lzbft-јл vsak četrtek. Cona mu ie 8 IC na leto. fZa Nemčijo л K, ea Ameriko in drugo tuje držav« 8 K.; — Posamezno številk.» ee orodajajo ———— po 10 vinarjev .. Slovenskemu ljudstva 7 ml to zalm Spisi Jr; dopisi ae pošiljajo: Ureünistvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kop-itaneva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitar jo vn ulioa-— Štev. Ш V Ljubljani, im 11. jktobra 1917. Leto XXX. ——-------^a Rekvizicija na Kranj skem. Veliki dogodki se sedaj odigravajo, v katerih središču stoji kranjska dežela. V političnem in vojaškem oziru je danes na« ša ožja domovina postala velevažna pokrajina, ki mora pa vsled tega tudi nositi velika bremena. Ta bremena po našem mnenju ne bodo dolgo več trajala, pa vendar v hipu naše narodno gospodarstvo občutno prizadenejo. Ne dolgo več — ker iz strašnega vojnega meteža se že kažejo ,vsaj v glavnih obrisih poteze bodočega miru. Sicer vidimo te poteze samo v vojni obliki, ampak vsak dan nam jasneje kaže, da so naše žrtve vendar potrebni predpogoj, da se nam pripravi zarja onega dne, ko bomo veselo zapeli v objemu z našimi iz vojske se vrnivšimi rojaki veselo pesem o srečno dovojevanem in — to Bog daj! — trajnem miru. Strašne in krvave žaloigre, ki je cvetoče evropske pokrajine in bogata mesta izpremenila v mrtvaška polja razvalin in grobišč, zadnje poglavje se bliža koncu in odločitvi. Naš najmogočnejši sovražnik, ki so nanj vsi manjši zidali svoje upe, je bila Rusija, ki je danes svoj pohlep po naših pokrajinah plačala s strašnim porazom in z notranjo revolucijo; ta je pač še groznej-«a, kakor porazi na vojnem polju. Na vseh straneh so naši sovražniki že uvideli, da je nemogoče ^nas premagati, samo verolomni I-ah še stoji na naših tleh in upa, da bo za Gorico dobil še Trst. Dokler ima sovražnik že to upanje, ne bo dal miru. Ko je sv. oče pozval vse vladarje sveta, ki so sedaj med seboj v tako srditem Ljju, naj vendar nehajo prelivati ljudsko kri, je bil naš cesar prvi, ki je dejal, da je takoj pripravljen slediti očetovskemu pozivu papeževemu, ako tudi drugi odnehajo in se iz-r*ke za tak mir, ki bi res dal vsem naro- dom in državam gotovost za nemoteni obstoj. Nemčija se je prav tako izrekla v zmislu papeževega poziva, tudi Bolgari so sprejeli z veseljem povabilo sv, očeta za mirovna pogajanja, in celo turški sultan je v lepih besedah pozdravil plemenito posredovanje sv. očeta. Od strani naših so vražnikov pa se še ni slišala niti ena beseda miru, in Angleži so iznova ponovili svoje vojne grožnje in napovedujejo, da se hočejo vojskovati do konca, tudi če treba še tri leta, I» vendar so naši sovražniki te-peni na vseh bojiščih, edino samo I,ah še ni izkupil vsega, kar je zaslužil, iz edinega vzroka, ker smo imeli z drugimi toliko opraviti, da se nanj še ni vsula tista toča, ki jo je izzval s svojo podlo verolomnostio. Mi trdno upamo, da se tudi na tej zadnji fronti zlomi sila sovražnika in da potem nastopi tisto razpoloženje, ki bo dalo podlago za sklepanje o miru. Kadar bo tudi na soški fronti sovražnik premagan, bo vendar razvidel, da so vse njegove sanje o uničenju Avstrije bile sama prevara, in bo iskal pota, da se reši iz lastnega poloma. Zato je danes postala naša bojna črta ob Soči in na Krasu najvažnejša v vsej svetovni vojski, na kateri utegne pasti k o n -čn a odločitev! Trdno stoji B o r o e v i č e v a armada, ä njena podlaga je kranjska dežela. Vojska mora biti prehranjena in si vzame svoje potrebe v sili tam, kjer jih dobi. Zato je naša kranjska dežela vsled dolgo trajajoče vojske z Italijo, ki besni neprestano skoro na istem mestu, morala prevzeti bremena, kakršnih razen Galicije in Tirolske ni nosila v naši državi še nobena dežela. Za nas grevtej vojski, in našo rešitev od sovražnega vloma moramo tudi drago plačati. Pa stokrat rajši damo vse, kar imamo, prijatelju, ki nas brani, kakor pa verolomnemu so-vragt', ki nas hoče le oropati in usužnjiti. V teku italijanske vojske je naša avtonomna deželna uprava, ki skrbno čuva nad interesi naše dežele, mnogokrat posegla vmes in s_ svojim posredovanjem ublažila marsikatero ostrino vojnih naredb. Seveda deželni odbor nima nobene oblasti v, teh rečeh, v katerih ukazujeta le vlada in vojaštvo, ampak prava beseda na pravem mestu, in včasih tudi odkrita opravičena graja, brez strahu izrečena, vendar najde tudi poslušno uho. Tako se je zlasti pri vojnih bremenih pokazalo, koliko je vredno za deželo neodvisno, svoje ljudske dolžnosti se zavedajoče zastopstvo. Največja rana v naši preskrbi je ne-enakomernost, s katero se pritegujejo posamezne dežele k vojrtim dajatvam. To se je zlasti pokazalo pri dobavi krmil. V zaledju ima dobaviti krmila za armado Centrala za krmila, v ožjem vojnem ozemlju pa vojaštvo samo. Jasno je, da letos vsled suše nihče ne da radovoljno sena in vse dežele dokazujejo, da ničesa ne morejo dati za armado. Vsled tega izostaja dovoz iz zaledja in vojaštvo je prisiljeno, da pobere v neposredni bližini, kar nujno potrebuje. Zato je kranjski deželni odbor neprenehoma pozival centralno vlado, naj vendar ukrene ostre odredbe, da se dobava, krmil za armado enakomerno izvede po celi državi, ker je sicer Kranjska uničena. Vedno se nam je od vseh strani oblju-bovalo, da bo Kranjski takoj popolnoma prizanešeno, kakor hitro bo pokril dovoz iz zaledja vojaško potrebščino. Res je tudi, da vse seno, kar se ga rekvirira po celi državi, pride že dalj časa na korist same soški fronti, torej Kranjski na dobro, a do-vožene množine so vendar daleko premajhne, V skrajni sili je segel deželni odbor po zadnjem sredstvu in se je obrnil z nujno brzojavko, v kateri je naslikal položaj na Kranjskem z živimi barvami, d o cesarja samega in ga naprosil, da naj on preko vseh oblasti, ki so se izkazale kot preslabotne, da bi naredile red, kot najvišji irojni gospod ukaže, da se Kranjska razbremeni z dovozom iz drugih dežela. Ta korak je izdal. Cesar je z največjo dobrohotnostjo sprejel željo kranjskega deželnega odbora in je takoj odposlal svojega osebnega zastopnika feldcajgmojstra Schleyerja v Ljubljano, ki je deželnemu odboru izročil izraze najtoplejšega sočutja in naklonjenosti od strani cesarjeve, in se posvetoval, kaj storiti. Feldcajgmojster Schleyer je poročal cesarju, da je prepotoval pet okrajnih glavarstev na Kranjskem in se natančno poučil o istinitih razmerah. »Mož nisem videl nobenih doma,« je dejal, »ker ta krepki in zdravi narod je oddal skoro vse moške moči armadi. Žene, otroci in starčki izvršujejo zdaj težja dela z občudovanja vredno pridnostjo. Iz občevanja z ljudmi sem spoznal, da voljno in vdano nosijo velike vojne dajatve, ki so pa dosegle tako mero, da je nujno potrebno vse ukreniti, da se tej pridni deželi po možnosti prizanese. Vsaka beseda v brzojavki deželnega odbora kranjskega je resnična. Sploh zasluži delovanje kranjskega deželnega odbora vso hvalo.« Pri tem je omenil tudi uspešno delovanje c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Cesar je nato dejal: »Sloven-cisokrasen,izvrstennarod,ne le kot v o j'a k i, ampak tudi pridni in delavni. Taka dežela se ne sme uničiti.