TREBNJEt 2. In 3. III. ameriški film »Kraljica Kristina«. Predstavi v nedeljo ob 14. ln 18. url. ŠENTJERNEJ: 23. in 24. II. ameriški film »Ljubezen s tujcem«. MOKRONOG: 23. ln 24. II. ameriški film »Steklena menažerija«. STRAŽA: 23. ln 24. II. francoski film »Ponočnl ljubimci«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja francoski film »Vrag v telesu«; v četrtek, 21. II., ob 18. url v Birčnl vailj v peten, 22. II., ob 19. uri Sentrupertu: v soboto, 23. II., ob IS. url na Malem Slat- Pismo iz Prečne Tudi pri nas se prav marljivo si 1n pomenu kmetijsko gospo- pripravliamo na volitve v od- darskih šol. Starši so živahno bore SZDL. Dosedaj sta bila dva sodelovali v razpravi in se za- prr.v dobro obiskana sestanka V7:eli zlasti kmečko gospod-ar- SZDL v Prečni in Cešči vasi, "*e *°Je in zahtevali njih uzako- Navzočj so razprnvljali o nalo- nltev, Izrazili so željo, da bi gah odborov SZDL, o davkih in prihodnje leto bila taka gospo-javnih delih. Znova so načeli • «araka šola tudi v Prečni. Star vprašanje ureditve važne ceste Cešča vas—Prečna, in vključevanja novih članov v SZDL. Medtem ko se je udeležilo sestanka v Prečni veČina delavr-Pv ln nameščencev, so bili v Cešči vasi tudi kmetje. Navzoča tovariša it Novega mesta Viktor Zupančič in Janez Somrak, sto pojas- š; so govorili tudi o vprašanju obveznega šolanja ciganskih otrok, ki jih je okrog Prečne vrp polno. Navzoča Cigana, ki že pošiljata redno svoje otroke v šolo, sta Izjavila da so pač težave « staro miselnostjo jn njihovim načinom življenja. Naj še dodamo, da so zelo marljivi tudi naši pionirji, kise pridno pripravljajo s pevskim zborom za tekmovanje pionirskih zborov Jugoslavije za Titov rojstni dan. Sami pa so v času semestralnih počitnic ustanovili fizkulturni krožek, ki ga vodi dijak novomeške gimnazije Dušan Jarc lz Prečne. Naši delavci tudi ne drže rok križem in pripravljajo za konec februarja novo igro — komedijo. Tako je v Prečni kar živahno in smo letošnjo zimo prav zadovoljivo preživeli. -J-t- ^'rtopniKr* rrarŠe^^V^^^v^ia - 61-anMvu • -.postavljena novi šolski odbor, ki bo v prihodnje za obe šoli leti. V jeseni se bosta namreč osnovna šola in nižja gimnazija združili v osemletko in bosta imeli enotno šolsko vodstvo. ležilo veliko število prebivalstva iz- domače pasti in soseščine. Regina tir V torek 12. februarja Je bil v Metliki v kino dvorani velik predvolilni sestanek članov SZDL. Po političnem pregledu dogodkov doma . in po svetu, ki rja je podal tov. Svlgelj, je bilo v tajniškem poročilu tov. Slave Guš'tiinove ztfrJjeEto med drugim tudi delo članstva, organizacij in društev. vpraSanJa tn govorila tudi o nn-traniem in zuna.n.je političnem položaju. ♦ Zadnjo nedeljo so se zbrali v osnovni šoli v Prečni številni starši }n prisostvovali zelo dobro uspelemu roditeljskemu sestanku. Upraviteljica šole tov. Marija Dovjakova Je najprej izčrpno poročala o uspehih učencev v I. polletju m naka-z.ala vrsto nalog in prijemov v sodelovanju staršev s šolo. Njeno poročilo Je dopolnila učiteljica Tratnikova z referatom o pomoči nervoznim otrokom, zaključil je pa učitelj Jože Tratar, ki je govoril o vk>- Vesti iz Črnomlja V počastitev občinskega praznika so nastopali tamburaški zbori ln folklorne skupine i* Adlešičev ln Preloke. Skrbno pripravljen spored narodnih plesov jp navdušil mnoge gledalce. Dvorana Kulturno-pro-svetnega .doma je bila. skoraj vsa zasedena. S črnomaljskih ulic Izginja zimsko blato. Vodstvo občine j» poskrbelo za čiščenje ulic. Pozno v noč ao bila p© ulicah napeljane cevi in curki so odnašali iz ulic zimsko nesnago. Cist« ulice in melodije ix zvočni- $P0RTINm£$NAVZG03A Med najboljšimi v okraju Z občnega zbora žužembsržkega Partizana TVD Partizan v Žužemberku je v preteklem letu deloval že tretje leto, pred dvema letoma pa se je društvu priključilo tudi kulturno-umetnlšk« društvo. Partizan Je po bese-dah tov. Vuteja s svojim dosedanjim delom opravičil svoj obstoj. Največ zaalutf za plodno delo im« mladina, ki Je nosilec naSe Športne dejavnosti. Reclna vadba vseh oddelkov Je omogočila zdravo in imotrnu ts» lesno vzgojo in zdravo razvedrilo članom Partizana. Koliko veselih Ur so ti mladi ljudje preživeli v slcef* neprimerni telovadnici in na telovadišeu,. koliko truda so vložili v priprave za razne proslave, s kakšnim veaeljem ao se pripravljali za zlet v Črnomlju, vedo le tisti, ki. so pozorno in z razumevanjem spremljali društveno dejavnost. Tako se Je društvo uvrstilo na prvo mesto v društvenih dejavnostih kTaJa. To leto j* tudi občinski ljudski odbor uvidel po. žrtvovalno in koristno delo dru-Btva, in je društveno delovanje gmotno podprl s 100.000 dinarji. Tov. predsednik je v Imenu društvene uprave-ln vseh pripadnikov društva zagotovil, da se bodo sredstva, ki jih bo Hudska ob-lanf dajala In Jih že vložila, bogato obrestovala v zdravem in k epkem rodu. Turlt v republiškem merilu Je društvo drwetflo velik uspeh sej im v tekmovnnhl vseh partizanskih društve za pokal Ljudske pravico doseglo častno II. mesto. Nase nalose so velike in odgovorne: povečati Število članstva, utr- In 1S3S. Letos Je zasluženo osvojila pokal ekioa črnomaliske gimnazije, saj so svoie nasprotnice vkp premajiali. Druso mesto Je osvojila nekompletna eklpn Partizana, tretje mesto p;i ekipa delavrcv-rudnrjev lz Knnižnrice, Slede še VP Otovec. VP Črnomelj. • Letošnji turnir je trajal dva dni, 14. In 15. februarla. Organizacija tekmovanja v izvpdbi Partizana je potekla brezhibno, dobri so bili tudi sodniki :ia turnirju. Zmagovalno mn.