UNIČENA VOTIVNA SLIKA JURIJA SLATKONJA, DELO BERN H ARD A STRIGLA
Ton lisi siv Višnji" več, Ljubljana
Dunajski skoi', organiííiLor cesarske dvorne kapele in skladatelj Jurij Slatkonja je gotovo ena naj zan i m i veji) h osebnosti slovenske kulturne zgodovine, Rodil seje 2 \, marca 1456 v Ljubljani, devetnajst le ten prišel na Dunaj in se vpisal na univerzo kot "Genrgius Slakana de Lewbaca". Leía 1477 je bil imenovan za bakalavrea-ia, naslednji podatek o njem paje iz leta 1495, iz katerega je razvidno, da je bil v tem ¿asu it; dvorni kaplan in kantor na Dunaju ter ljubljanski, kanonik. 7, julija 1498 je Maksimilijan 1. ustanovil "Dvorno glasbeno kapelo", trinajst dni kasneje paje v nekem pismu Slatkonja imenovan za vodjo.1
Kmalu za tem se vrste podatki o raznih beneficijih: leta 1499 postane d obrni -i ki župnik, novomeški proSt in župnik v Šcntrupcrtu na Dolenjskem. Verjetno je postal pičenski Škof, leta 1503 ljubljanski prošt in leta 1513 dunajski Škof. '¿m njegovo življensko pot so bili odločilni tesni stiki s cesarjem Maksimilijanom, pred kratkim pa je bilo ugotovljeno, daje bil Slatkonja tudi sam skladatelj in ne le glasbeni organizator.3 Umrl je na Dunaju 26. aprila 1522.
V dunajski stolnici je v severni stranski ladji ohranjen Slaikonjev nagrobnik, ki je slovenski strokovni javnosti že znan in je bi! tudi večkrat reproducirán, mnogo manj pa je v zavesti prisotna Slatkonjeva votivna slika iz leta 1518. Sliko je 2. oktobra leta 1518 naročil Maksimilijan I. za kapelo v cerkvi Beatae Mariae Virginia v Hietzingti pri Dunaju,1 na njej paje upodobljena Marijina i mri - okoli postelje so ra/.vrSčeni apostoli, nad ležečo Marijo pa je upodobljen Kristus, ki sprejema njeno duSo. Delo je nasiikal Maksimilijanov dvorni slikar Bcrnhard Sirigel, ia kar
1 Cf, Josip Mantuani, Jurij pl. Slatkonja, Dom in svel, 1907 (od tod citirano Mamuani),
pp. 301 55.; Slovenski biografski leksikon, Hl.zv,lU, Ljubljana IM67, pp, 356 ss. ! Janez Höfler, O nekaterih sluvenskih skladateljih 16, stoletja, Kronika. XXIII. it.2.1975,
pp. 89 ss.
Naročilo se glasi: "Lanrentzen Sawrer Vitzthumb in osterreich etc. ist bevolhen worden, da? Er iiuff vnser lieben franen A hur zu Nyetzingen ain taffl a uffden Vordem altar nach zimlichen dingen biß an die funfftzigkii g Id. Fh. machen lassen soll. Datum Kauf-fpciirn am II.rag avtobris Annn etc.. im XVIUten. " Cilirano v: Gertrud Otto : Bernhard Str i sei. Münchcn. Berlin 1964 (od Uid citirano Otto: S tri gel), p. S5.
151
govorijo značilni okrogli, plastično modelirani realistični obrazni tipi. poudarje na renesančna telesnost figur in nenazadnje značilni profilni Maksimilijanov por tret. ki je le ena izmed Številnih upodobitev cesarja izpod čopiča tega slikarja.
Bernhard S tri gel sodi med naj za m m i vej Se avtorje ne mike renesanse, še posebno pomemben pa je kot i/vrsten portretist. Ključno delo za rekonstrukcijo njegovega opus a je bil portret Johanne ni Cuspiniana, za katerega je Wilhelm von Bode leta ISK! na podlagi napisa identificiral Striglovo avtorstvo. Ob tej sliki je bilo na podlagi stilistične analize mogoče sestaviti in rekonstruirati Striglov opus. Do tedaj je bil Bernhard S tri gel pozabljen; njegove slike so bile označene kot delo Mojstra zbirke H irscher (der Meister der Sammlung H irscher j, ali pa so bile na pač no atfibuirane njegovim velikim sodobnikom, kot sta bila A [brecht Dürer in Hans Holbein Starejši. Danes pri&tcvamo Strigla med najpomembnejše nemške slikarje časa, v katerem je renesančna umetnost prvič zaživela svoje samostojno življenje na Severu.