« Po cesarjevi želji se je vršil dne 2. oktobra t. 1. na sedežu najvišjega armadnega poveljstva posvet radi rekvizicij na Kranjskem. Načelnik generalnega štaba baron Arz je povabil k posvetu dr. L a m p et a, ki je zasttfpal stališče, ki ga je označil kranjski deželni odbor v svoji brzojavki na cesarja. Opisal je položaj, ki je nastal na Kranjskem in dokazal, da ie Kranjska dala že mnogo čez svoj kontingent na krmilih, med tem ko so druge dežele daleč zaostale. Zato se naj-sedaj druge dežele v najizdatnejši meri pritegnejo k vojnim dajatvam. Iz dovoza iz drugih dežel se naj pokrije na- Kranjskem vsa potrebščina za nesamoporabnike, ki je doslej naznanjena z 58.000 q sena in 10.000 kvintalov slame, in se naj deželi poleg tega še vrne vse, kar je dala preko kontingenta. To so velike množine, kajti v istem času, ko je Kranjska dala že trikrat toliko, kakor bi ji šlo po pravičnem ključu, ni niti ena druga dežela še izpolnila svoje dolžnosti. Češka na primer je dala samo eno dvanajstinko od predpisane ji množine v istem času. Zato naj sedaj druge dežele pomagajo, da se nam škoda povrne. Zastopnik cesarja feldcajgmojster Schleyer je potrdil vse, kar je navedel dr, Lampe, iz lastnega opazovanja in je naznanil, da ima najvišji nalog, naznaniti odločno voljo Njegovega Veličanstva, da se vse stori, kar je mogoče, v razbremenitev kranjske dežele. Zastopniki vojaštva so tudi potrdili, da je opisani položaj resničen, in so izjavili, da se nikakor ni delala namenoma Kranjski krivico, Nezadostne dajatve v zaledju in težava transporta sta edina vzroka, da se. |e mcala Kranjska vsled nujne potrebe kot najbližja tako ostro pritegniti, in da se vsa krmila, ki se sedaj rekvirirajo v zaledju, porabljajo za razbremenitev kranj-21 ske dežele. Takoj, ko bo dovoz iz zaledja zadostoval, se Kranjski nadaljna dajatev popolnoma opusti. C. kr. uradu za ljudsko prehrano se naroči, da v zaledju vse stori, da se dajatve pospešijo, in da se Kranjski storjena škoda povrne. Glede krompirja, ki se sedaj zahteva na Kranjskem, se je izreklo, da se ima vsa množina, ki jo sedaj vsled transportnih težav iz severnih dežela armada jemlje na Kranjskem, pozneje deželi povrniti. Poročali smo o tem obširneje, da prebivalstvo naše dežele ve, kako stvari stoje, Za sedaj moramo potrpeti, a upajmo, da ta preizkušnja ne bo predolgo trajala in da bo sedanji veliki vojaški napor, ki nam je la bremena prinesel, tudi za vselej zlomil sovražno moč, nas rešil iz stiske in ustvaril podlago za skorajšnji mir. Ko bo zopet prišel! Najhujše zlo, kar ga je povzročila vojska, je po sodbi mnogih v tem, da se je porušila sreča marsikaterega zakona. Nimamo v mislih tistih zakonskih, ki jih je neusmiljena smrt ločila, na žena, ki so postale prezgodaj vdove, ki jih je nemila usoda odtrgala od dragih in ljubljenih mož, — marveč govorimo o zapravljeni zakonski sreči vsled lastne krivde. Pred vojsko je bilo na stotisoče srečnih, zadovoljnih, v miru živečih družin. Mož je služil v svojem poklicu vsakdanji kruh v očetovski skrbi in ljubezni; do otrok, žena je gospodinjila in skrbela za red v hiši, ali pa je skupno z možem opravljala gospodarska dela. Zvečer sta se skupno porazvedfila v - družbi dobrih, nedolžnih otrok, v. nedejjo so si ;vsi skupaj privoščili pošteno zabavo ifi prijeten počitek po opravljeni službi božji, — Pa je prišel oni usodni dan pred tremi leti, ko so bili vsi krepki možakarji in za vojno sposobni fantje poklicani na brambo domovine, Vri-skaje so se poslavljali čvrsti mladeniči od doma, resno-zamišljeni so podajali možje od dela utrjene desnice potrtim ženam in jokajočim otrokom. Spremljala jih je moreča skrb, saj so zapuščali dom in ognjišče, deco in ženo. Za žene je nastal v njihovem življenju mejnik, ko se je bilo treba odloČiti za resnost in značajnost. Kmalu, ko so se jele celiti rane nepričakovanega in nenadnega slovesa, ko se je poleglo razburjenje trde ločitve, se je pojavila očividna razlika v značajih, Z odločno in krepko roko so prijele nekatere žene za vajeti; delale so z nadčloveško silo zase, za moža in za otroke, zraven pa sklepale molitve k Bogu za vse svoje zadeve in zadeve cele družine, Postale so, ne da bi bile vedele za to, tihe junakinje, ki si niso priborile svetinj in odlikovanj, pač pa odkrito spoštovanje vseh, ki znajo ceniti umnost, spretnost, neupogljivost in odločnost vrlih gospodinj, katere so tako zasedle mesta od-išlih gospodarjev. Drugače je ravnal drugi, ne tako majhen del vsled vojske od mož ločenih ženš. Morda so nekatere nekoliko od narave nagnjene v lahkomišljenost, a to jih n« upravičujej ko je manjkalo vodilne moževe roke, so se prepustile brezdelju, so se jele kakor lahkomišljene vehedravke lišpati in' se vdajati razveseljevanju. Otroci so bili samim sebi prepuščeni, mati je pa — ža| — krenila na opolzko pot razuzdanosti i« zakonolomstva, Dočim moža v strelskem jarku ali v daljnem ujetništvu tarejo skrbi za družino, si je žena morda pritisnila na' srce pečat najpodlejšega izdajstva do svo, jega moža ter se je prištela med najnevred-nejše osebe sedanjega časa. Človek bi mislil, da sploh ni mogoče, da bi se v teh' strašnih poizkušnjah, ki jih je božja Previdnost prisodila človeškemu rodu, kdo tako daleč spozabil. Toda pritožbe dokazujejo, da taki slučaji niso osamljeni. Pred nekaterimi meseci so pokopali v, nekem kraju (ki naj bo prikrit) dobrega moža, ki mu je izkopala prezgodnji grob nezvestoba njegove žene. Imel je skromne dohodke, živel je samo za ženo in otroke; vsako krono, ki jo je zaslužil, je nesel domov, da bi olajšal življenje svojim dragim. Vojska ga je pozvala v daljno tujino. Pred letom je prišel na dom, kjer je izvedel, da je žena prelomila besedo, dano mu pred Gospodovim oltarjem. Kakor ptica, ki so ji polomljene peruti, je šel zopet na bojišče; spomladi se je vrnil na dom — umret. To je en slučaj, ki ima najbrž mnogo slič-nih in še žalostnejših. Bog daj, da bi jlti ne bilo veliko, a že posamezni slučaji tako razdrapane družinske sreče so tako žalostni, da bi bilo treba po vseh listih, priž-nicah in shodih klicati: »Gorje, gorje tistim! , . ,« Bojimo se, da bi teh vrstic napačno ne umevale naše vzorjie, skrbne, poštene in zanesljive žene in mamice, ki so se ve« ta čas zares izkazale kot prave junakinje, ki zaslužijo vse priznanje in najvišjo po» hvalo, S svojim vzornim delom in obnašanjem so pokazale, da so vredne svojih' mož-junakov: ki imajo v njih največjo tolažbo in zadoščenje v hudih dneh sedanje svetovne borbe. Čast jim in Bog jih blagoslovi! / Naj bi pa tudi druge, ki jih morda n» zadene ta pohvala, — veliko jih ni — pomislile, da so žene poklicane, ki naj varujejo ogenj domačega ognjišča, ki naj čuvajo čednost in nravnost v hiši, ki naj bodo otrokom in družini vzor dostojnega in lepega "vedenja. In ko bo mož zopet prišel? ... O, cia bi mogla vsaka z jasnim očesom pogledati možu v obraz, iz oči v oči in reči: »Čast tvojega imena in svoje dostojanstvo — kot poštene žene — sem ohranila neomadeže-vano!« Pregled po svetu. Državni zbor. Vlada upä, da vendarl« dobi večino za državni proračun. Jezik na! tehtnici so zopet Poljaki, ki jim bo vlada: — kakor vselej — dala, kar bodo hoteli. »Glasujemo, če dobro plačaš« — po ie"1 načrtu se bodo najbrž ravnali. Jugoslovanski klub je poslal na govorniški oder zopet dva poslanca: dr. Ravniharp, in dr. Rybafa, ki je poudarjal, da združen)« Jugoslovanov mora priti, jugoslovanska država mora vstati, in sicer z Avstrijo in s Habsburžani. — Poslanci Roškar, Piše k ih tovariši so vložili utemeljen predlog, ki naroča, naj se vse rekvizicije izvršujejo le na urejeni in postavno pravični podlagi; ljudstvo naj bo obvarovano vsake nasilnosti pred oblastvenimi organi, ter naj se mu pusti zadosti živil. Umorjeni dragonec Man-ritz, ki je zaradi njegovega morilca poslanec Tamašek vložil ostro interpelacijo, je dal povod, da so poslanci dali duška ostrim obsodbam. — Na dunajskem vzhodnem kolodvoru se je namreč odpravljal oddelek strojnih pušk 3. dragonskega polka na bojišče. Dragonec Mauritz se je poslavljal od znancev. Pristopil je k njemu neki nadporočnik ter mu dal po dolgem prerekanju zaušnico. Dragonec se je skušal z roko ubraniti drugih zaušnic ter je pahnil častnika od sebe. Ta ga je pa s sabljo pre-bodel, da je mrtev obležal... Poslanci so polni ogorčenja zahtevali od ministra za deielno brambo pl. Czapp-a pojasnila ter vpraševali, če je bil nadporočnik kaznovan. Minister je tudi sam ostro obsojal tako ravnanje proti vojaku, ki je od početka na bojišču ter bil tudi odlikovan. Obljubil je, da bo dal vse natanko preiskati in da bo doletela krivca zaslužena kazen. Da vsi slišijo. Naš minister za vnanje stvari je govoril nedavno v Budimpešti z namenom, da bi