štvn ?o. sestavljali .sledeči Igralci: Duft>n Ballč, Ivan Kastellc, SUnn Vardljan, Ivan 2unič, Bane Sujica in Vlado MušlČ, Tudi odbojka st v Črnomlju utira pravo pot, saj je v »oh ok!pnh dosti dobrih In nadarjenih Igralcev, Posebno pa so se izkazali Isrrslel Svobr.de v Kanižarlei, ki so KValUetno enaki z gimnazijo In Partizanom. Odbojkarskih, tekem v telovadnic! gimnazije »e Je ud"lo*!lo preko 200 gledalcev. M-K Atletsko prvenstvo v dvoranah Zadmo nedeljo le bilo v Ljubljani atletsko prvenstvo Slovenije v zaprtih prostorih. Prvenstva se Je udSI«2llO več atletov P.irtl/nna U Novega mesta, ki so prvič tek- movali v takih poeojih. Bili r.o kar dobri, pozna se jim, da se v telovadnici Ze dalj časa pripravljalo na novo sezono. Dopoldne so bm teki na Go- spodarskem razstavišču, Mladinka Goršinova lz Novega mesta je bila v teku na 400 m druga z rezultatom 1:12.2, Zurc je bil v pred-teku na 60 m prvi, v finalnem teku med najboljšimi mladinci iz vse Slovenije. Dell si 3. ln 4. mesto z rezultatom 7,6. Zajjar Je v predteku tekel na 60 m 7,3, Potrč pa 7,0. Zurc Je bil s skokom v daljino 5,4(i m tretji. Mladinec Tratar je tekel prvič v teku na ovire na 55 metrov ln Je dospel na cilj z rezulatom 10,5. v teku na 1000 m je bij v svoji skupini drugi z rezultatom 3:0,1,8. Kotnlkova Je bila v teku na fiO metrov z rezultatom 8,8 peta v ■ kupnem plasmanu. Dopoldne' se Je nadaljevalo tekmovanje v skokih ln metih v ateljeju Triglav nima, Tu so imeli naši atleti več sreče. Kotnlkova je bila druga v skoku v višino s 130 cm in prav tako v metu krogle z 11.09 m. Potrč je bil drugi v metu krogle z rezultatom 13.82 1n Iretjt v skoku v višino s skokom 170 cm. Tudi Zaaar Je bil drugI v troskokU z rezultatom 11.38 m. Z rezultati naših atletov na prvem letošnjem tekmovanju smo lahko zadovoljni in pričakujemo, da bo letošnja atletska sezona še bolj uspešna kot Je bila lanska. JG PARTIZAN v Kostanjevici se zavzema za telovadnico Pred dnevi Je Imelo TVD Partizan Is Kostanjevice sejo, na kateri so se dokončno odločili za telovadnico. Potreba po njej se je kazala že dolga leta tako v loll kakor tudi v društvenem življenju. Doslej smo lahko telovadili le v letnem času ln takrat je bilo društvo tudi aktivno. Pouk telovadbe je bil zato pomanjkljiv, kampanjski in enostranski. V kratkem pa bomo začeli z delom v Bučarjevi dvorani, ki bo vsaj ta silo obnovljena in preurejena ter opremljena z najvažnejšimi rekviziti. Tam bodo po:ileJ tudi ure »olike telovadbe, tako da bo tudi ta predmet dobil veljavo, ki mu pripada. Ker pa so sredstva za obnovo dvorane minimalna, bomo morali pomagati tudi s prostovoljnim delom in tako doprinesti delož k tej akciji. TVD Partizan, ki Je v času festivala v Kostanjevici pokazal na svoji samostojni akademiji lepe uspehe, bo poslej lahko ie krepkeje prijel za delo. kov ao nam dajale občutek prazničnega razpoloženja ob proslavah občinskega praznika. Pred dnevi s-mo Imeli občni zbor Planinskega društva. Število članstva vedno narašča, kar pomeni, da je vodstvo precej agilno ln da si prizadeva, da bo planinski dom na Mirni čim privlačnejši in v prijetno razvedrilo vsem ljubiteljem na» rave. Ne le zaradi naravnih lepot, temveč tudi zaradi znanih krajev iz NOB ima planinski dom na Mirni gori lepo bodočnost — postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. Fotokkib Ljudske tehnike v Črnomlju je priredil razstavo domačih del v. počastitev občinskega praznika, Prav zanimiva eo dela iz kulturnega, gospodar, skesa in političnega področja, zlasti pa naravni motivi, J. s.; Avto šola v Kostanjevici Na enem od svojih zadnjih sestankov se je Ljudska tehnika v Kostanjevici odloči.a, da bo začela s tečajem ža amaterske šoferje, Prijavljencev za ta tečaj Je dovolj, predavatelje imamo, za avtomobil pa teko pogajanja, za katera upamo, da bodo rodila dobre uspehe. Šolska mladina deluje v krožkih, ki so v šolski delavnici. Eden od teh krožkov je izdelal lutkovno g.edališče, ki Je t$ imelo štiri predstave. LUTKOVNO GLEDALIŠČE NOVO MESTO Nedelja, 24. februarja, ob 10. in 11. url: »Radovedni Pavliha« g predigro »Opeharjeni Nemec«. ZATEKEL SE JE PES Istrljnnec, sred. velikosti, z rjavimi ušesi. Na koncu repa Ima rjavo liso. lastnik naj se zglasl pri predsedniku lovske družine v Dol. Toplicah — Petru Henigmanu. PPODAM NJIVO v Kandijl. Poizvedbe pri Flnku v osnovni Soli. POCENI PRODAM: rabljeno spalnico, hrastovo omaro, otroško posteljico, stajico in otroško košaro. Polzve ae v trgovini »Kolonlale« — pri mostu v Novem mestu. Plačljivo tudi s čekom. IZVRSTEN SADJEVEC vam nudi v vseh količinah po dnevni ceni Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. PRODAM POSESTVO (1 ha, 03 a) z gospodarskim poslopjem, pet minut od železniške