IzSel je iz Svabske slikarske tradicije in nuj bi se izšolal v delavnici Hansa Stngla mlaj toga, ki je bil njegov ožji sorodnik (morda oče), v Memmingnu, kjer seje leta 1460 rodil, Arhivski pydatki o njegovem življenju so razmeroma skromni. Bil je zelo spoštovan meičan švabskega mesta Memmingen, leta 1517 svetnik in 1518 mojster ceha trgovcev, kamor so spadali tudi slikarji. Pomen, ki so ga Striglov i osebnosti pripisovali njegovi someščani, najlažje razberemo iz dejstva, da ga je mesto vedno z 110vi izbralo za zastopnika. Umrl je leta 1528, star skoraj 6H let *
Po Šolanju v domačem mestu naj bj se podal na izpopolnjevanje k različnim mojstrom, zaneslo pa naj hi ga tudi na Nizozemsko. Kmalu se je pridružil delavnici ulmskega slikarja Bartholomaus Zeitbloma. ki je v letih 1493/94 delal na posli kav i kril velikega oltarja za Blaubeueren. kateremu je m lad t Strigel prispeval Štiri slike. Odlikuje jih izrazit občutek za prostorskost in smisel za pomensko nasičeno kompozicijo.5 Kmalu pa je poznogotske ideale, ki so bili že prežeti z idealno podobo religiozno-traascadentalnega, nadomestila nova težnja k renesančni telesnosti, Linearno, plosko vito slikarstvo pozne gotike nadomesti plastično-prostorsko podajanje človeške figure, ki pridobi lepoto in posebno vrednost.
Strigel ne sodi med pionirje nemSke renesanse, in tudi italijanske ideale je poznal le skozi sočasne nemSke "prevode". Postopno, kot na primer v oltarju sv.Trg h kraljev {Memmingen, Mestni muzej), nastopa nova renesančna včlenitev figure v prostor in bolj plastično podajanje oseh Te slogovne spremembe spremlja Striglovo izjemno uspešno udejslvovanjc na področju portretnega slikarstva, v tem času pa je dobil tudi prva naročila za cesarja, prvo ponremo naročilo verjetno leta 1507 v Konstanti. Očitno so nanj vplivale Diirerjeve grafike in slikarstvo Hansa Holbeina starejšega. Razumevanje plastičnih vrednosti, smisel za trodi-mcnzionalnost telesa in za odnos oblatila do telesa je močno naraslo, iirelo Siri*
4 Otto: Strigel, pp, 11-14.
' Za obar v Blaubeuernu cf, sedaj M ichacl Roth, Hans Wesihoff, Beobachtungen rti Malerei und Fassung des Blaubcurer Hochaltars, Fiügeiaitäre deupäten Minttatien (Hartmut Krohm. Eike Oellermwnn,ed.), Berlin 1992. pp. 167-1 »8.
152
glovo ustvarjanje po letu 1510 je določeno Ludi s sodelovanjem s kiparjem Hansom Thomanom. V ta Cas poglobljenih poskusov obvladovanja prostorske podobe spada tudi SI iitku nje vu votivna slika.
Okoli leta 1520, malo pred izbruhom reformacijskega iknnokiazma, se kar vrstijo cerkvena naročila, pogostejše pa so tudi stenske poslika ve. Kol smu ie omenili, je bil Strigel lesno povezan i Maksimilijanom m tako je leta 1515 potoval na Dunaj, da bi portretiral cesarsko družino; ob tej pri lui nos ti ga je cesar tudi povzdignil v dvornega slikarja. Na Dunaj je drugič potoval leta 1520. ko so za Johannesa Cuspiniana nastale slike z motiviko sv. Sorodstva,
Strigel ni veliko vplival na sodobnike, v Šibkejših partijah nekaterih slik iahko le zaslutimo delovanje pomočnikov, ki pa niso nadaljevali z njegovim stilom. Le v portrcincni slikarstvu je v Hansu /.u Schwa z naSel pomemhnega naslednika,
Votivna slika Jurija Sbikpnja se je do leta 1947. ko jc zgorela v požaru, nahajala v Musée des Beaux Ans v Strasbourgs Za ta muzej jo je leta 1S97 pridobil Wilhelm von Bode, ki jo je odkril pri nekem dunajskem trgovcu z umetninami* Slika je izrazito naravnana na prostorski učinek - postelja je postavljena poševno v prostor, s čimer je poudarjena njena naloga tridimenzionalnega določanja prizorišča. Na njej je upodobljena Marija, ki leži na karirasti blazini in ji Janez Evangelist podaja svečo. Za njim stoji drug apostol s kadilom, Na desni strani so kleče ali sloje razporejeni Se ostali, s procesijskim križem ali