ga slišal ves svet. Take izjave pridejo res potom časopisja križem sveta.; Iz obširnega govora samo glavne misli: Grof Czernin je kot podlago mirovnih pogajanj označeval skoraj vse to, kar je priporočal tudi papež Benedikt XV. v svoji mirovni noti. Prvo kar se naj zahteva, je splošna razorožitev in mednarodno obvezno razsodišče. Razorožitev naj se pa raztegne na kopno, zrak in morje. Bramb-na moč se mora omejiti na najnujnejše. Po tej poti bo treba iti, pa naj bo komu všeč ali ne. Ako bi se to ne zgodilo, bi po vojski morale vse države izdatno pomnožiti vsestransko oborožbo, imeti bi morale desetkrat toliko artiljerije, municijskih tovarn, ladij, podmornikov in vojakov, kakor pred letom' 1914. Vsakoletni proračun za vse to bi šel v milijarde, kar bi pomenilo poraz vseh držav. Dalje je grof Czernin.iznova poudarjal: »Mi se nismo vojskovali, da bi osvojevali in tudi ne nameravamo nikakih nasilij. Če sc vresniči razorožitev, potem ni treba, da bi se zavarovali z novimi ozemlji in bi se odpovedali vsemu povečanju naše države, ako tudi sovražnik naša ozemlja izprazni, Prav tako se mora izključiti tudi gospodarska vojna. Če se pa svetovna vojska nadaljuje — pravi grof Czernin, si pa pridržimo proste roke, a za zločin bi s m a t r a 1, da bi le en dan nadaljevali vojsko zaradi mogočih krajevnih in materialnih ugodnosti, v kolikor jih ne zahteva nedotakljivost monarhije in varnost bodočnosti. 1 Kaj pa mir? Doslej se je vsaj toliko doseglo, da ves svet govori o papeževem posredovanju. V sedanjih razmerah je tudi 'o nekaj, Narodi, ki so zdelani od vojske, govore o miru, a isto čujemo tudi iz ust Poklicanih državnikov in slovečih diplomatov, iTi možje iščejo neprestano pri- merno obliko, zadovoljivo podlago, vsem ustrezajoče besedilo, ki bi se ga naj Oprijeli tudi diplomati sovražnih držav. Papež Benedikt XV. je v svoji mirovni noti, ki bo še pozno govrila o njej tudi zgodovina, sestavil navodilo za mirovna pogajanja, ki se bo čedalje bolj očividno izluščilo kot vzprejemljivo in se bo brez dvoma od vseh vpoštevalo. To, kar želi sv. oče — oprt na nevtralno, krščansko stališče, bo in mora prinesti mir vsem narodom. Govora našega ministra za vnanje zadeve in pa nemškega državnega tajnika Kühlmanna sta največja važnost preteklega tedna ter zanimljeta ves svet, V njih najdemo izjave svetovne politike, ki so tako dalekosežne in velepotezne, da jih bo beležila svetovna zgodovina. In kaj so te izjave drugega, kakor pojasnilo in izpopolnilo tega, kar je zapisal poglavar sv. Cerkve, Evropa naj si na temelju od papeža nasvetovanih predlogov postavi in sezida nov svetovni red, Razoroženje narodov in držav, v tem je jedro novega reda, ki se zaenkrat glasi kot nekaka bajka, a se bo morala izvršiti, če ne, se bodo države izpolnila nad, kakršne so mu slikali pred vojsko, ker ni premoga in ker manjka jedi. V turin, pouličnih bojih je bilo ubitih 243 oseb, uradno so pa poročali samo o 17ih". — Protestantski pastorji so zborovali v Arternu v Turingiji 1. oktobra j pa so sklenili resolucijo, ki iz nje diha le na-sprotstvo do papeža in veselje za nadaljevanje vojske. Takole so sklenili: »Od papeževega koraka za mirovno posredovanje, ker izhaja iz krivičnih in napačnih pridržkov in nagibov, ne moremo pričakovati, da bi nas privedel korak bliže do miru. Samo nemški meč nam rnore z božjo pomočjo priboriti mir, ki bi odgovarjal groznim žrtvam te vojske, Papež je sedaj razprostrl svoje nežne duhovniške roke, da bi skoval mir, v katerem bi ne bilo noben'h zmagovalcev in nobenih premaganih. Mi pa hočemo imeti dober nemški mir od Boga, ne pa mednarodnega miru od papeža.« Tako govorjenje' pač nikomur ne ugaja in ne imponuje. Rusija. Nobene gotovosti, vse v neredu, — Na demokratičnem posvetu se je sklenilo tole: Ruska demokracija ima trdno Cesar v Romuniji, vsestransko uničile. Ta nauk je posledica sedanje vojske. Papež je govoril, državniki mu pritrjujejo. Švicarsko časopisje označuje Czerninov govor kot svetovno zgodovinsko izjavo največje važnosti in s stališča nevtralcev kot mogočen korak do sporazumnega miru. Govor pozdravljajo z izredno prisrčnostjo. — Nizozemski listi pravijo: Govor grola Czernina smatramo za velik korak naprej na poti do miru. Na eni strani miroljubnost, na drugi bojevitost. Listi trdijo, da je sv. oče poslal odgovor Avstrije in Nemčije ententinim državam, a pridejal tudi novo pismo, v katerem je naravnost ponudil svoje posredovanje. Edina ovira je sedaj na angleški strani, Iz Londona se poroča, da se je pričela nova agitacija za vojsko. Prirejali so shode in sprevode, ob katerih so se navduševali za vojsko. Angleški prijatelji vojske so bili kar razburjeni, ko so slišali, da v Petrogradu vse govori le o miru in vse zahteva, naj se sklens mir za vsako ceno. V Italiji agitirajo proti vojski kar se da; v ljudstvo je zašla nevolja, ker vojska ni voljo, da se uresniči mir brez aneksij in odškodnin. — Pravi vladar Rusije — lakota — se bliža s hitrimi koraki. — Car in carica sta v Tobolsku obolela. Pred jesenskim viharjem na soški fronti. Živalmi poizvedovalni boji na italijanskem bo jišču. — V Ljubljano pripeljali zopet 400 italijanskih ujetnikov. — Položaj na ruski fronti nespremenjen. — Silni boji na Fhüiderskem in pri Verdunu. -- Mnliirehen uničili nemški letalci. PRED VIHARJEM, .Ves svet sluti,' da stojimo tik pred važnimi dogodki na bojiščih; vsi časo- «l pisi, nevtralni, sovražni in tudi naši, pišejo o veliki jesenski ofenzivi. Toda vrhove gora že pokriva novi sneg, zima bo kmalu tu; ali bo ustavila tudi večja podjetja? Kje bo zavreščalo? Bolgarski vrhovni poveljnik Zekov napoveduje sovražno ofenzivo v Mačedoniji, pri kateri bodo sovražniki porabili najbrž tudi grško armado. Toda macedonsko bojišče bo prejkoslej ostalo le postranskega pomena, tu ne bo odločitve. Bolgarski ministrski predsednik je v nekem govoru govoril o važnem dogodku, ki stoji pred durmi in ki bo dokazal tesno vez med zavezniki osrednjih držav. Kje bo ta važni dogodek? Vsa znamenja kažejo, da v naši bližini, na italijanskem bojišču, kar že dalj časa naznanja italijansko in tudi nevtralno časopisje. Sedanji poizvedovalni boji kažejo, da se nasprotnika opazujeta, kakor dva borilca, ki čakata na to, kdo bo prej naskočil. Kakor vse kaže, se pripravlja na italijanskem bojišču bitka narodov. Naši junaki na italijanskem bojišču hodo v bližnjih bojih prišli skoro gotovo v krvavi stik s Francozi, Angleži, Amerikanci, Črnci, Indijci, Avstralci in morda celo z Japonci. Bog ve, ali bo ta vihar zadnji? ITALIJANSKO BOJIŠČE. Italijani se žilavo pripravljajo. Topove spravljajo čez Sočo na vrhove Banjške planote. Tu so pretekli teden vprizorili več pehotnili napadov, najbrž zato, da krijejo svoje priprave; prisilili bi tudi radi naše vodstvo, da razvije svoje moči in se tako izda. Italijanske poizvedovalne patrulje so napadle celo v ozemlju Krna. Na koroški fronti divjajo v gorah snežni viharji in tudi na Tirolskem je že zapadel sneg po gorah do 30 cm visoko. Neprestani boji na gori Sv. Gabrijela. Sv. Gabrijel je kakor ognjenik, ki nikdar ne miruje; neprestano je zavit v dim dušečih plinov, ki ga razvijajo neštevilne granate. Skoro vsak dan napravi italijanska pehota na vrhu večji ali manjši napad. 2. oktobra se je posrečilo Italijanom, da so zasedli na zapadnem robu gore mal jarek; toda naš protinapad jih je vrgel nazaj in ujel nad 400 sovražnikov. 1 RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Nelzpremenjeno. Živahnejši boji z manjšimi oddelki so bili zlasti ob Se-retu in v Bukovini, toda položaj na bojišču je ostal neizpremenjen. Pri Jakobovem in Dvini se je včasi krepkejše oglašalo rusko topništvo. Rusi nimajo Saša, ker morajo preurejati svojo armado. ZAPADNO BOJIŠČE. Silovita bitka v Flandriji. 4. okto-/>er je bil na belgijskem bojišču nad .vse krvav. Angleži so zopet poskušali z vsemi silami in z vzemi sredstvi potisniti Nemce .ob morju nazaj in osvojiti opirališča za podmorske čolne. 