postaje Ponikve. Poizvedbe pri Bartolju. na Grmu 10, p, Ponikve. PRODAM PISALNO MIZO (na rolo), mizico za stroj Iz trdega lesa, 2 stola za vijake in ročni voziček: Anton Petrlč, Zagrebška 4, Novo mesto, UGODNO PRODAM elektromoter znamke Ganz, 7.5 KS: ZakrajSek Stane, Dol. Nemška vas, pošta Trebnje, ENOS T ANO VANJSKO H!ftO, novejšo, v Novem mestu - Kan-dlji, prodam, informacije: Ba-tlstič, Radio Ljubljana, Tavčarjeva ulica, L do 31. marca 1957 v Zdra*w stvenem domu Novo mesto v dopoldanskih in popoldanskih urah. Organi sanitarne inšpekcije bodo po 31. marcu pregledovali, ln Če se bo Ugotovijo, da posamezne osebe niso bile zdravniško pregledane in da pregleda nimajo potrjenega v zdravstveni legitimaciji, bodo proti njim kazensko postopali po predpisih clti« ranega zakona. Sanitarni Inšpektorat ObLO Novo mesto » Dne 22. februarja priredi v Novem mestu Tovarna šivalnih strojev MIRNA i/. Mirne, nov krolnl In šivalni tečaj v. Sindikalnem domu v Novem mestu dopoldne, popoldne ln zvečer. Vpišete sa lahko v ponedeljek (popoldne), torek in soboto v Sindikalnem domu. Zene ln dekleta! - Izkoristite . ugodnost, poslužite se železniških kart s popustom! * Okrajna uprava ra ceste v Novem mestu razglaša, da je do preklica zaradi taljenja zmrzlln pod cestišči omejena prometna obremenitev na okrajnih cestah, štev. 1455 (Črnomelj—Adleilfti) in štev. 1467 (Vrhovci — Zunlči) na 3 tone. RAZPIS Okrajna obrtna zbornica Novo mesto razpisuje natečaj za pripravo kandidatov za mojstrske izpite, Interesenti naj se prijavijo pismeno aH osebno v pisarni zbornice do vključno l, marca. Vpisnina, v knterl so vračunani ludi stroški za zvezke in papir, znaša 3-000 din. Vse Informacije dobite v zbornični pisarni v uradnih urah. Podpisana Alojzija Mežnar li Gor. Lakovnic se zahvaljujem vsem aovaščanom, kt so mi v nesreči pomagali In me prepeljali v novomeško bolnišnico. Posebej se zahvaljujem dr. Bajcu ln ostalim zdravnikom, ki so ml rešili življenje Alojzija Mežnar. Turistični biro PUTNIK - Novo meNto organizira 10. marca Izlet v Planico. Tradicionalni poleti na 130-metrskl skakalnici! - Izredna mednarodna udeležbn! - Prijave Bprejemamo do 6. marca. t Obveščamo vse, ki so zaposleni v živilsko predelovalni in prodajni stroki, In ki so jiodvrženl obveznim pregledom po predpisih Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni Ust FLRJ. It. 17-157;5fi), da bodo zdravniški pregledi od Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za izplačano škodo zaradi nesreče pri Živini: Valant, Ločna št. 23 pri Novem mestu. Vsem, ki so spremili našo ljubo mamo Cesar Ano na zadnji poti, JI darovali vence, nudili zdravniško pomoč do zadnjega dne. se najprlsrčnejše zahvaljujemo. Žalujoča družina Cesar ts Prečne 18 in ostalo sorodstvo. NOVO MESTO V času od B. do lfl. II. Je bilo rojenih m dečkov in M deklic. Poroč.111 so sci Muhar Alojzij, delavec s Krke, ln Kostrevc Marija, delavka iz Stopič. Kobe Janez, kmetovalec, in Kobe Marija, hči kmetovalca, ob z Dolža. Cim-pnč Frane, zidar iz J urne vasi, in Mihelič Martina, šivilja iz Reger-če vasi. Žonta Franc, sin kmeto-valca, ln Mihalic Ana, hči kmetovalca, oba a Potovrha. Zonta Anton, šofer s Potovrha, In Luzar Marija, tkalka Iz Novega mesta. Mohar Alojz, drlavec s Krke, ln Kovačlč Marija, delavka Is Novs-ga mesta. Tavčar • Edvard, študent, ln Medic Martina, uslužbenka, ob« lz C»or. Itrafti Hra-star Stanislav, »In kmetovalca lz Dol, Grčevla, ln Seničar Ana, kmetovalka iz Smolcnjt* vasj, Zupane Marjan, strojni tehnik, In Košiček Martina, trgovska pomočnica, oba lz Novega mesta. Bre-gar Alojz, delavec s Hmeljčiča, lu Pelko Justina, hči kmetovalca z Malega Cerovca. Umrli sta: Setlna Ana, hči kmetovalca, 20 let, lz Mokronoga, in Križan Vtdat žena mizarja, 38 let, iz Podzemlja. * PREČNA Umrla Je Cesar Ana, gospodinja, 71 let, iz Prečne, METLIKA V času od 10. L do 10. TI. so bili rojeni 3 dečki In 2 deklici. Poročili so se: Selakovlč Janko, posestnik Iz Drag, in Smllja-nič Marija, poljedelka lz Dolja-nov. Ambrožič Jožef, poljedelec Iz Busin.le vasi, ln Gornik Alojzija, poljedelka iz Grabrovca. Pe-truša Jožef, posestnik iz Železnikov, ln Plesee Ana, poljedelka Iz 2ele2n|kov. Gvozdanovio Vladimir, poljedelec Iz Metlike, ln Puškar Barica, poljedelka iz Dol. Puakarovega Jarka. Nemanič Brn-nlslav, finomehanik la Bereče vasi, in Tajčman iviana, delavka iz Kranja. Bebar Viljem, šofer lz Metlike, In Vukšinič Marija, poljedelka lz Križevske vasi. Umrli *o: Gonenca Barbara, osebna upokojenka, 73 let, Iz Ra-dovioe. Govednik Jožef, posestnik, 27 let, Iz Rosalnlc. Drgan Nikolaj, upokojeni zidar, 68 let, Iz Železnikov. Murn Anton, slaščičar, 76 let, iz Metlike. SEMIČ V času od l. I. do io. II. 1957 sta bila rojena dva dečka in 2 deklici. Poročili so se: Golob Radoslav, soboslikar lz Metlike, in Križnik Otilija, delavka iz Gor. Laz. He-nlgman Peter, kmetovalec Iz Vavpče vasi. In Kastellc Antonija, kmetovalka lz Stranske vasi. nik iz Stranske vasi, in Grzln Ro-zallja, flzioterapevtka iz Maribora. Hvaleč Maksimiljan, mesarski pomočnik iz Celja, in Murštč Ana, trgovska pomočnica tz Preloke, Ogulin Alojz, kmetovalec