Skropilmkom v rokah. Nad zadnjo stranico postelje se v avreolt pojavlja Krjstus, ki drži v desnici Marijino tluio, v levici pa krono kol napoved Marijinega kronanja. Okoli njega so v oblakih upodobljene drobne angelske Figurice, ki držijo napisne trakove Apostoli so upodobljeni z vso naturalistično preciznostjo, kar je je premoglo Str iglo-vo slikarstvo, ki se ni nikoli, kot je zapisal Alfred Stange,7 nagibalo k lepotnemu idealiziranju. Na obrazih apu stolov se zarisuje pre trese nost in psihična bolečina «h Marijini smrti, obenem pa je očitno, da se je slikar potrudil s lakSno razporeditvijo in držami figur, da je v najrazličnejših variacijah očitna njihova globoka osebna in čusivena prizadetost
Levo spodaj sta upodobljena klečeči Slatkonja in njegov zaSčitmk cesar Maksimilijan I., ki gaje Bernhard Strigel tu zadnjikrat upodobil in sicer v karakterističnem profilu Z levico kaže na Slatkonja, z desnico pa se ga ob desm rami dotika in prezentira Mariji. Figura cesarja jc podoba od starosti ie nekoliko sključenega. a odločnega moža. ki priporoča svojega varovanca, Slatkonja je upodobljen kleče, z odprto knjigo v rokah. Njegov pogled je nad knjigo usmerjen k Mariji , ob njegovih kolenih pa so naslikani trije grbi : desni spodaj je govoreči Slatkonjcv grb - zlat konj na enobarvnem ozadju; zraven je grb ljubljanske projtije in zgoraj v sredini grb dunajske in pičenske škofije. Na desni poleg grbov je upodobljen gol angel, ki drzi mitro.
* Otto; Strigel, p, 'J7.
! Alfred Stange: Deutsche Malerei der Gotik. VIII, Schwaben in der Zei i von 1450 bis 1500. Mandeln	145,
153
V	levem spodnjem kolu je napisna ploSča, na kateri jc latinski tekst!
"Aspice temniš haerentem fecibus, alios Zlatkonium, scandis dum piti Virgo, polos. Nvstrn tuus audi modulantia gut t ura honores, Semper et it t ¡nudes ora soluta tuas. Orantemque olim, tecum miserata diente m AuxHiatrici me rape ad astra manu. "
V	prirejenem Mantuanijevem prevodu se tekst glasi:
"Sem na Zfatkonjo glej, ki v zimskem čaka še praha, gori v nebo grede, devica pre blaga, nazaj. Pesmi poslušaj glas, ki i i nato jih grla poj o, hvalnice naših ust, ki te devica, slave. Usmili vendar se me, ter vzami proseče ga hlapca s svojo roko gori nad zvezde v nebo."
Barvno kompozicijo slike lahko rekonstruiramo na podlagi kopije v gradu Ki eigenstem pri Dunaju. "Od temnozelenega posteljnega pregrinjala sc kontrastno menjavajoče loti Skrlatnordeča in rumena sprednjih apostolov na des m s t ram, medtem ko je levo pred temno rjavo Maksimilijanovcga brokatnega suknjiča umeščena bela Škofovskega oblačila. V obeh mlajših apostolih levo je Se enkrat prevzeta ikrlatnordeča druge strani, ki doživi vrhunec v blagu, ki ga nosijo angeli in se vije okoli KristusaV
Strigel je v tej votivni sliki v nasprotju z nekaterimi svojimi zgodnejšimi upodobitvami te teme posegel po vzorih, ki so kompozicijsko nizozemskega izvora, pri čimer mu je zelo blizu Hugo van der Goes s sliko Marijine smrti v Druggeju,10 ki s poievnti postavljeno in drzno okrajšano posteljo, /.lasii pa z umestitvijo Kri s tuša v glorijj, obkroženega r angeli nad figuro Marije, i 11 razporeditvijo apostolov ustreza Slatkonjevi votivni sliki. Izvor kompozicije je torej nizozemski, vendar naša slika bolj kot delom velikega flamskega slikarja sledi grafični predelavi tega motiva izpod dleta Martina Schongauerja. Bakrorez Marijine smrti'1 spada med zgodnje (sedemdeseta leta 15. stoletja, kopiran vsaj ie 1481) in naj pri Ij ubije-nejSe grafične liste tega mojstra, za kar pričajo Številne kopije in prevzemi Ta zadnji bakrorez iz serije upodobitev iz Marijinega iivljenja temelji na predelavah
*	Miintuani, p. 363.
*	Otto; Strigel. p. 43 iS.
Ono: Strigel, p, 44. Po mnenju avtorice je bila ta iiugonova slika neposredni vzor za Sirigla.
" Julius Baum: Martin Schongauer. Wien 1*J4K, pp. 36-37 , repr. B {B, 33). - Vendar pa kompozicijska odvisni»! Scbong&uerjeve grafike od slike I lug a van der G oes a ni povsem nedvoumna in sojo nekateri avtorji zanikali. Cf Krwin Panofsky: Etirty Netherlandish Painting. Its Origins and Character, Cambridge (Mass.) IM53, pp. SOI ss. (op. 5), Max Dvoiifik je ob Scfoongauerjcvi Marijini smrti poudaril raonumcHtalnfist figur in globinski) kompozicijo, ki je skupna /.deli I luga van der Goesa. Cf. Max Dvouik, Schongau er und die Niederländische Malerei. Kunstgeschichte als Gei.wsgeschichte, München 1924, p. 176.
1S4
ikonografskih motivov nizozemskega izvora (domneven vzor naj bi bila izgubljena, le v kopijah znana slika Dierika Eoutsa.^ ali pa. kot sklepa Albert ChStelet. izgubljena slika Marijine smrti Huga van der Goesa13), v njegovi kompoziciji pa je Schongauer še bolj poudaril Irodimenzionalnost upodobitve in prostorskosl zasnove.
Poleg Sploine prostorske podobe - poševne umeščen ost i postelje v slikovni prostor je Sirigd prev?,el tudi več nadrohnosti, značilne i a to Schongauerjevo grafiko, tak« motiv svečmka v ospredju, ki i mu v Jugu prostorskega odrivala in priča o izvoru tega mojstra IZ zlatarske obrti (¡a motiv je citiral tudi Diirer v Apo-kali psi), ter zamenjal strani pri prevzemu motiva dveh apostolov, ki bereta molitev iz knjige, in Janeza Evangelista, ki podaja Mariji svečo, Figura Janeza je gotovo izbira iz Schongatierjeve grafike, vendar je na Striglovo sliko niorda prišla s posredstvom Diirerjeve upodobitve Marijine smrti (1510) i> ciklusa Marijino življenje. Durer se je v svoji grafiki nedvomno zgledoval po Schongauerjevem bakrorezu,14 s tem da je ta vzor močno predelal, Med drugim je figuro Janeza Evangelista. ki Mariji podaja svečo, umestil na levo Stran podobe, in to razporeditev je v svoji sliki prevzel tudi Sirigel.
Sam motiv Marije, leieče v postelji in obkrožene z apostoli, ki so se čudežno vrnili iz vseh koncev sveta in se zadnjič sestali. je bizantinskega izvora in je starejši kot ikonografski motiv Marijine smrti, v katerem umirajoča kleči, kar je Sirigd upodobil v svojih prvih delih s to temo.'* Za vernika poinega srednjega veka je bila Marijina smrt neposredno povezana z njenim vnebovzetjem, kar pričajo Številne legende, med najbolj znanimi Le penila aurea Jaeobusa de Voragine. V njej je opisan tudi Kristusov prihod v gloriji m 7. množico angelov,"1 motiv, ki gaje upodobil Sirigel na svoji sliki in pred njim Hugo van der Goes, medtem ko ga Schongauer izpušča.
Slatknnjeva votivna slika izpod čopiča Bernharda Strigla, ki smo jo tu predstavili, je bila pomembno delo neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti in je pričala o bogati zapuščini tega velikega moia.
11 Cf. Karin Groll: Martin Schiin^auer und seine Zeit, Karlsruhe 1992, kat. St- 24. p, 25 Ir.k J, Aviorita domneva. da naj bi sc izgubljenu Üoutsova slika kot kopija ohranila v si i ki &vabskega Moj ätraoltarja iz Lichientala (Karlsrn he. K u n st hal le ).
I	' Albert Chätelet, Schougauer Cl les primitifs flamands, Cahiers alsaciens d'archeoiogie,
d'art et d'histoire, XX, 1979, pp. 117-142, citiruno v: Martin Schongaucr. Druckgraphik im Berliner Kupferstichkdbitieti (Hartmut Krohui. Jan Nicolnisen. od.), Htsrlin i 99 1. p. 85,
" Cf. i-edja Anzelewsky: Dürer. Werk und Wirkung, 1; rl an gen 19SS3, p. 155; Albrecht Dürer. 1471 bis 1328, Das gesamte graphische Werk, II. München ! 470, ri'pr. 1584.
II	Gertrud Schiller; Ikonographie der christlichen Kunst, Mari», knjigj 4.2. Gütersloh 1980. pp. 137 is.: Gyiingyt Tiii tik. Die Ikonographie des letzten Gebetes Maria, Açjô iiistoriac Artium AcademioeSetenttür um Hungaricae, 1973, pp. 151-205. Cf. id., Motive vom Mftrientwl SUf slowenischen Fresken im Lichte der mitteleuropäischen Ikonographie, ZUZ. n,v.XVI. 1960, p. 75.
" Jacques de Voraginc: La tagende dorée, l'a ris 1967. II. p. IÜ3.
155