11 divizij so poslali Angleži v krvavi boj. Ar-4i tiljerija je že 3. oktobra pripravljala s silovitim ognjem napad pehote, ki se je razvil navsezgodaj 4. oktobra in je besnel cel dan do večera. Priprava s topovi je presegala vse, kar se je doživelo dosedaj na bojiščih. Angleži priznavajo, da so v tem tednu porabili štirikrat več granat, kakor v bitki ob Sommi leta 1916. Topovska bitka ni prenehala tudi med naskokom pehote. Angleške, avstralske in novozelandske divizije so korakale k napadu v globokih vrstah; takoj za njimi so sledile mogočne rezerve. Vse orožje, kar ga je iznašel novodobni razum, so sovražniki tu porabili. Nemci so se trdovratno branili in delali silovite protinapade, kar je zelo povečalo grozotost bitke. Ves dan se je valil boj sem in tja. Sovražniku se je zopet posrečilo utisniti nemško bojno črto za dober poldrug kilometer na globoko pri kraju Poel-Capelle, toda nemški sunek je ustavil njegovo prodiranje; pri tem so nastali v razbitem ozemlju nadvse krvavi po-bližni boji. Proti večeru so Angleži vrgli v udrtino nove rezerve ii^ zopet napadli z veliko silo.' Pričeli so se zopet ljuti boji, v katerih Angleži svojega uspeha niso mogli razširiti. Ob 10. uri zvečer je šele nastal mir na bojišču. 5. oktobra niso Angleži več napadli v tem prostoru. Morali so se nekoliko oddahniti in nadomestiti svoje izgube, ki baje znašajo nad čelrt milijona. Od 1. avgusta do 5. oktobra so Angleži kljub najsilnejšim naporom napredovali pri Ypernu komuj 5 do 7 kilometrov. Neprestani boji pri Verdunu. Na obeh straneh Mo/.e so bili pretočeni teden zopet zelo krvavi boji. 2. oktobra se je posrečilo Nemcem, da so udrli na vzhodnem bregu Moze, na severnem slemenu višine 344 v sovražno postojanko v širini 1200 metrov. Še isti dan so Francozi napravili 8 protinapadov, da bi zopet pridobili izgubljeno ozemlje. Od takrat skoro vsak dan napadajo nove nemškp postojanke. Dünkirchen uničen. Za angleško fronto v Flandriji leži obrežno francosko mesto Dünkirchen, ki šteje okrog 90.000 prebivalcev in je močno utrjeno. V tem mestu so Angleži izkrcavali svoje čete in vojne potrebščine in hranili v njem velike vojne zaloge. 28. in 29. septembra so nemški letalci skoro uničili to mesto. V 24 urah so vrgli velikanske množine bomb in povzročili silne požare. Čez 24 ur so letalci opazili, da požarov še niso pogasili, 48 ur pozneje so javili, da se je požar razširil čez velik del mesta in 3. oktobra ponoči so sporočili, da je celo mesto pogorelo. Tako je uničeno glavno skladišče angleško-francoske armado. V tistih dneh so nemški letalci tudi na druge kraje ob fronti vrgli velikansko množino bomb, za 60.000 kilogramov. Pri Verdunu so vrgli 14.400 kilogramov bomb, v Flandriji 40.000 kg in napadli v istem času tudi London. Angleži so zaradi teh napadov kar raz-ljuteni. Francoska in angleška brodov-ja letal so se hotela maščevati in so na-. padla nekaj nemških mest ob Ren«, to< da brez posebnega utfinka, KRANJSKI PLANINCI NA SV. GA» BRUELU. i j Krvavih, izgubpolnih bojev na gori Sv. Gabrijela so se v 11. soški bitki udeležili tudi ljubljanski planinci, k| so 5. in 6. septembra z neprimernim junaštvom odbili vse sovražne napade in obdržali svoje postojanke, kljub temu, da jih je naskakovala dvajset-kratna premoč. Neki poročnik je s šestimi možmi razbil in pobil sovražno četo 38 mož. 1. stotnija tega polka je izvršila čudovita junaštva. Cel dan jo; je sovražnik naskakoval. Brez okrep-čilia, brez vodo, v strašnem smradu med gnijočimi mrliči, v strupenem dimu je zdržala najhujši topovski ogenj in odbila 10 sovražnih napadov pehote. Kompanija je izgubila poveljnika in' veliko moštva., nazadnje je ostalo le še 8 mož s poročnikom P., ki je bil žc hudo ranjen, in teh 8 mož je odbilo zadnji — deseti naskok premočnega sovražnika. Polk je zaradi junaštev na' Sv. Gabrijelu prejel mnogo pohval od najvišjih poveljstev. Tedenske novice. V mirovne namene.,, Ljubljanski knezoškof prevzv. g. dr. A, B. Jeglič naroča in priporoča, naj verniki v tem mesecu prav goreče opravljajo molitev sv, rožnega venca, da bi božji Zveličar po pri-prošnji Device Marije skrajšal čas strašne zaslužene kazni, naj bi dal končno zmago našim četam, naj bi nagnil srca vseh vladarjev in odločilnih mož, da čimpreje sklenejo tako zaželjeni mir, V isti namen naj bi zlasti mldina, deklice in fantiči hodili la mesec tudi ob delavnikih k sv. maši ter večkrat pristopili k sv. zakramentom. i Smrtna kosa. 6. oktobra je zaspal v. Gospodu duh. svet. g. Henrik Dejak, župnik v pokoju, živeč nekaj let v Ljubljani. Zadnja njegova služba je bila na Vrh-polju pri Vipavi, kjer je bil kurat, oziroma župnik celih 30 let. V prostem času se je mnogo bavil s fotografiranjem, risanjem in slikanjem. Nekatere njegove slike so dobile častno mesto v cerkvah, n. pr. slika sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Blagemu župniku daj Bog večni mir! Na župnijo Mavčiče je bil umeščen isemeniški podvodja g. Fr. Ferjančič; obenem je bil tudi odlikovan z naslovom duhovnega svetnika. Splošna vojna in mirovna pobožnost je bila zaukazana rožnivenško nedeljo v lavantinski škofiji. Po župnijah so imeli procesije v obsegu, kakor na Telovo. vi Mariboru so pa imeli veličastno mirovno cerkveno prireditev dne 30. septembra. Mrzli dnevi. 6. oktobra je jelo deževati, Suha zemlja je dobila dovolj vlage, silni prah je opralo, a obenem se nam j« umaknila gorkota, ki smo jo okušali V, obilni meri do oktoberekih dni, V nedeJ) na Dunaj okrog 100 vagonov pokvarjenega krompirja, ki so ga morali zavreči, le mal del so pa «mogli porabiti za industrijske namene. Zopet eden. V Segedinu na Ogrskem bodo sodili te dni židovskega dobavitelja za vojsko Samuela Morgenduft, ki je opeharil vojaško upravo za poldrugi milijon kron. Kazenske razprave proti takim tič-kom, ki so povrh še oproščeni vojaščine, so na Ogrskem na dnevnem redu. Pivopivci so dobili nekoliko tolažbe, ko se razglaša, da bodo avstrijske pivovarne zvarile iz letošnjega ječmena 3,600.000 hI piva. V ta namen so dobile eno osmin-ko onega žita, ki ga prevro za pivo v rednih razmerah. Na vsako osebo bo prišlo 44 litrov. Ker je pa več kot polovic» prebivalstva, ki te pijače sploh ne uživa, bo za prave pivopivce torej še dosti dobro preskrbljeno. Po naši sodbi pa bi bilo le bolje, če bi se dotični ječmen porabil za moko ali pa popražil za kavo. Nafta gori v Baku. Na južnovzhodnem delu Transkavkazije je 1710 petrolejnih vrelcev, iz katerih dobe na leto skoraj 10 miljonov ton petroleja. Listi poročajo, da se je pretekli teden .vsled električnega stika vnela nafta in da je gori več milijonov pudov. Škoda bo velikanska, osobito v sedanjem času, ko se tega blaga sila potrebuje, Tailun. Strašen vihar je divjal na japonski obali okrog Tokio dne 1,. oktobra. Ranjenih in ubitih je na stotine, ljudi brez strehe pa na stotisoče. Tajfun je besnel štiri ure in pokončal 1346 hiš, čez 2000 pa poškodoval. Dopisi. Iz Knežaka. Dne 18. septembra je začelo goreti pri trgovcu Škravanu na Baču. Unel se ie i skladišču petrolej, zato se je ogenj hitro Siril. V skladišču je bilo nakupičenfh veliko živil: moko 51 alja, riža, kave i. dr. Zgorelo je skoraj vse, nekaj io pa ljudje odnesli. Če bi ne bili prišli vojaki, bi bila Skoda veliko večja. Ljudje so se čudili, zakaj se skrivajo živila v toliki množini, ko ljudstvo strada. Elektrika v hiši, v skladišču pa mnogo petrolejal Sicer pa: Ali ni bil tu prst božjjil? Ples na ples — in v teh žalostnih časih I Na Zaplazu bodo presvetli knezoškol prihodnjo nedeljo, dne 14. oktobra, posvetili cerkev. Nekaj posebnega je novi veliki oltar. Načrt je'vzet po tabernakiju starega oltarja. Zasnoval ga je po nasvetu g. župnika Franceta Avseca rajni podobar Pavlin iz Radovljice, ki je pa že avgusta 1, 1914. padel junaške smrti v Galiciji. Kamenita dela jc za njim nadaljeval kamnosek Alojzij Vodnik, lesena dela pa podobarja Götzl & Lebar v Ljubljani. Pod velikim baldahinom, ki sloni na šesterih stebrih, je podoba nebeške Kraljice na oblakih; obdana je od ar^elov, v naročju drži božje Dete, v desnici žezlo. Tabernakelj je iz belega marmorja. Vratica zanj je izdela) pasar J. Kregar iz al-pake. Vse delo se je prav posrečilo in splošno ugaja, Ajdovec, Na Podlipipri Ajdovcu so otroci na paši pekli gobe in jih iedli, meneči, da so prave. Ponoči so zboleli in v dveh dreh so imeli pri Lu-keževih dva mrliča, pri Korenovih dva. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Pokopani so bili obenem vsi štirje so'arji, trije dečki, ena deklica. Bog naj tolaži žalostne staršel -'Crcspodarske stvari. • Gospodarski in tržni pregled. Vlada je izdala poročilo, kako je gospodarila med vojsko s sMlsorjem. Pred vojsko smo le iz Avstrije prodrli na leto po 7 milijonov stotov sladkorja. Zdaj ga nam samim precej primanjkuje. Že marca 1. 1915 je porabilo vojaštvo 800.000 stotov sladkorja za krmo, 600.000 stotov se je dalo sladkorji v istem času kmetom za krmo. Veliko sladkorja smo dali tovarnam za pivo, špirit in drože. Ko so se vsa živila podražila, so začeli ljudje bolj sladkor rabiti, ki je imel vedno precej stalno ceno. V miru se je porabilo pri nas na mesec 436.000 stotov sladkorja, na vsako osebo okoli 1'4 kg.. L. 1914/15 so ga pouzili na mesec 525 tisoč stotov. Julija in avgusta 1915 smo ga porabili na. mesec 800.000 stotov, na osebo 2'6 kg, torej skoro šo enkrat toliko, kot v miru. 1. oktobra 1915 smo imeli vendar še stare zaloge 2,300.000 stotov, še enkrat toliko, kot leto popred. Poznalo se je, da nismo sladkorja veliko na tuje prodali. Na Nemškem so začeli priporočati, naj se manj pese prideluje, toda več žita seje. Tega so se tudi pri nas naglo oprijeli. Navadno so pri nas s peso obdelali na leto 237.000 ha. L. 1915/16 pa le 176 tisoč ha. Mesto 63 milijonov stotov pese je bilo le 48 miliionov .stotov, ki so iz nje napravili 7'37 milj. stotov sladkorja, mesto Ц1Д milj. stotov kakor ga je bilo navadno. Treba je bilo vpeljati e.adkorne karte, kar pa ni zmanjšalo porabe sladkorja. Omejili so porabo sladkorja za pivo, varčevali tudi drugod; vendar smo ga v tem času več porabili, kot pa pridelali. Spomladi 1. 1916 smo dosegli, da se je 3—i% več pese posadilo, toda pridelka ni bilo več, ker se je preslabo gnojilo. Sladkorna pesa mora namreč izmed vseh rastlin imeti najmočnejše gnojenje. Jesni 1916 je bilo v zalogi še 1 milijon stotov sladkorja, napravilo se je novega 7'37 milijonov stotov, ;orej je bila skupna zaloga 8'37 milijonov štutov, 6' Od te množine porabi armada 1'9 milijona stotov ali za hrano ali za konserve. Precej ga porabijo v vojaških tovarnah, ne malo še zdaj za krmo. 120.000 stotov so določili za izdelavo drož, 120.000 stotov za krmo konj po mestih, precej za Ogrsko. Skupno bi se ga doma porabilo 7'75 milj. stotov. Ostanek 600.000 stotov ali 6000 vagonov naj bi bil za izvoz v tuje države.. Dajati smo morali sladkor na Turško in Bolgarsko, kjer ga nimajo; potem na Poljsko, Srbsko, v Albanijo in v Črnogoro, precej tudi v Švico za zameno za druge reči. Do-zdaj smo izpeljali na tuje le 300.000 stotov. Saharina smo prodali letos 747 vagonov. Letošnjo pomlad so zopet za 3% manj sladkorne pese posejali. Pričakovati smemo kvečjemu 40 milijonov stotov pese; iz nje se bo napravilo okoli 6l/> milj. stotov sladkorja. (V tem .oziru poročilo ne bo preveč natančno; ker je bilo sušno leto, bo gotovo precej manj pridelka, toda pesa bo imela zaradi i'.red no lepega, solnčnega vremena več sladkorja v sebi.) Po vladnih podatkih upajo napraviti 61/2 milj. stotov sladkorja,, rabimo ga pa 8 milijonov. Ker zaloge ni, bo tre'oa karto skrčiti. Posebno hudega se pa ri bati, kc.r je še vendar veliko shdkorja. Več sladkorja bo-tudi letos še vedno na razpolago, kakor smo ga v miru pnužili. Zdaj smo izvedeli, da nas je letos edino Romunska rešila lakote. Od decembra 1916 do septembra 1917 so izvozili od tam 100.000 vagonov žitn. Od tega je šlo 57.500 vagonov v Avslro-Ogrsko in 42.500 vagonov na Nemško. Tudi za letos se nam ni ; bjti posebne lakctc. Ne bomo imeli hrane : ravno preveč, izdajalo se bo pa. V hupi zadrsgi so naši nasprotniki. Najhuje prede Lahom. Let'na je bila slaba, doma imajo vse delavce, ki so ponred po tujih deželah služili kruh, dovoz je pa vedno težji, ker manjka žita v Ameriki in je ladjinega prostora, vedno manj. Pravijo, da bi morali dobiti 20 —30 milijonov stotov žita iz tujine, pa še polovice ne bodo dobili. Amerikanci pravijo, da bodo drugo leto še enkrat toliko pšenice pridelali, kakor letos. To je navadna amerikanska ba'.*a-1 vost. Saj že zdaj manjka delavcev. Tujih priseljencev ni več, na milijone moških mora zdaj delati v tovarnah za orožje, veliko so jih k vojakom pritegnili, kje bodo pa ljudi dobili? Dober delavec zasluži tam na dan do 40 K. Mogoče je, da bodo več pšenice nasejali, toda potem bo drugih pridelkov inanj. Kakor znano — da ravno pšenica malo redilnih snovi. Prav slabo kaže tudi Angležem in Francozom. Vsa znamenja kažejo, da bo kmalu velika svetovna lakota, pri kateri se bo nam morebiti še najbolje godilo. Veliko pomanjkanje se že kaže v Švici. Tam dobiva 630.000 ljudi ali 15% vsega prebivalstva mleko, kruh in moko po znižanih cenah, za kar prispeva država precej milijonov. Na Angleškem, Skandinaviji in v Švici hočejo z vso silo pomnožiti pridelovanje žita, da bi bili od tujih držav manj odvisni. * * * — Zvišanje cefl za seno in slamo. Z ministrsko odredbo z dne 27. septembra 1917, d, 3, št. 390, se je zvišala cena sena za 6 K pri 100 kg, tedaj od 17 K na 23 K in velja ta cena tudi za nazaj do vštetega 16. junija 1917, Kar se je torej v tem času sena oddalo po 17 K ali po nižji ceni, in sicer z vednostjo in potom »Deželnega mesta za krmila«, se mora na zahtevo opravičencem doplačati in mora »Deželno mesto za krmila« to razliko poravnati. — Ravno to velja tudi glede slame, pri kateri se je cena povzdignila pri 100 kg za 1 do 3 K, in sicer pri škopni slami od 10 K na 13 K, pri navadni slami od 8 K na 11 K in pri koruzni slami od 6 K na 7 K, Zaradi doplačil se morajo dobavitelji potom svojih občin obračati na »Deželno mesto za krmila« v Ljubljani, ki bo iztirjalo pri. stojne zneske in poslalo občinam v izplačilo, — Terjatve za seno in slamo (oddano vojaštvu), je ločiti od terjatev za seno in slamo, ki se je oddalo civilnim kupcem, — Plačevanje sena. Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, še sedaj ni moglo poravnati občinam vsega sena, ki se je oddalo vojaštvu, in sicer zaradi-tega ne, ker zadržuje vojaška uprava izplačevanje^ Kakor hitro bo vojaška uprava plačala dolžne zneske, jih &e Deželno mesto takoj ftakazalo občinam. Pri tem moramo občine oziroma županstva opozarjati na to, da ne oddajajo nobenega sena brez vojaških nakaznic in da dobljene izkaznice nemudoma odpošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo; ne pa operacijski blagajni v Ljubljani. Ravno tako naj občine točno tistega dne odpošljejo tiskana naznanila o oddani krmi, katerega dne so krmo oddale. Te tiskovine je Deželno mesto za krmila razposlalo na vsa županstva, Na naznanilih je tudi navesti, kateremu vojaškemu oddelku oziroma kateri civilni stranki in v katero občino se je seno oziroma slama oddala. Naj se županstva točno ravnajo po predpisih, ki so dodana na teh tiskanih naznanilih, ker bi se sicer na pritožbe, da je občina z vojaškimi dobavami preveč prizadeta, na nobenem pristojnem mestu ne mogli ozirati. Sladkor se podraži s 1. novembrom za 30 v. pri kilogramu; na osebo tudi ne' pride več polni delež., marveč samo po % kg — na mesec. čevlji za revnejše sloje. V promet pride, kakor čujemo, okrog- en milijon parov čevljev za revnejše sloje. Usrije je dala vojna uprava, delo izvrši čevljarska gospodarska zveza. En par bo stal 40—50 K. Izdale siku svoje račune, in ta mu jih je ukradel. Knjižica leži pri vsakem novem vlivanju od- 6* prta v livarni. Pomočnik in učenec sta jo videla. Starega Prašnikarja je samo zato zadela na »mrliški poti« kap, kef ni mogel dobiti pogrešanega zvezka. Stari Rudnik se lahko okorišča s tem, kar je oni ustvaril in se še zraven baha, da je način vlivanja učenikov» Lahko mu je dal postaviti spominski kamen, kakor ga nima izlepa kdo naokoli. In prav lahko se sedaj smeje v pest. Nobeden izmed njih ne sme dobiti častnega mesta v našem občinskem svetu.