lz Osoj-nika, ln klemenčič Jožefa, poljska delavka iz Osojnlka. Umrli so: Pašič Marija, kmetovalka, 84 let, Iz Vavpče vasi. Klemenčič Marija, užitkanea. fil let, s gOdjefS vrha. Kregar Jože, upokojenec, 8? let, iz Vavpče vasi. Plut Marija, kmetovalka, 71 let, lz Osoinika. Sever Marija, 58 let, iz Priblšja. VINICA V času od 1. do 15. II. 1057 so bile rojene tri deklice. Poročili so se: Moravec Jane«, kmet iz Podklancn, in Verbanec Marija, hči kmetovalca Iz Uča-koveev. Jaketlč Franc, kmet li ZIIJ, In Metež Katarina, hči kmetovalca. Frankovlč Vlncene, kmet lz Nove Upe, ln Papo Marija, kmečka hči Iz Učakovcev. Umrla .tet Mravlnec Barbara, gospodinja, 68 let, lz Sečjega sela. Kastellc Alojz, mizarski pomoč- Okrajna uprava za gozdarstvo Novo mesto Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: CurelJ Ivan, delavefc z Jeseno-vega vrta, se Je s sekiro usekal V desno nogo. Gačnlk Mlla.tv, vulkanizer iz Gor. Straže, si je prt delu poškodoval desno nogo. Gut-mana Franca, posestnika z Vrha, je napadel Zlbert Franc ln mu z nožem poškodoval levo roko. Hu-dorovca Valentina, delavca Is Dobrniča, Je v Prečni napadel pred gostilno Pečartč Janko Braj-dič in mu poškodoval nos. JudeS Anton, delavec iz Pristave, si J« odri kožo na desni roki. Mohor-č16 Ivan, sin elektrlčarja z Rudnika, je padel z ograje in s| poškodoval desno nogo. Rudman Valentin, sin posestnika 1z Gabr-Ja, je padel s stola ln si poškodoval desno nogo. Sarman Hajko, sin uradnice Iz Novega mesta, ai je z vrelo vodo opekel desno nogo. Zveglar Domine z Gmajne j« padel s kozolca 1n si poškodoval desno nogo. KleviSarJa Slavka, sina posestnika lz Zagrada, J« nekdo napndel s kolom In mu poškodoval glavo. Krašovec Milena, žena posestnika Iz Pranroč, J« padla po stopnicah In si z vročo vodo opekla desno roko ln oba KKHX)orxxKxx>QoooQCwo*ooccc^^ nogi. obveSCa vse gozdne posestnike, da je rok za vlaganje proSenj za sečna dovoljenja po pianu 1958 od 15. februarja do 31. maja 1957 Prošnje je treba vlagati pri pristojnih kmetijskih zadrugah. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Medic Hozalija iz Sellsča — dečka, Fifolt Anica lz Kopra — deklico, Juršlč Pepca U Vet. Cerovca — dečka, Je-K« Vida lz Vel. Mruševega — dekiico, Dimic Draga z Roj — dečka, Dim Marija Is Žabrdja dečka, Sinrekar Jožefa l Raven — dečka, Kralj Jožefa Iz Dobrave — dečka, Sturiha Jožica iz Bušinje vasi — deklico, Bokan Mariju lz Stare cerkve — deklico, Kranjc Ana z Gomile — dečka, Kambič Frančiška iz Gradnika — deklico, Turk Marija a Zajčjega vrha — dečka, StamfelJ Mariju I* Prečne — deklico, Ru-gelj Kristina iz Sentruperta — deklico, Mervar Rozallja iz Gor. straže — deklico, Primožič Slavka tz Semlča — dečka, Krnjal« Katarina s Planine — deklico, Zore Albina iz Mirne — deklico, Luzar Anica Iz Brusnic — dečka, Jane Marija lz Dol. Toplic — dečka, Pintarlč Alojzija iz ZdinJ« yasi — deklico, Zibert Milka is Strita — deklico, Petrovič Anica lz Salke vasi — dečka, strugar Pepca z Loke — dečka. StrucelJ Marija iz Gribelj — deklico, Ka-dešček Anica z Dol. Grčevja — deklico, Kanlža Ana iz Vuketičev — dečka, Gelt Frančiška Iz Starega trga — deklico, Jurečič Antonija Iz Grobelj — dečka, Tomo Joža lz Bušinje vasi — deklico, Zalokar Ivanka Iz GrobeH — deklico, Oracar Frančiška a Trbinca — deklico, Kužnlk Antonija s Podllsca •— deklico. KRONI KAONESRR NaŠ Umetni tekstil »Kurent naš je res bedak«... V zadnji Številki smo pisali o plastikih in umetnem teksti* Lu, poudarjajoč, kako z uspehom umetna sintetična vlakna nadomestujejo naravne tekstilne surovine. Za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken se Izkoriščajo v glavnem štirje postopki, imenovani nitro. baker-ni, viskozni in acetatni. Pri nas bomo uporabljali za izdelavo umetnih vlaken viskozo, ker Je ta metoda najbolj enostavna in preprosta. Zato gradimo orjaško tovarno viskoze v Loznici. 16.000 ton celuloznega vlakna in 3000 ton umetne svile Našia država uvaža skoraj vso •uroviine, potrebne za tekstilno industrijo. Med njimi je tudi majhna količina umetnih vlaken. To stanje bo pa kmalu spremenjeno, umetnih v.aken nam sploh ni treba več uvažati, obenem pa bomo takega blaga dobili na trg mnogo več. Tovarna viskoze v Lioznici ol> Drini, ki zajema 15 in pol hektara zemljišča, bo med največjimi objekti naše povojne gra-dlive in vir surovin za domačo tekstilno Mduwtrijo. Ta tovarna bo dajala letno 16.000 ton celuloznega vlakna, 3000 ton umetne svile (rayona), 720 ton svilenega korda za avto gume, 540 ton celofana in 7500 ton og.jenega dUuflfida, Tako se bo potrošnja teh surovin povečala Za dva in polkrat. Tovarno so začelii,graditi leta 1954. Sedaj so na vrsti predvsem notranja dela, zlasti montiranje • strojev. Bamo tovarniško poslopje ravna me 8 hektarov površine. Za izgradnjo tovarne je potroSeno Skok iz višine 30.000 m Sodobna letala lahko poletijo v silne višine ■— 10, 20, 30 kilometrov nad zemljo. Da bi ugotovili, ali morejo piloti v primeru potrebe izskočiti tudi na takih višinah, b-osta dva prostovoljca, strokovnjaka ameriškega vojnega letailstva, kapetan Edvard Speri in poročnik Henri Nilsen, letošnjo pomlad »zaplula« v višavo, do skoraj 30.000 metrov. Dvignila se bosta z balonom, ki bo imel hermetično zaprto gondolo. S te višine bo kapetan Speri skočil v globino (seveda oblečen v posebno obleko in z dihalnim aparatom). Ker je v taki višini zrak zelo redek, so izračunali, da bo sprva padal z naglico 670 kilometrov na uro. Ko bo prišel v nižje, gostejše sil oje ozračja, se bo brzina zmanjšala in 4.500 metrov nad zemljo bo šele odprl padalo. 1 WB& Ravnateljica televizijskega programa ln pevka Shirlev Harmer, Je s svojo skupino »Shovvtime« bila proglašena za najboljšo kanadsko televizijsko grupo v letu 1956 29,5 milijarde dinarjev. Vanjo bo vgrajeno okrog 23.000 ton opreme — strojev ln pomožnih naprav, ki bodo zagotovile avtomatizirani proces proizvodnje. Proizvodnja viskoze, oziroma njenih dokončnih izdelkov, je silno komplicirana. Ker bo tovarna mehanizirana, bo potrebno mnogo strokovnjakov: okroK 60 inženirjev, 200 tehnikov in nad 1000 visokokvalificiranih in kvalificiranih de.av-cev. Kaj nam bo Loznica dajala Od umetnih surovin, ki jih bo proizvajala tovarna viskoze v Loznici, bomo dobili marsikaj. Od umetnega vlakna bom-bažastega in volnenega tipa bomo Izdelovali moške »srajce in perilo, poletne obleke, ženske obleke, dekorativne tkanine itd. Iz umetne svile bomo dobili svileno trikotažo, žensko perilo, blago za ženske obleke in drugo. Proizvodnja celofana je važna za embalažo v živilski industriji ter sploh za higiensko ln okusno pakiranje. Od letne proizvodnje loznl-ške tovarne bomo dobili: iz celuloznega vlakna okrog 35 milijonov metrov b.aga, od umetne svile pa 24 do 25 milijonov metrov svilenih tkanin. Poskusno obratovanje tovarne v Loznici se obeta za prvo polovico prihodnjega leta. Ze na začetku leta 1958 pa bomo dobili na trg večje količine tkanin in materiala iz umetnih vlaken. Poudariti je treba, da imamo za delo te tovarne izredno močno domačo surovinsko osnovo — okrog 96 odstotkov. Včasih so naravne surovine lahko zadovoljevale nizke potrebe .judi po tekstilu. V sodobnem svetu, ko vsak mo^kl želi imeti več oblek, ženske pa toalet, se je pokazalo, da Je naravnih surovin premalo in Jih je treba nadomestiti z umetnimi. Celo dežele, že od nekdaj znane kot velike proizvajalke volne jn bombaža, preusmerjajo svojo tekstilno Industrijo na proizvodnjo tkanin iz umetnih vlaken. Zato bo tovarna v Loz-nicii izrednega pomena za našo oskrbo s tekstilom. Blaga t>o več, in ker bo več umetnih tkanin, se bo -ahko izboljšala tudi kvaliteta naravnemu blagu iz volne In bombaža. Živahne priprave na pustovanje v Kostanjevici na Krki Zadnje dni v Kostanjevici zelo pogosto naletiš na pogovor o Selmi. Lansko leto izvoljeni odbor že pripravlja bodice, s katenmd bo okrcal napake Koslanjeviičanov, kajti Selmi zlepa ne uideš. Letos bo kurentovanje kasneje. Vreme bo tiste dni čisto gotovo lepo, saj bo že blizu .pomladi. Kurentovanje ima pri nas že dolgo tradicijo. Naklonjeni so mu bili vsi poklici, saj je med znanimi začetniki tega veselja tudi že zdavnaj umrli učitelj Grainland. V Kostanjevici je sicer precej pričkanja, toda tiste dni se na vse zamere pozabi. Ljudjie se združijo v veliko reko, ki se pretaka po ulicah, in kar se da glasno prepevajo: »...Kurent naS je res bedak, mi smo pa usi glili tak ...« Menda je to edini dan vsesplošnega ljudskega veselja, kdo bi ga potem zameril. V dneh od 3. do 6. marca bo v Kostanjevici živahno in veselo — tradicionalni kosta-njeviški karneval z naslednjim sporedom bo razvnel mlado in staro: 3. marca: razglašanje z mestnim bobnom 4. marca: slavnostna bakla-da in Šelma; zvečer Kurentovo zborovanje v Domu kulture s bogatim sporedom. 5. marca: karneval šolska mladine; 6. marca: Kurentov testament in pogreb. To je seveda le nekaj to&k sporeda, h kateremu vabijo Kostanjevičani. Udeležite 39 njihovega .judskega vesel j al Slavko Sitar - zmagovalec osmega šahovskega prvenstva Novega mesta 331 roiograuja kaze, kako tece iz stroja za izdelovanje nylonskih tkiv hkrati na sto in sto nitk; vsaka je debela le nekoliko tisočink milimetra. Te izredno tanke nitke spletejo nato v vlakno, ki je primerno za uporabo v tekstilni industriji. Seveda teče ta proizvodnja z neznansko naglico. V minuti izdela stroj 1000 metrov nvlonske nitke ali 60 kilometrov na uro. V letu dni Izdela en sam stroj več nyIonske niti kot bi vtem času 50.000 ovae dalo volnenih niti. SAMO SE Nič manj kot poldrugi mesec je tekel šahovski turnir za VII. prvenstvo Novega mesta. Na turnirju je sodelovalo 1« šahlstov, kar je najvišja povojna številka za tovrstni finalni turnir v Novem mestu. Značilnost VII. prvenstva Jo v tem. da so se tu posebno dobro odrezali nekateri bivši tretje kategornlkl, kot Bojanlč, ing. Košir in Bartolj, ki so zmešali račune nekaterim favoritom in so zasluženo napredovali lz tretje v drugo kategorijo. Zmagovalec letošnjega prvenstva — Slavko Sitar Je napravil redek podviK. OsvojHl Je prvo mesto ne da bi le enđkrat remlzlral ali celo izgubil. Tak uspeh Je red- kost. Bil Je za razred boljSl od ostalih udeležencev. Drugo mesto na letošnjem prvenstvu Je nepričakovano, a zasluženo osvojil Dušan Bojanlč, ki Je v finišu zaigral res dobro in Je z visokim procentom doseženih točk — 82,3(1 '/• zasluženo osvoJU II. kategorijo. Lanski prvak Slavko Doki ga mora letos zadovoljiti a tretjim mestom. (T3,9S%)i >• Alojz Bartolj 12 točk (7t,S3 ",',), C. Ferdo Avsec 10 in pol (Ki,7K ',), 7. Franc Jenko 10 točk (58,82 Vi), 8.—10. Stane Fink, prof. Dobovšek in Saranovlč 8 in pol (5U %), li.—12. Gajski in Segedin 6 In pol, 13. Mihelin 5 in pol, 14. Potrč 5 točk, sledijo pa še JoviO t in pol, Zgaujar, Cvelbar ln Cujnik. Na zaključku turnirja Je zmagovalec Sitar poleg diplome ln nagrade prejel še pokal ObLO, ostali najboljši pa so prejeli diplome in nagrade. Vi« Je spominjalo na vojno. Puščoba. Tišina, tista čudna, znana tišina, po kateri se bo nekaj zgodilo, nekaj strašnega. Bilo je pa sončno jutro, sep-tembersko poletje, in kmetje so se veselili: koruza zori. Začeli so »Moskitosi«. Ze dolgo poznamo njihov let, tisti krog, ki ga napravijo, tisto Iskanje, ko vsak od nas, spodaj v rovu ali pod redko krošnjo kakega Jalovega drevesa, skuša, da bi se skril. Mi proti njim nismo mogli u k roniti ničesar, to smo prepustili protiletalcem. /•■mili so. Samo za trenutek, potem smo jih spet zagledali, niže, usmerjene proti cilju. Spodaj, na terenu, ki je lahko največ pripomogel zamaskiranju, je bilo nekaj tankov in vstran, na rahlem pobočju, precej kamionov in skladišče goriva. »Moskitosi« so si izbrali za cilj kamione in bencinske sode. Preprost račun: nekaj bodo uničili z bombami, ostalo bo opravil požar. Bile so to samo sekunde, nekaj teh sekund, tukaj nad terenom, toda zaradi teh sekund je major Kulenovič dolgo sedel nad posnetkom, ki so ga prinesli Izvidniki. In premišljal. Poznal Je svoje pilote, izbral Je najboljše in jim pred poletom sporočil borbeno nalogo. Pojasnil jim je načrt nupada in zato v teh nekaj sekundah piloti čakajo samo na znamenje. »Moskitosi«, našteli smo Jih štirinajst, lete v skupinah. Piloti, čeprav Imajo za seboj še toliko ur, čeprav so opravili že toliko nalog, čutijo vso resnost trenutka... Kajti danes ne nosijo breme cementa z obliko bombe, danes nosijo tiste prave, danes Je •vojna« .. .« •Zdaj!« To Je spregovoril nekdo v našem rovu, navdušil se Je ... Gotovo Jc Isti trenutek to spregovoril tudi vodja eskađre in z nJim vred Je ostalih trinajst pilotov v istem hipu potegnilo ročice. Padale so poševne, dirjajoč proti zemlji kakor da tekmujejo. Iz spoštovanja proti rušilni sili, ki jo lahko sproži pol tone eksploziva, smo se v rovu sklonili, pazeč, da bi glave ne presegle gornjega roba skromnega .prstenega prsobrana. Zemlja Je zamolklo vzdrhtela. Rafal eksplozij se Je zlil v znani zvok,, ki nas Je spomnil zadnje vojne. Nismo potrebovali daljnogleda, da bi videli, koliko škode je pri-zadejaho ... Kajti tam ni bilo ničesar več, prav ničesar! Samo velik kvadrat od eksploziva preorane zemlje ln okrog nekaj Jezičkov zažganega grmovja ... Za nas 1 n niso bili grmi, temveč kamioni in sodi bencina. Medtem ko Je ta Jata letal počast zginjala v modrini neba, spreminjajoča se v daljne, drobne črne pike, sem poslušal z užitkom, kako na koncu rova kapetan po radiju prenaša generalovo pohvalo. To je bil moj prvi obisk letališču ln pilotom. uspešno napadli, O uspehu Jamčijo posnetki klnofntoinitraljeza, ker so opravili fiktivni napad. Srečal, sem pilota, ki mi je na radovedno časnikarsko vprašanje odgovoril: »Mene so sestrelili!« Bilo je to v drugem popoldan- »,,. Sestreljen si... Vrni se domov!« videl sem, kako mu Je zal, ln vse, kar v takem primeru nestrokovnjak lahko reče, aem mu rekel: »Se pač zgodi... SIcer boste pa pojutrišnjem spet Imeli priliko...« Menda mu Je ugajalo, ker sem uganil njegove misli. »Pojutrišnjem bom to popravilu Podili so se pođ nebom, lame-njajoč se po točno določenem redu. Dvigali so se z nekaj letališč in prihajali nad poligon — »Moški t nvi«, »Tanderbolti« ln »Tan-derdžett«. Izpit Je uspel. Pridobljene so nove Izkušnje. Ponoči, v ranem Jutru ln podnevi so odmevale eksplozije. Lesene makete na »nekem letališču« so se spremenile v trske ali v oglje. Bele npnene črte. ki so na drugem poligonu predstavljale tanke, kamione, skladišča, protiletalsko artilerijo, so po napadu komaj ie ponekod pustile sled. F. J. Armije«) Slavko Sitar (desno), nov) prvak Novega mesta, v borbeni partiji s Ferdom Avsecem (lz »Narodne Ce bi upoštevali samo medsebojne partije prve desetorice prvenstva, bi dobili naslednji vrstni red: Sitar 9, Bojanlč 6 in pol, Doki 5 in pol, Bartolj 3, ing. Košir 4 tn pol, Avsec 4, Fink S in pol, Jenko 3, Dooovšek 2 in pol In Saranovlč l tn pol. Uradni vrstni red Je pa naslednji: Slavko Sitar 17 točk (100 Vi), 2, Dušan Bojanič 14 točk (82,36 V»), 3. Slavko.Doki 13 In pol (79,41%), 4. ing. Zivko Košir 12 ln pol Reaktivna letala — uspešen pomočnik napadajoče pešadije Vaja Je Se trajala, bila je »vojna«, in vse se je izselilo iz zgradb letališča in se utaborilo pod šotori. Bil sem tadl v šotoru najmlajših pilotov. Pripovedovali so ml o koloni, kateto so odkrili In skem naletu, ko so letala mitraljirala. Njemu se Je pripetilo, da Je zavil iz določene smeri in se približal zemlji bliže, kot Je bilo dovoljeno. NI napadel, temveč se pripravljal, da ponovi. To mu je preprečil glas preko radijske post nje: Zakonski »obroček« ima staro zgodovino Poročni prstan je star vsaj dva tisoč let. Vpeljali so ga Rimljani. Navadni, torej nepo-ročni prstan je pa veliiko starejši, o čemer pničajo posebno izkopanine iz starogermanskih naselij. Poročni prstani so se poja-vdli v Rimu okrog leta 400 pred našim štetjem. Plebejci (preprosto ljudstvo) so nosili železne, »višji« ljudje pa zlate. Sele -eta 200 po našem štetju se je pa ta navada posplošila m zajela vse poročene ljudi. Oblika prstana je bila za razne stanove različna, šele cesar Hadrijan (117 - 138) je te razlike odpravil. Poslej so zlate prstane lahko nosili tudi sužnji. Zatem je poročnii prstan zgin'^ iiz navade ln se vnovič pojavil šele v V. stoletju. Tovarna na morju V Sovjetski zvezi gradijo posebno ladjo za kitolov. To no pravzaprav prava plavajoča tovarna, kajti v treh, štirih mesecih, kolikor traja lov na kite, bo lahko predelala 200.000 ton kitov. Ladja bo do.ga 218 m ln Široka 26 m. Na nji bo tudi knjižnica, kino, gledališče jn tiskarna, ki bo izdajala dnevnik. Posadka bo imela 500 mož. ZALOGE URANSKE RUDE V KANADI Kanada je znana po bogatih ležiščih rude, med katerimi je tudi uranova ruda. Medtem ko ima Amerika oko.i 60 milij. ton uranove rude, cenijo kanadske zaloge na 225 milijonov ton, kar pomeni 237.000 ton čistega urana. Pridobivanje urana v Kanadi stalno narašča. Lani so ga pridobili 3.300 ton, že prihodnja leta predvidevajo povečanje na 14 do 15.000 ton. Večji del urana izvozi Kanada v Ameriko. »SAMO« 145 MILIJONARJEV V ZDA Po poročnih iz Washingtona Je bilo ob koncu leta 1953 — za pozneje nimajo podatkov — v ZDA le 145 oseb, katerih letni dohodek *e znašal en milijon ali več do.arjev. Vnema, «. katero je odbornik, Javni delavec in tovariš Aksentije Filosopulo obiskova. razne sestanke, zborovanja, seje in druge vrste množičnega dela, je bilo naravnost čudovita. Filosopulo je najmanj desetkrat na dan tekel s sestanka na sestanek, urno kot strelec, ki pod sovražnim ognjem zbeži na drugo stran. »Letim, letim,« je mrmral, skakajoč v avtobus in pomahal anancu »nasvidenje«. »Letim! Delo! Sestanek. SU-pernujni Is E. ko bi imeli več takih, si Je misli, znanec. Tako čilih, pogumnih ljudi, s tako mlado dušo! In res. Filosopulo je imel mlado dušo, navzlic precej obilnemu trebuščku. Bilo je kratko malo nerazumljivo, kako se sploh utegne udeležiti vseh sestankov in sej. Ampak vse njegovo sestan-karsko navdušenje je imelo, na žalost, kaj prozaično osnovo. Aksentije Pantelejevič Filosopulo je hodil na seje zato. rta se je najedel. Da se je najedel na račun ustanov. »Kaj? So že začeli?« je vpra-lal kurirja, hiteč po stopnicah. »Aha. jako dobro.« Iljf in Petrovi Aksentije Filosopulo Opozarjamo vas na novo slikanico HrifoČGV GtSCTGC |I!II!I!1II!II!III!IIIIIIIIIIIIIU!IIIIIIIIIIIIIN *5 ^ ki bo v kratkem začela izhajati v našem tedniku! Prerinil se je v dvorano za zborovanja in do mize. »Pozdravljam vas!« je hlastnil in pograbil z mize sendvič z rdečim kaviarom. »Od.ično! Docela soglašam! Pridružujem se predlogu tovariša Semenovlča.« Žvečil je hrano, izbuljil eč/ in sunkovito migal z brki. »Kaj?« je kriknil in odprl žrelo, iz katerega so se vsule drobtine kolača. »Kaj? MoJe mnenje? Docela soglašam!« Ko se je najede, do nezavesti in izpil osm kozarcev čaju, je sladko zadremal. Dolga praksa ga je naučila, da je spal ta-ko, da se je njegovo smrčanje in puhanje zdelo udeležencem kot. besede: »Tako je! Hr-hr. .. Soglašam! Hr-hr... Pra-avilno! Hr-rr...« Nonadomn zbujen od glasnih, prepirajočih se glasov, je Aksentije odprl svoje sijoče, črne oči. jadrno potegnil iz te.ovrii-kn uro in preplašeno rekel: »Leteti moram! Leteti! Ob putili imam komisijo za ugotovitev ostankov. Vi pa končajte brez mene. Pozdravljeni!« In Aksentije Filosopulo je zdirjal v komisijo za ugotov-ljanje. To komisijo je Imel Jako rad, kajti tam so postregli z jetrnimi sendviči. Zaključil je s klobaso, do kraja ocenil njene vr-ine in pod zaščito dežnika že odvihral v Ustanovo za zbiranje ostankov zn predelavo v koristne surovine. Z lakotnostjo prestradanca se je lotil posušenih sardin, s katerimi so dobrodušni ljudje te ustanove zabeljevali svoje dolgotrajne seje. Nekaterih sestankov, na katerih njegova prisotnost nI bila nujna, sploh ni obiskoval. Tam so postregli samo s čajem. Nu druge je pa hote. biti povabljen, zlepa ali zgrda. Tam so, po njegovih podatkih, dobro postregli. Nedavno pa se je AksenMju FMosopulu zgodila huda nesreča. Pridirjal je na sejo komisije za izboljšanje kvalitete proizvodnje. Usedel se je k mizi jn takoj opazil velik, slasten obroč takozvane krakovske k.obase. Zraven nje so, bogve zakaj, 3e-žali sploščena matica, izkrivljen žebelj, na pol prepereli klopek sukanca in svetlozeleno sleklo za svetilke, polno mehurčkov. Ampak Filosopu.o se za t« reč' ni zmenil. »Soglašam! je rekel naš Aksentije in vzel iz žepa nožtček. Vtem, ko je referent govoril, je Filosopulo že pospravil klobaso. »Le pomislite, tovariši.« Je vzkliknil govornik. »Tudi na Uniji k.obas ni vedno vse v »redu. Ni vse v redu, tovariši. nI! Vzemimo, na primer, tole povsem gnilo klobaso. Klobaso, tovariši... Tule nekje je bila klobasa...« Vsi so pogledali na rob mtze toda tu Je namesto klobase ležal le zanikrni repek vrvice. Se pred no M mog.i ugotoviti, kam je klobasa zginila, se Je z*čel Filosopulo zvijati in hrop-•tli Ampak tokrat njegovo hro-penie ni bilo podobno besedam' »Soglašam, tako je«, ampak prej: »Na Domoč! Zdravnika!« Toda Filosopula niso mogli rešiti. Umrl le še taisti dan v groznih bolečinah. IIJ f In Petrov sta znana sovjet-sta humorista. Skupaj sta pisala laljtve romane, novel« in črtice. V Ameriki je n« milijone družin, katerih letni dohodek Je manjši kot 3.000 dolarjev. Zanimivo bi bilo prešteti, koliko žuljev imajo na rokah eni ali drugI. ŽENSKA MESTNA UPRAVA Indijansko mestece Hopi v Arizoni (ZDA), ki ima 3.000 prebivalcev, ima upravo, v kateri so samo ženske. Ena izmed posebnosti te ženske »komande« je, da v mestu ne pijejo alkoholne pijače. PSI ZA DOTO V Mandžuriji imajo psi posebno priznanje. Nevestino doto ocenjujejo po tem, koliko število psov Je dobila za doto. V Mandžuriji je namreč pasje meso pos.astica. »ZDRAVILO« ZA BUKOV LES Ce bukov les dolgo leži v gozdu a«i v skladišču se pokvari lin la ni več mogoče impre-gntirati ne upogibati. Sedaj Je nemška * tovarna Farbenfabrl-ken Bayer začela izdelovati novo sredstvo, »Basileum VS«,ki prepreči, da bi les razpokal ali se pokvaril. Sila ali Ing. Volk? V sredo, 20. t. m., se Je v Kočevju pričelo letošnje IV. Individualno prvenstvo Dolenjske, na katerem sodelujejo predstavniki Kočevja, Črnomlja, Stične in Novega mesta. Ker so Studijsko ali službeno zadržani nekateri najboljši Šahisti Novega mesta kot Skerlj, Sitar, Zabukovec, BojaniŠ In drugI, bo letos turnir precej oslabljen. Glavna borba za naslov prvaka se bo prav gotovo spet razvila med lanskim prvakom Silo in domačinom Ing. Volkom. Le malo Je verjetno, da bi se v borbo za najvišje mesto vmešal še kdo drugi, ker Sila in ing. Volk kvalitetno precej Izstopata, poleg tega pa imata najved turnirskih-Izkušenj. Za ostala visoka mesta se bodo borili ša Kobler in Mohar (Kočevje), preseneti pa lahko tudi Kavšek ta O prvem delu turnirja bomo poročali prihodnjič. F. M. Spominski Šahovski turnir v Črnomlju Kot preteklo leto so tudi letos Crnomaljčanl praznovali občinski praznik z obširnim programom. Črnomaljski Šahisti so v preteklem tednu organizirali zato velilc brzoturnir 16 posameznikov. Presenečenje tokratnega tekmovanja predstavlja zmaga Antona Kranjca, ki je v finalu pustil za seboj prvokategornlka Koblerja, ki se Je moral zaaovoljiti z drugim mestom. Tehnični rezultati tekmovanja so bili naslednji: Predtekmovanje Sujca, Petrušič, Rozman po 2 ia Miladinovlč 1. II. SKUPINA: Kastelc 8,5 točke, Vanovic 6, Popovič 3,5, Kaludje-rovič, Pezdirc po 3, Levstik 2,5, Gruji* 2. FINALE: 1. Kranjc 6 točk, 2. Kobler 5, 3. Boris Bolkovec 4,5, 4. Vanovič 4, 5. Kastelc 3,5, «.—7. Popovič, Novak po 2 in Badžuk 1. Pionirji, katerim posveča šahovsko druStvo posebno pozornost, ao imeli brzoturnir v posebni skupini. Zmagal Je nadarjeni Niko Boljkovec 6,5 točke, 2.-3. Sto-nlč In Svajger 5,5, 4. Zugelj 4, 5. Zunlč 3,5, 6. Klepec 3, 7. Kovačltt 1 in 8. Muc brez točke. P. J. Prazgodovinska ljubezenska izpoved skrivnost »Zlomka, Matic, toliko večerov -potegneš v krmčl čez uro, po te žena nikoli ne ozmerja. Kako to narediš?* »Veš, predao zvečer odidem zdoma, z ženo vedno stavim, da bom pred polnočjo doma. Seveda je vesela, ker stavo vedno dobi ...« nesreča »Alf veš, da je Pankraclj v bolnici.* »Vraga! Saj sem ga Se vred-včerajšnjim videl v baru z neko lepotico.* »Seveda, ampak njegova žena ga je tudi videla...« oudno vprašanje »No kje ste biti v trenutku, ko vas je avto povozil?* vpraša sodnik. »Kako čudno vprašate! Pod avtom vendar.* Šolske te2ave »Boste Sli kaj na sprehod popoldne, soseda. Tako lep dan je.* »Oh, rada, pa ne morem. Fant mora popraviti slabo oceno in moram vsako popoldne delati zanj pismene naloge, mož pa računske.* »Kaj pa fant?* »O, ta mulec — v Ragovem logu se igra kavboja!* razlika »TI, kakšna je razlika med snegom in študentom?* »Ne vem...« »Poslušaj: sneg pada pozimi, študent pa poleti in pozimi.t slaba plat napredovanja »EH. napredovanje ima pa tudi svojo slabo plat,« se potoži Korenček ženi, ko je po dolgem času in čakanju ^ o stal šef. »Vedno moram biti o pravem času v pisarni, da vidim, če je kdo zamudil.« junak v nekem kraju je bil učitelj, dobrodušen in neodločen možak. V šoli sploh ni mogel vzdržati reda. učenci se ga niso bali, včasih se je moral celo braniti pred njimi. Pa ga vpraša nekdo v družbi: »No, se vas učenci kaj bojijo?« »Eh, prav nič,* je potoifl učitelj, nato pa se takoj udaril po prsih in dodal: »Ampak jaz se jih tudi ne bojim.« mamici je bolje »No. Peterček,« vprača učitelj, »kako je mamici, še leži?* »Veste, tovariš, zdaj jI je že bolje. Včeraj me je ie kar dobro nntcpla. le očka se nt upa, je še preslaba..« vzgojitelj »Ja fantek, kaj pa delaS sam v knrtarni?* »Pustil me je očka. Sel jš gledat neki film, ki je za otro* ke prepovedan.* '