« Drugi so zopet stkali: »Zastrupljenega vina' mu je dal, da je lahko prišel do zvezka. Učenik je nosil vse svoje zaklade s seboj; njegova stara postrežnica je zatrjevala še na smrtni postelji: Ne bi šla-rada z Rudnikovo vestjo na oni svet.« (Dalje.) Trgatev. Prišel dobrotni je sveti Mihčl ž njim pa bogata jesen spet v dežel, čriček v trgatev nds vabi vesel, sladko nam grozdje v goricah mehča. Polno je trsje — in grozdje kot med, vendar veselja poprejšnjih ni let; tiha je družba poskočnih deklet," očka ni žlahtni sad ne razvedri. Fantov ni, fantov ni naših mladih; tretjič že letos beremo brez njih, njim velja srčni premnogi naš vzdih, misli po bojnih jih poljih iščo ... Pride pa Märtin, svetnik naš premil, sladko bo vince po hramih krstil; sveti bo Božič nam mir povrnil, :'antje pa pridejo z letom novim. t Prišel pred.pust bo — veselje v očeh, ženini na okrašenih vozeh; vince zarilo se bo nam v gosteh, na ženitnini veseli, glasni. P< - s sladko mi kapljico sod, — to bode sreče in radosti godi ti se iskrila boš s polnih posod, grela potrta in tužna srca, / <— Pridi že skoraj presrečni ta čas, pridite, pridite fantje po. nas, da razvedri se nam solzni obraz, solz in krvi saj je teklo dovoljl Vide, Slike 1n črtice z bojišč. Naravnost povedano. Naš prijatelj Anton Zore, ki se odpravlja sedaj na ital. bojišče, je bival dalj časa na Moravskem. Zadnje pismo je došlo iz kraja Zabreh. Glasi se: Na Moravskem vse pozneje zori kot pri nfts na Dolenjskem. Sedaj so jutra že zelo mrzla. Ker imajo tukaj večkrat za silo zmernega dežja, zlasti krompir prav dobro obrodi. Tudi letos ga je obilo, a vendar ga begunci, ki jih je tukaj doštl, plačujejo po 30—40 vin, en kg. Zemlja je kakor prah, ec vsa 52 razleze kadar orjejo. Brane imajo lahke, železne; kar po tri take fino narejene skupaj vlečejo. Brane nič za seboj ne vlečejo, ne prsti ne ruševja. Plug je dvostranski. Krajev ne delajo, marveč kar venomer gori in doli Orjejo. Krompir kopljejo še le potem, ko so Icrompirjevko, ki jo spravijo na kupe, poželi. Spodnji del krompirjevine populijo in zlože na posebne kupe. Nato še le kopljejo debeli krompir z majhnimi kopačicami. Tako je tudi prav. Krompir ni razsekan, ampak pride ne -ranjen iz zemlje. Poberejo ga koj v vreče in odpeljejo z vozički na dom. Še četrt tega leta imamo. Kakšna bo ta četrtinka? Huda, kakor vsako leto. Hvala Bogu. Prve tri četrtine sem vesel, zadovoljen, v bogoljubnosti preživel. Kakšno češpljo, jabolko ali hruško sem pač ukradel tega ne bom tajil, a drugače sem se poš ono držal. Preči-tal sem 8. št. »Bogoljuba«, 7. št. »Zlate i — Sv. Karp, uč. in prijatelj sv. apostola Pavla. Nedelja 14. oktobra: Sv. Kalist, papež, muč. (t 233.) — Sv. Domlcijan. P o n e d e 1 je k, 15. oktobra: Sv. Te« režija, dev. (f 1532.) — Sv. Avrelija, muč, Torek, 16. oktobra: Sv. Gal, opat. (t 646.) — Sv. Maksima, dev. Sreda, 17. oktobra: Sv. Hedvika (Jadviga), deželna varihinja v Sle-ziji. — Sv. Viktor, šk. — BI. Marija Alakok. Četrtek, 18. oktobra: Sv. Luka, evang., zavetnik slikarjev. — Sv. Trifonija, vdova. Solnce vzhaja ob 6. u. 19 m., — zahaja ob 5. u. 12 m. Luna: 16. oktobra ob 3. u. 41 m. zjutraj mlaj. Kako se angleška vlada miru boji. dobe«, »Dol. Nov.« in.nekaj številk »Domoljuba«. — Domoljuba imam rad, ker dosti ne taji, vse na dan prinese. Ob vsaki priliki, pri odmoru, na vežbali-šču — čitanje in pisanje. V glavi nič ne Qstane, ker vojni duhovi vse prežene. Z Bogom! (Priložene so skoraj vsakemu pismu 4-peresne deteljice; v poslednjem kar tri skupaj. Op. uredn.) Tedenska pratika. Petek, 12. oktobra: Sv. Maksimilijan, šk. in muč. v Celju na Štajerskem. (t 308.) — Sv. Serafin. — Sv. Pelagija. Sobota, 13. oktobra: Sv. Koloman, muč. — Sv. Edvard, angleški kralj. BI. Marjeta Alacoque (Alakok). (t 1690.) Marjeta Marija Alakok je bila rojena 1. 1647. na Burgundskem. Neka) posebnega je bilo pri njej, da je čutila že kot mala deklica poseben stud, kadar je slišala besedo »greh«. V 12. letu je porabila vsak dan po več ur za molitev. Od hrane je vse najboljše razdelila revežem. L. 1671. je bila sprejeta v samostan Paray-le-Monial. Bog jo je izvolil kot orodje, ki naj se po njem razširi in utrdi češčenje presv. Srca Jezusovega. Njene sosestre so jo obsoja.», da pretirava, zaradi tega ji ;ie bilo marsikaj trpkega prestati. Ponižna devic« je pa bila oblagodarjena s tem, da ji J« božji Zveličal- v posebni prikazni razodel neizmerne zaklade svojega božjega Srca. Po dolgem trpljenju In junaške» prenašanju vseh neprilik so jo vse so-gestre jele Čislati in spoštovati. Marjeta je postala voditeljica novink in svetovalka ter dosegla, da se jo ves sa-paostan odlikoval v čeSčenju božjega Srca Jezusovega. Besede, ki jih je Marjeti v osmini praznika presv. Reš. Telesa, ko je kle-lala pred tabernakljem, božji Zveličar fovoril, so znane. Rekel je: »Glej to jirce, ki je ljudi tako ljubilo! Nič ni opustilo, marveč se je povsem použilo il žrtvovalo, da jim dokaže svojp ljubezen .., Oznani ljudem, in vsemu sretu: da ne bom svoji milosti in daro-vim postavil nobene meje za vse tiste, ki v mojem srcu iščejo pomoči.« Pri tem je videla Marjeta, da je bil tabernakelj kakor bi žarel, v sredi je pa bilo Srce Jezusovo, obdano z ognjem, na vrhu križek, okrog trnjeva krona, in ob strani rana. — Jezus je Marjeti obenem naročil, kako in kdaj se naj časti njegovo božje Srce. Rekvizicija krompirja. Nalogi za oddajo krompirja so v reč krajih, že izdani. Pritožbe, ki prihajajo, potrjujejo pravilnost opozoritve podpisanega na merodajnem mestu, da ugotovitev s krompirjem posajene površine ni zanesljiva. Mnogi kmetovalci dobe v oddajnem nalogu navedeno večjo izmero s krompirjem posajene ploskve, kakor so jo v resnici obsadili. Ta razlika je nastala zlasti vsled tega, da so dotične komisije (za določitev s krompirjem posajenega prostora) ugotovile parcelo, na kateri je rastel krompir, iz posöstne pole, ne da bi se nadalje brigale za to, da, se na večjih parcelah običajno poskrbi za več vrst pridelkov. Na enem delu je n. pr. krompir, na drugem pšenica, na tretjem ječmen. Komisija je kratkomalo ugotovila, da je parcela v vsem obsegu, kakor je razviden iz posestne pole, s krompirjem posajena. V nalogih za oddajo krompirja je tudi število članov hišnega gospodarstva, ki mora zanje ostati po 150 kg krompirja, premnogokrat premajhno. Ker je označena s krompirjem posajena ploskev prevelika in navedeno število članov hišnega gospodarstva premajhno, je oddajna količina krompirja tako velika, da ga nekaterim kmetovalcem prav nič ne bo ostalo. Prizadeti kmetovalci se radi tega opozarjajo, da v lastnem interesu na-1(>fie za oddajo krompirja natančno Pregledajo in, če ugotove glede izmere s krompirjem posajene ploskve ali šte-vila članov hišnega gospodarstva pohoto, takoj zahtevajo popravo pri županstvu, oziroma pri okrajnem glavarstvu. Kdo spada k članom hišnega gospodarstva in koliko krompirja mora vsakemu, kmetovalcu ostati, se jc žc ««rtnjič navedlo, Krivica se ne sme nikomur goditi. Razmerje med državljani in državo mora sloneti na poštenosti. Kmetovalci kot dobri državljani naj izvršujejo pošteno oddajno dolžnost; nasprotno mora država krivico, ki so jo njeni organi, četudi nevedoma povzročili, popraviti. Deželni svetnik dr. Josip Dermastia. »; «i * Od c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko smo prejeli naslednje opozorilo: Po določilu Urada za prehrano ljudstva, ima skoraj ves na Kranjskem pridelani krompir postati za porabo v deželi sami; vojaštvo ga nima nič dobiti, ker ga dobi dovolj iz dežel iz zaledja. Ker pa vojaštvo soške armade nima krompirja že od decembra lanskega leta, in sploh nima ni-kake prave izpremembe v hrani, krompirja pa za armado v zadostni množini zaradi težkoč dovažanja ni mogoče takoj dobiti iz zaledja, zato je zaenkrat odrejeno, da morajo kmetovalci iz okrajnih glavarstev Kamnik, Kočevje, Krško in Novomesto takoj oddati 400 vagonov krompirja za soško armado, ter je poveljništvo te armade naprosilo c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, da ona na kmetovalce z vso silo vpliva, to naročeno dolžnost brez odloga zvr-šiti. Ta krompir se bo svoječasno nadomestil s tistim, ki pride iz zaledja za vojaštvo. Kmetovalci niso torej nič oškodovani, če sedaj krompir takoj vojaštvu oddajo, ker bo oddana množina šla na račun tistega krompirja, ki ga bodo morali kmetovalci oddati za. ono prebivalstvo v deželi, ki krompirja ne prideluje. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik ::a frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po HlU°lo brez kakega odbitka. Uradna uro ei l zjutraj m l. џџ\Ш. Glej Inserat! Iveri. Čim manj pričakujemo, tem srečnejši smo; čim manj želja ima srce, tem bliže je nebu. ... Tvoj križ je lestvica v nebo. Božja previdnost ti jo je odbrala in natančno odmerila: Ako bi bila krajši, manjši, bi ne segala do neba, ... Ne smemo le boljših časov pričakovati, marveč moramo pomagati, da pridejo. ... Trpljenje ustvarja značaje. Človek je toliko vreden, kolikor je trpel. Domovina plakaj! Skoraj verjeti nismo mogli, ko smo ob' sklepu lista izvedeli, da poslanca d n, Kreka ni več. Izdihnil je dne 8. oktobra' zvečer v šentjanškem župnišču na Dolenjskem, kjer je nekoliko bolesten, hotel okrevati in se odpociti. Čez dan še dokaj dobre volje, ga je našel g. župnik ob devetih zvečer mrtvega na divanu. Ko slovenski domovini, ki jo je pokojni ljudski zastopnik in organizator ljubil z najkrepkejšim dejanjem in neumorna delavnostjo, ki je zanjo zastavljal vse svoje duševne ter telesne sile in moči, vso ja-kost ostrega peresa, odločnost in kreme-nitost besede..., ko torej tej že tako prizadeti domovini naznanjamo to žalno poročilo, prosimo v prvi vrsti vse tiste, ki jim je pokojni v svoji dobrosrčnosti, darež-Ijivosti in ljudomilju izkazal katerokoli uslugo, dobroto ali naklonjenost — in ta< kih je na tisoče —, naj se blagega pokojnika spominjajo v goreči molitvi. Pravza-prav pa ta obveznost zadene vse slovensko ljudstvo, saj je bil pokojni dr. Krek mož iz naroda, pa je tudi vse svoje življenje posvetil — v pravem pomenu besede —r narodu. »D o m o 1 j u b« je pa še celo dolžan, da se pokojnega Kreka spominja z največje hvaležnostjo. Zadnjih detet let — izvzemši nekaj mesecev — je pisal največ za »Domo, ljuba«. Ni ga bilo perečega ljudskega vprašanja, ki bi ga pokojni dr. Krek ne bil obdelal v našem listu na uvodnem mestu. Pisal je kot prijatelj našega kmečkega prebivalstva, svetoval, bodril, navduševal, »Domoljubovi« članki so budili naše ljudi za resno in uspešno delo v vseh ozirih. Njegova duhovitost, bogato znanje in neustrašena odločnost je pridobivala bralce tudi med našimi nasprotniki*. Danes je ta veliki mož med mrtvimi. Nedavno so mu prijatelji o 501etnici poklonili celo knjigo, ki v nji slave njegove številne zasluge. »Domoljub« v kratkih' vrsticah teh zaslug ne more očrtati, zato bo imel še priliko. Rečemo samo: Ljudstvo slovensko je izgubilo moža, ki ga po zmožnosti, delavnosti, srcu malokdo presega. Zato pa — plakaj slovensko ljudstvo, ■ saj si izgubilo zastopnika, ki ti je dal svoje srce in svoj razum, svojo besedo, svoje življenje, dal vse! { To in ono. Posebnež. Na Dunaju je umrl nedavno čui ki" je v njegovem življenju številka 31 imela prav posebno vlogo. Rojen je bil 31. julija; 31 let je služil kot knjigovodja pri neki graščini na Češkem. Nato je živel še 31 let do smrti na Dunaju, Mož jo imel veliko obleke, pa se je trdovratno držal številke 31. Hlač je imel 31, prav toliko telovnikov, suknjičev, površnikov, zimskih sukenj. Prav tako je hotel biti posestnik 31 parov čevljev in tudi toiiko mehkih večernih obuval. Da bi se to število dosledno uveliavilo v njegovem življenju, je stopil v pokoj 3,1. vinotoka; 31. v mesecu se je preselil na Dunaj. V jvoji oporoki je volil po nekoliko podpore 31 njemu znanim revežem. 31. julija je imel svoj rojstni dan in svoj god. Da bi pa tudi smrt prišla ponj 31. — to mu pa ni bilo pri-војепо. Zakonski stan. Sloveči Abraham n Santa Cluru se ni nič kaj posebno priporočljivo izrazil o zakonskem stanu. Zapisat je n. pr. takole »slavospeve« o njem: »Zakonski stan je vi t, ki na njem nan eslo cvetic rastejo koprive«; — »je orehovo drevo, ki na njem vise skrbi«; »jo mesto, ki se imenuje »Veliko Trnje«; »je bolnišnica za neozdravljive bolezni, n. pr. za ljubosumnost, лlartoželjnost, svoje-Rlavnost«; »je nebo, ki na njem Iii videti nobene zvezde«; »jo lov. na katerem ujumeš lisico«; »je procesija, ki pred njo gro zmerom križ«; »je kapela sv. križa«. — To je senčna stran zakonskega stanu; brez dvoma bi se pa o njem dalp navesti pra> toliko in morda še več pohvalnega. Zmagovito orožje. Mölek pač visi na steni, zagotavlja nam uspeh; zanj človeštvo se ne zmeni, zakopano preveč v greh. Stiska zdaj je res velika; krogle švigajo navzkriž. Kdo gorje nam vse naslika?... Up nam daje molkov križ. Krogle spuščaj neprestano, pa sovrage boš ugnal! Z rožnim vencem boš udano vse težave streti znal. Kliči dedka, kliči deco preden solnce zažaril Stopi na domačo lečo, moli rožnevence trit Hitro delaj, zložno moti rožnivenec še zvečer. Pivo mesto si izv61i, do boš prosil b'olj za mir. Če je kdaj potreba bila, — taka kot sedaj — nikdar. Čc bi četa vsa molila, pa prejeta inir bi v dar. Franc Gruden st. Vprašanja in odgovori. Ž, K. — Kozje: V Ljubljani je društvo »Dobrodelnost« — Kolodvorska ulica — ki bo morda na. uslugo tudi Vaši ponudbi in Vam bo bržkone kaj nasvetovato. L. K. — Krekovše: Srebro, ki se počrni, se da lepo očistiti s čebulo, ki se prereže. Z mokro stranjo se nekoliko drgne po srebrnini, ki se nato pusti nekaj časa namazana; nato se pa izbriše z mehko volneno krpo ali kožico. —, Drug način: V topto vodo se nareže beneškega mila (nc ka-' kega dišečega, ki vsebuje žveptenaste snovi). V to milnico se polože stvari, ki jih hočemo očistiti. ČeZ četrt ure jih je treba z mehko ščetico osnažiti in izptaknili v mrzli vodi, skrbno izbrisati in osušiti. A. R — Torre, Istra. Znano nam je, da Vam je suša uničila ves pridelek, a s Kranjske ne morete upati dovoza živil, ker je vse pod zaporo in treba dajati za vojaščino. Za aprovizacijo mora vendar skrbeti ondotno c. kr. okrajno glavarstvo, oziroma namestnišlvo v Trstu. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 3. oktobra: 10, 71, 64, 33, 17. Dunaj, G. oktobra: 54, 83, 30, 48, 65, SKRIVALNICA. Ob goriški bojni črti doni svoj čuvajo otroci; starčki z njimi blizu smrti z rožnim vencem vsikdar v rod. Ko j za hribom pa topovi smrt pošiljajo v sovraga. Naši se za dom sinovi tam tepo, da kmalu zmaga mir donesla bi in srečo . ., Bratec za sestro po v6do šel k studencu ves je v strahu; grom posluša in s posodo sestro čaka. Kaj če Lahu v pest je padla?.,. A nedaleč v gozdu skrita tja v daljave gleda bitko. Daleč ni več zmage dan, dan naše slave. Za razvedrilo. Obljubiti in storiti je preveč. Sodnik: »Vi ste priči obljubili, da mu boste v jeseni dali sodček mošta, če vas ne bo naznanit. To je podkupovanje priče--.« Zatoženec: »Obljubil sem bil, gospod sodnik, pa bi mu ga'ne bi! dati« Kako se izdere zob brez bolečin? »Z eno roko drži bolnika za grlo, da ne bo mogel vpiti, z drugo mu pa zob vun potegni « Točen odgovor, Tujec strežaju, »Torej gospoda barona ni doma. Kdaj pa navadno prihaja do-mov?« — Strežaj: '»Ob navadnih dneh ni nič gotovega; — danes bo pa najbrž pozneje prišel kakor po navadil« Preklic. Podpisana Marija Baša iz Jasena št. 24 (Zlo-selova) preklicujem, kar sem žaljivega govorila zoper Ivano Grit in Antonijo Čekada, obe iz Jasena, ter izjavljam, da ni govorjeno iz slabega namena, ampak le iz nevednosti. V Jasinu, dne 30. septembra 1917. Marija Baša vulgo „Zloselova Mica", $yfao9 &@bm kupi Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. i St. JOuV J- t ebrn pretim v 5 zveznih barvah cmajliran K 3'6O. Cene brc?: povifiktv. J Izšel Jo s Koledarjem ln vojnimi urami po najnižjih conah. Tucli po poavi zanerj. Nu obilni obisk vljudno 41» vabi F, ČUDEN Lfuoljaaa, Prešernova ulica St. 1. Kontrolna Штш ki se ne.rabi, je mrtev kapital. Do prekiicajih jemljemo potom nakupa nazaj. Nationnl-He-gistrler Kasscu G. m. b. H. Dunaj, VII. Sieben-stcrngasse 31. lišaji, garje, pege in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se moro rabiti tudi čez dan. Velik lonček K !!• 50, dvojno-velik lonček K G1—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 Skatlja K 2-50. Obojo so dobi™ po povzetja ' «li рГ(к!plačilu pri tvrdki Lekarjn M. Kleina Paratol-Werke, BudapestVtl-10, t Rözsa nt. 21, Kupujte v Katoliški Bukvami! Пеошајпо vzdržati je naše načelo, ako se hočemo zanesljivo držati resnice in pravilnosti našega stališča. Rabimo i nadalje »LYSOFORM«, ker smemo biti uverje-ni, da nas vedno varuje pred vsakim okuženjem. Samo pri meni morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušeno ir gobe Kupim vsako mno?ino. Da prihranim stroške in pota. jih prevzamem na žoljo tudi na domu prodajalca, ako ml naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal, FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. Framydi ih sive lase in va. 1 steklenica Rydyol ,,1 ie sredstvo za pomlaje-len|« las, ki rdeče, svetle »ade za trajnn temne pobar-s poštnino ved K 2-70. e rožnata voda, ki živo podeči bleda Ura. Učinek |e čudovit 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 85 vinarjev več. Naslov „ IHN GBOLICH, d--žerl)a Brno 641, Morava t aroClla irl angelu^ INabiralke ženskih Bas opozarjam, da kupujem ženske lase od 1. oktobra naprej še po višji jeni kakor do sedaj. Pošljite uzoroe las do 35 dkg. Izdelovalnica kit J. Svetec. Rudolfovo. Glavni trg. KUPIM ---— bisfceuo oglfe °XeflÄona bukova drua Plačilo naprej ali povzetje. Prosim ponudbe. JAKOB TAIICER, trgovec z ogljem hi drvmi, TRST. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 0.2. K 3*90 Nase čudovito »očim SUo za ilvnoje Siva tako naglo prešlvne vbode kot šivalni stroj. — Nal-večla iznajdba, s katero more vsak som krpati In Šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko oi.rerno, kožuhovino, preproge, pogrlnjala zi> vozove, Šotore, klobučevlno, plaSčo za kolesa, vreCe, platno ln vsako drugo močno blaqo. Dobrota za rokodelce, kmete In vo|ake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena ltomDl. Silu s sukancem, H raznimi šivnnkaml inporubnim navodilom K 3.90, 3 kosi K 11—• 5 kbsov K 18 - Pošiljn po povzetju, (na bojišče proti pred plačilu.) 1552 M. Svoboda, Dunaj, 111/2, Hiessgasse 13-484. Suhe gobe (iurške) lepo sušene kakor tudi prazno vreče, brin jeva olje, lešnike In orehe kupuje po najvišjih dnevnih cenah H. Ranft, i rani prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 Jaz Ana Csillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi potnadc, ki sem 10 znašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju ias, za njili rast iu negovanje, za ojačitev lisišča, pri moških krepko pospcStij«» rast brade, in že no kratki dobi daje lasem in brad1 naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti. Lollüß'i po K B.—, R10.-- m K15. Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila. h Km Csillag, Dunaj t, Kohimarkl li. \\ii deželi fr u. a deželno življenjske iu rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na dož, vetje in s irrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodne in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko iirpm. n1. Nai- ut.t),liiwjsi <>,.<>11 zu \.)|ii.. - iivur..Vitli 10. Stanje zavarovanega kapitala K 175,000.000---Stanje garancllskto londov K 56,000.000-- Zavpd temolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki bo sprejo-rnnio pod najugodnejšimi pogoji. 183Г Sijajno bodočnost malo turške In nove srečke avstrijskega Hdečega križa vsled nilhove vedno zvtšuioče se oei.arrie vrednoslll Vsaka srečka zadene I Glavna dobitka 2107 znašala Coz НГ 1,000.800 kron! Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: S.-ečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Avtomatična pssS za podgano it 5-30, za miši K 4 00, lovo brez nadzorstva do .40 živali v oni noči, ne za pusto ni-kako sledi in se samo zopet nastavijo. Past za ščurke „Hapid" vjaiio na tisočo ščurkov v oni noči, po K 5-VO. Past za muhe »Nova« komad K 2-80. Povsod najholjši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po povzetju.ali proti predplačilu. Poštuina 80 v.Izvoz. tvrd. Tintnor, Dunaj III., Neulingg. 26-L. regisfcOBana zads'ssga z пкпгпејејпјс zauezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po tfiagg u „mutiski posojilnici" so fb-fielnoffia oarno naložene, ker posojilnica tiaie denar na oatna posesioa na deželi in u snesfiEi. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. «Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljša 4 ti 01 Reze?oni zakladi znašajo okrogüo en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1S1G okroglo 26 пнШшши kron. •т ■ ura outiuncno rugul. ln ro-dpa NLkol ali jeklo K 12 — 16 — «o — s radij, evetiln. kazal K te. — 20.— M - v ereb okr. K 18 - S4.~ 28.- b rad. svet. kaz K 80.- 30.— erebr. вар. aro naolast. K BO.— 30 - 40 -• 14 k. zlata KapoMt.ua aru aa eJast. 4 100—, 180.—, 140.—. Sletno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak rizikot Zamona dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONRAD e. ln kr. dvomi zatožnih Brüx 6t 1566 (Cučko ) Na željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, zostonj itobi vsak nažeija mo glavni katalog Ur. КГ0-brnine, zlatnino. godbenib pred m .. Violine in više. Dobro bar. pc. K 14, 20, 26, 10, 25, »5, 60, L" vrstne barmemko po K 70. 80, 100. 120; 3vrstno harmonike j-o K ISO. 200 240, 280. ''a me mi do-voljna ali denar nazaj. Pošiljat. po povzetju nli jTodpinčilu ii^zpošiljal-.niea" JAN EOiiFAD, c. I. kr. dvor. d Most(Bri x)SM75P, ÖeSko. Kuverte s firmo, pismo, račune IM. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. gobe, Ustanovljeno 9.1893. Vzajemno podporno društvo ■frno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača se-• nična, prazne vreče kakor (udi vse vrste pridelkov kupuje SEVEH & UREANIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12. registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 227г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vlege in jih obrestuje co o Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavfiice za 6,089.850 kron. 8 а Rito m niste, pel lile naročnino 11 шшштжда ПШшН itrn: .............. 99 KÖ" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je ms&f&irslii» delo жшћМ nmeinDStiK Razpošilja SÄÄJU zamenjam! l/clika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičjn, daril Itd. v velikem katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Št. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » §9865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 950 Lasinn znamka ,,1/(0" svetovnoznana. Mohene podružnice. Izdajnltonzorcij „Domoljuba". Lastna protokotirana tovarna ur v St iel. Svetovna razpošiljalnica M samo u LJUBLJANI šf. t Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. ....................ШШИМа 1 I IllU'l'tili 1 HHM1I1I 1ј||ј'1Ш1И1И1итШЈМ1ШЈ11Ш1тТ1Ш Hfefc; >Ћ л" iT'''' ^Ху' аИЈнш'. L"'-rS 7 •'"nTfflr ШШШШШв Odgovorni urednik Jožel Gostinoar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarno.