73:577 evilki:| Poolu vov iz leta 1962 . ŠPM samo za hokej - str. 5 mm WM$mh LIST ZA TELESNO KULTURO m im1 h Ljubljana - nedelja, 6. januarja 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII Izdale tltkovnl svel •Pol«t» — ure|o uredniški odbor — Slavni urednik Franiek Mlrtid — Odgovorni urednik Vlado Zlaioah — Rokopisov ne vra-Camo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana Can- karjeva 5/111, uprava Miklošičeva 4/1.; — Poštni predal 577 — Čekovni raCun 600-11-5-875 — Telefoni: uredništvo 70-840, 20-170, 20-171, 20-172 20-173. — Uprava: 22-108 Int. 6. 21-281 — letna naroCnina 1600 din, polletna 800 din. TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV Nepričakovan poraz Olimpije! V drastičnem finišu srečen konec za Izraelce - Moštvo Olimpije išče dirigenta igre - Kljub porazu naš košarkarski prvak v H. kolu - Na vrsti je Ragnolet iz Pariza LJUBLJANA, 6. jan. — Težko je bilo razumeti dokazovanja vseh onih, ki so ob povratku iz Tel Aviva trdili, da bo drugo srečanje med Olimpijo in Maccabijem verjetno težje in morda celo problematično. Večina je pač menila, da odločna zmaga našega državnega prvaka v Izraelu, točneje rečeno, 14 točk prednosti, pomeni tudi v Ljubljani samo poraz za Maccabi. Ko so dospeli gostje v Slovenijo so bile njihove trditve optimistične, celo drzne. Trdili so, da bodo premagali Olimpijo! Kdo bi jim verjel? In vendar... Olimpija : Maccabi 71:72(30:36) Olimpija: Dermastia 18, Vrhovec 12, Mtiller 20, Jelnilcar 7, Kapelj 6, Eiselt 4, Potočnik 2, Bassin 2. Maccabi: Amar 6, Golove 16, Cohen I 16, Cohen II 3, Ben Bassad 25, Edelist 4, Eisenbaum 1, Chasid 1. Sodnika: Ovanessov (Bolgarija) in Petrutiu (Romunija). Dvorana GR, gledalcev okrog 3000. ZA ZAČETEK HLADNA PRHA Žoga je bila najprej v rokah Olimpije. Ljubljančani so začeli v sestavi: Logar, Jelnikar, Dermastia, Eiselt, Kapelj. Peterka, ki je veliko obetala! Pa vendar so začetne minute prinesle razočaranja in nas nehote opozorile, da je morda le nekaj resnice v smelih napovedih igralcev in vodstva Maccabija. V tretji minuti je bilo stanje 7:0! Torej, ves stroj Olimpije ni stekel po pravi poti. Tehnično vodstvo domačinov je zahtevalo v četrti minuti minuto odmora. Treba je bilo spremeniti način igranja. Samo kako? Gostje so prikazali trdo igro, ki očitno ni ustrezala domačim napadalcem. Nezanesljivi meti od daleč in blizu so spravili gledalce v slabo voljo in igralcem Olimpije odvzeli potrebno samozavest. Kaj se dogaja na igrišču, so se Mednarodne vesti Sidney — Avstralec Rod La-ver, najuspešnejši amaterski teniški igralec v letu 1962, je slabo začel kot profesionalec. Na turnirju najboljših profesionalnih reketov »belega športa«, ki je bil v Sidneyu, je Laverja premagal njegov slavni rojak Hoad z rezultatom 6:8, 6:4, 6:3, 8:6. Srečanje je bilo pred 8000 gledalci in je trajalo 105 minut. Smučarska tradicija, ki se spreminja v nič ... | Nekateri trdijo, da je bilo o našem tekmovalnem smučanju napisano več kot zasluži. O njem razpravljamo in P°l~ nimo časopisne stolpce pač zato, ker se ne moremo sprijaz- > niti z mislijo, da že nekaj let korakamo na istem mestu, še ^ več, da se ta barka počasi potaplja. Težko je človeku, ko ugotavlja, da se vsa stvar ne premakne z mesta. Sprašuje se, ♦ zakaj takšen odnos do tega zdravega športa in kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se tudi smučarjem zjasnilo obzorje? Ze nekaj let nazaj so se polemični razgovori in časopisni komentarji še bolj zaostrili. Govorimo o polomu naših vrhunskih smučarjev, večkrat po nepotrebnem in neupravičeno dvigamo prah na račun prizadevnih in osamljenih tekmovalcev, ki puščajo na težkih smučinah svoje moči in ki za svoj trud ne prejemajo nič drugega kot grajo. Redkokdaj se vprašamo, kakšne pogoje imajo za vadbo, kje so dejanski vzroki za »polomijade« in še redkeje pokažemo s prstom na ^ zajca, ki tiči v grmu... Pri točni analizi našega tekmovalnega smučanja ne sme- + mo prezreti strukture tehničnega odbora naše smučarske organizacije. Vse, kar lahko zapišemo o našem strokovnem & smučarskem vodstvu — to velja za vse tri discipline — je stihija in empirično prizadevanje posameznikov. Samo to in nič več! Daleč od tega, da bi omalovaževali delo naših strokovnih voditeljev, toda to prizadevanje, ki je z vseh* strani omejeno, ne vodi nikamor. To sta nam dokazala praksa + in meglena preteklost. ■' Današnje tekmovalno smučanje je znanost, zato terja dosledno strokovno delo. In ker tako ne delamo, smo zaostali. + Spremeniti strukturo tehničnega telesa pri smučarski orga-& nizaciji, šolati in profesionalno zaposliti naše ljudi, obenem pa nuditi tekmovalcem pogoje za vadbo, pomeni preobrazbo + v tej žalostni eri našega vrhunskega smučanja. Samo tale primer: mazanje smuči je bilo že od nekdaj za* vse smučarje, posebej pa za naše tekmovalce, problem zase in na ta račun je bilo izrečenih precej upravičenih zbad- + Ijivk. Povejte strokovnjaka, ki bi znal na znanstveni osnovi^ vsem našim smučarjem, tako kot delajo zunaj, do potankosti + razčleniti to osnovno poglavje tekmovalnega smučanja?! Pri vsem tem, da ne govorimo o psihologiji, metodiki in peča- ^ gogiki, o čemer si morajo biti na jasnem trenerji in tekmo-+ valci Ce imamo, torej, pred očmi vse to, kar smo pravkar ■ našteli, potem je smešno določati takšne ali drugačne normej, za bodoče olimpijske igre in svetovna prvenstva. Pa vendar, + prepustiti se malodušju in vreči puško v koruzo, pomeni na-* rediti kaj slabo uslugo današnjim in bodočim, rodovom.^ Dokler nimamo svojih izšolanih strokovnih kadrov, toliko časa smo dolžni klicati na pomoč tuje strokovnjake. Takšno načrtno delo pa seveda terja do temeljev spremenjena ma-? spraševali boljši poznavalci našega prvaka in tudi njegovo tehnično vodstvo? V 5. minuti je Olimpija dosegla svoj prvi koš. Nato se je položaj nekoliko spremenil v korist Olimpije, ki je po nasvetu inž. Kristančiča zaigrala bolj zbrano, čeprav v celoti ni izpolnila nasvetov in strokovnega pouka svojega tehničnega vodje. PET OSEBNIH NAPAK EISELTA Kakorkoli so domačini poskušali urediti svoje vrste in oiganizirano braniti svoj in napadati tuj koš, jim ni šlo pa '■'NADALJEVANJE NA 7. STR. London — Zaradi slabega vremena na britanskem otoku, ki je pokrit s snegom in ledom, niso bile odigrane tekme I. angleške nogometne lige. Casablanca — V tekmovanju za pokal evropskih prvakov v odbojki je prvak Maroka premagal prvaka Portugalske z rezultatom 3:1. Pesaro — Poljska ženska reprezentanca v košarki je premagala italijansko državno reprezentanco z rezultatom 52:46 (28:28). East London — Ameriška teniška gralka Darlen Hard je osvojila prvo mesto na turnirju v vzhodnem Londonu (Južnoafriška unija). V finalu je pre-r magala bivšo wimbledonsko zmagovalko Mario Bueno (Braz) z rezultatom 9:7, 0:6, 10:8, V tekmovanju ženskih dvojic sta Darlen Hard in Maria Bueno premagali v finalu južnoafriško dvojico Schuurman-Borbes z rezultatom 8:6, 6:2. Veteran Muller je bil eden najboljših igralcev v moštvu Olimpije v sobotnem srečanju. Na sliki ga vidimo v borbi s tremi igralci Maccabija — levo Ben Bassad (14), Cohen Minz (4) in Cohen IL ZADNJA TEKMA NOVOLETNE TURNEJE j Današnji zmagovalec Vggeseth Najboljši Jugoslovan na današnji tekmi Jemc na 25. mestu - V skupni uvrstitvi je zmagovalec novoletne turneje Engan - Najboljši Jugoslovan Oman je na vseh štirih tekmah zbral 704,6 točke in osvojil 23. mesto - Naši skakalci bodo jutri odpotovali v Sovjetsko zvezo Nedeljsk intervju PREMALO TRENIRAMO? Na sinočnji tekmi med Olim pijo in Maccabijem je bilo ? vseh strani več strokovnih pri pomb, slabe volje in tudi odkritega razočaranja. Med gledalci je bil tokrat tudi državni reprezentant in član Olimpije Miha Lokar, ki je trenutno na odslu ženju kadrovskega roka v JLA Živo ie spremljal dogodke v ve BISCHOFSHOFEN, 6. jan. (Po telefonu). Ob prenovljeni ska-kalnici v Bischofshofenu, ki sedaj dopušča tudi skoke okoli 100 m, se je zbralo na zaključni prireditvi turneje štirih skakalnic okoli 8000 gledalcev. Zanimanje za prireditev je bilo nekoliko manjše, ker tudi danes ni bilo na start tekmovalcev iz Vzhodne Nesrfčije in Sovjetske zveze. Znano je, da so tem tekmovalcem prepovedali nastop na Bavarskem na posebno posredovanje bonnske vlade. Zaradi tega so ti skakalci že pred zaključkom prireditve odpotovali v domovino. Pričakovanega dvoboja Engan—Recknagel v Bischofshofenu, torej, ni bilo. Prireditev se je začela v dokaj toplem, južnem vremenu, kjer je bila hitrost zelo velika in so bili prvi skoki razmeroma dolgi. Ko je prišel na vrsto zahodnonemški skakalec Ihle, so mnogi s strahom pričakovali, kako se bo njegov skok končal. Ihle se je namreč močno odrinil in poletel daleč, daleč, daleč čez kritično točko ter pristal skoraj v dnu in seveda padel. Dolžina tega skoka je bila 104 m. Vodstvo prireditve je seveda takoj Tako so začeli znova, medtem pa je sneg spet zmrznil in so bile dolžine nekoliko krajše. Prav ta majhna hitrost pa je močno poslabšala tudi celotno izvedbo skokov, tako da tudi slog ni bil najboljši. Še posebno Engan, ki je veljal za popolnega favorita na tej tekmi, je bil v prvi seriji žrtev te vremenske spremembe. Njegov skok je bil NADALJEVANJE NA 8. STR. NOV REKORD v hitrostnem drsanju Skien — Norveški tekmovalec Knut Johannesen je dosegel nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju na progi, dolgi 3000 metrov. Dosegel je rezultat 4:37,8. To je za 2,4 sek. boljše od starega rekorda, nizozemskega drsalca Huyiskesa. Bukarešta — Prva četrtfinalna tekma za pokal evropskih prvakov v rokometu za ženske med zagrebško Lokomotivo in Rapidom iz Bukarešte bo 12. januarja v Bukarešti, povratno srečanje pa 21. januarja v Zagrebu. »»tli—10 konča"' Toliko časa, dokler ne bomo v celoti spremenili odnosa do smučarskega športa, toliko časa bomo lahko samo% gniiuiiiiinifiiiiiiiiiiiiliiiiiilillllllliuilllin^ ....Illilll.................. grajali, stanje pa se bo poslabšalo... Naša smučarska tradicija je bogata in nanjo smo ponatmi. * Začenja se pred nekaj stoletji nd Blokah, kar pomeni, da je ^ smučarski šport ukoreninjen v našem ljudstvu. To tradicijo smo lepo nadaljevali skozi desetletja z večjim ali manjšim^ uspehom, zato ne smemo dopustiti, da bi danes klavrno.p zbledela... ___ MARJAN' LIPAR ženju kadrovskega roka v JLA i ie spremljal liki dvorani GR in s prikazano igro svojega moštva Še zdaleč ni bil zadovoljen. Sicer redkobesedni Lokar je bil tokrat dovze--Men za razgovor. Knj menite o današnji ign Olimpije? — Slabo, zelo slabo! Moram reči, da sem veliko več priča koval. Fantje, kot kaže, premalo trenirajo in še nimajo pravega koncepta igre. Knj je vzrok današnjega poraza? — Sami ste videli, da so bili naši igralci slabi in netočni strel ci. Sprašujem se, mar ne treni rajo več tako, kot smo včasih? Opazil sem tudi, da ni dirigen ta, skratka vsak povprečen poznavalec košarke lahko ugotovi, kaj pomeni odsotnost Daneua. Kakšno je vaše mnenje o sre Čanju s francoskim prvakom Bagnoletom, s katerim bo Olimpija igrala v drugem kolu tekmovanja za evropski košarkarski pokal? — V Parizu bo težka in trda borba. Olimpija trenutno ni v taksni formi, da bi lahko odioč no posegla v borbo za najvišji evropski naslov. Slišal sem, da so Francozi zelo močni in če bo do naši fantje odgovorili s takšnim orožjem kot proti Maccabi ju, potem . . i mo STRAN k i t 2 VOIET 6. januarja 1963 Jugoslovanska in slovenska atletika 1962 PEA NISMO ZNALI IZKORISTITI dejstvo, da so najboljši 1962 mo njihove posamezne do-slabši kot 1961. Lepo preše- sežke v sprintu. Z našimi skakalci s palico smo lahko letos več kot zadovoljni. Roman Lešek sodi med skakalce, ki na vsakem večjem mednarodnem tekmovanju zasedejo vidna mesta. stapiča, Červana, Galiča, Špana in Brodnika ter Jo-coviča. Mesto naše moške reprezentance v Evropi ni zavi- V današnjem pregledu imamo dve nalogi: na kratko oceniti jugoslovansko moško atletiko v letu 1962, razen tega pa nekoliko podrobneje pogledati tiste panoge v slovenski atletiki, ki jih objavljamo danes. Letošnja bilanca jugoslovanskih atletov je zelo podobna bilancam v preteklih letih. Prav na kratko: relativno počasi napredujemo, počasneje kot močnejše atletske države v Evropi in tako smo v primerjavi s temi celo v nazadovanju. PEA nam ni prineslo večje afir- stv ssrr —it = i« »-e nečenje je bil slovenski prvak Belehar, toda čakamo na ponovitev rezultata nad 7 m. Vsekakor je perspektiven Zaletel, če se ne bo lotil seveda le teka na kratke proge. V troskoku ni nobenega napredka in v tej panogi zelo zaostajamo za državno kvaliteto, medtem ko nam je mednarodna trenutno prav nedosegljiva. Brez skakalca nad 14 m je bilanca več kot mršava. Perspektive niso najugodnejše. Iz leta v leto napredujemo v skoku ob palici in sedaj imamo 3 skakalce, ki so ne le najboljši v Jugoslaviji, ampak imajo že tudi mesto na vsakem večjem mednarodnem tekmovanju. S trenutnim stanjem moramo biti več kot. zadovoljni, ker vemo, da so se naši skakalci šele sredi sezone pričeli pripravljati z modernimi palicami. To prednost so imeli seveda le najboljši, ostali pa so zato še bolj zaostali. Precejšen napredek v metu krogle nas ne sme zavesti, kajti to je še vedno ena naših slabših panog. S?lo- NAJBOLJSI ATLETI JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE VIŠINA Majtan (CZ) Kečkeš (Sen) Andjelkovič (CZ) Kavčič (CZ) Novakov (CZ) Vivod (K) SR Todosijevič (CZ) Radulovič (P) Miši j eno vič (MO) Babič (ST) Zižič (D) 206 203 202 200 197 197 195 194 193 191 PALICA 4.55 Lešek (K) 4.47 Rojko (L) 4.45 Kolnik (K) 4.40 Lukman (CZ) Arapovič (CZ) 4.30 Kuzmanovič (CZ) 4.10 Slabinac (MO) Brodnik (K) 4.00 Kušec (MO) 3.90 Sašič (Voj) Skupek (P) Kunc (L) DISK 54.74 Radoševič (Sar) JR 53.19 Rakič (P) 51.68 Cegar (BS) 50.83 Pintarič (M) 50.21 Tomasovič (P) 49.60 Jocovič (CZ) 48.80 Sekulič (MO) 47.76 Vilič (Sar) 47.55 Barišič (MO) 46.42 Krunič (OS) 188 185 Slovenija Brodnik (K) Potrč (OS) Peče (OS) Sluga (L) ( Medvešek (K) Rojko (L) Bavdek (PNM) Švab (T) Primc (B) povpreček LRS 1961 1962 Slovenija 3.80 Jovan (OS) 3.75 Hrženjak (B) 3.70 Oman (L) Vravnik (K) 3.61 Jeglič (OS) povpreček 1961 3.91 1962 4.00 184 181 180 184.1 184.5 danja vredno. Zanesljivo venski rekorder Pikula je DALJINA 7.49 Munjič (CZ) 7.39 Ledič (D) 7.31 Miler (M) 7.13 Milosavljevič 7.12 Babič (ST) 7.11 Kolnik (K) 7.07 Beelhar (OS) KROGLA 18.03 Jocovič (CZ) JR 17.55 Tomasovič (P) 17.51 Barišič (MO) 16.75 Suker (JLA) 16.60 Lojovič (M) 16.46 Vračar (BT) 16.26 Ivančič (ST) 16.24 Furundjič (JLA) 15.92 Radoševič (JLA) 15.76 Škiljevič (P) Slovenija 46.31 Brodej (K) 45.95 Peterka (K) 45.11 Kastelic (L) 45.05 Kolnik (K) 44.27 Mtiller (OS) 44.07 Penko (OS) 43.41 Vravnik (K) 43.40 Kračun (OS) 43.33 Djurica (K) povpreček 1961 44.12 1962 44.73 56.20 Markež (B) 55.67 Rojko (OS) Slovenija 54.09 Stepišnik (L) 54.00 Bukovec (B) 52.97 Vidmajer (K) 50.37 Ledinek (Mar) 50.25 Peterka (K) 50.03 Burger (L) 48.58 Školča (K) povprečdk 1961 52.91 1962 52.92 DESETEROBOJ 7348 Kolnijk (K) 7183 Brodnik (K) Vravnik (K) Bole (B) Muc (B) Sluga (L) 4781 Fošnarlč (B) 4511 Primc (B) Hauc (B) 6462 5727 5096 4860 3935 3751 Kočnnik (B) (ZN) Slovenija 15.69 Pikula (K) SR 15.39 Penko (OS) 14.65 Uršič (JLA-L) 14.60 Kolnik (K) KOPJE 76.60 Miletič (P) 76.38 Galič (JLA) 72.86 Spilar (OS) 72.80 Kostelec (OS) 69.90 Mitrovčanin (P) 69.17 Tripunovič (Zeta) 65.38 Mirič (P) 65.09 Herceg (MO) 64.62 Brodnik (K) 63.71 Vujačič (Zeta) 41.9 42.4 42.5 42.7 42.9 43.2 43.6 43.8 44.5 44.8 « X 100 Mladost Dinamo Partizan C. zvezda JLA . Kladivar Mladost Split Ljubljana Branik Triglav »Polet« razvršča najboljše športnike Slovenija 63.58 Rajk (L) 61.87 Kopitar (K) 61.84 Vajdič (RT) 60.66 Popek (L) 59.70 Kač (K) 53.47 Amejčič (Mar) .6.34 Mušič (OS) jovpreček 1961 63.51 1962 63.07 45.0 46.7 47.7 53.3 boljše so naslednje ekipe: Sovjetska zveza, Poljska, Francija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Velika Britanija, Italija, Finska, Švedska, CSSR in Madžarska. ric najboljših skih atletov za preteklo se-zano kažejo naslednjo sliko: postavil niz dobrih rezultatov ob pomanjkljivem tehničnem znanju, torej je možnost za nadaljnji na- predek podana že samo z izboljšavo tehnike. =v.ci . . ■ v metu diska tudi napre- iueoslovan- na Balkanskih igrah, čeprav dujemo, vendar nimamo Jugoslovan morda njena ekipa ni bolj_ . , ša. Švicarji in Norvežani so 7.96 Lešek (K) 7.00 Kovač (D) 6.96 Ernestini (L) 11 panog ma boljši povprek Približno iste kvalitete. To-F 5 j v rej smo nekje v sredmi ev- ček kot v letu 1961, 7 pa slabši. Napredek po po-vprečkih je zelo skromen in ker zajema manj kot 2 tretjini panog, z njim ne moremo biti zadovoljni. Se vedno velja pravilo, da so posamezniki tisti, ki dvigajo ugled naše atletike, ne pa državne reprezentance ali celo atletika v celoti. Naša reprezentančna srečanja so nam prinesla zmago nad Norvežani in Švicarji ter poraza proti Italiji in Vzhodni Nemčiji. Vse to so bili pričakovani rezultati, ki nas ne morejo posebej razveseliti. Največji letošnji uspehi naše atletike so bili nedvomno na PEA, kjer je vsaka uvrstitev med prvih šest pomenila velik uspeh. Prav zato moramo še enkrat pohvaliti' naše finaliste Jociča, Leška, Kolnika, za njimi pa še Lorgerja, Mu- ropske medtem jakostne lestvice, tekmovalca, ki bi igral kako vlogo v državnem merilu, podobno je tudi stanje v metu kladiva, čeprav je tu kvaliteta že boljša in nekaj Slovenija 6.94 Zaletel (JLA-PNM) 6.83 Koražija (K) 6.80 Brodnik (K) 6.79 Sega (L) 6.73 Kovačič (OS) 6.65 Vravnik (K) povpreček 1961 6.88 1962 6.90 14.37 Vravnik (K) 14.36 Djurica (K) 14.23 Krunič Iz. (OS) 14.18 Krunič II. (Mar) 13.93 Jakšič (L) 13.82 Blenkuš (T) povpreček 1961 14.26 1962 14.52 KLADIVO 62.18 Bezjak (D) 60.64 Račič (P) 58.09 Gubjan (P) 57.89 šošklč (BT) 57.21 Koprlvlca (JLA) 37.04 Vidmar (OS) 56.87 Golč (D) 56.45 Dlmlnlč (D) 3:17.6 3:18.4 3:19.8 3:24:7 3:25.3 3:25.8 3:28.0 3:30.6 3:31.5 3:40.2 3:42.2 Slovenija Triglav Rudar Trb. Slovenija Olimpija-Svoboda Maribor Rudar Trb. Litija 4 X 400 Mladost Dinamo Partizan Kladivar Olimpija-Svoboda Slavonija Ljubljana Spartak Senta Branik leti boljši. ko smo bili pred mlajših tekmovalcev obeta SLOVENSKI SKAKALCI IN METALCI V skoku v višino bele- stvice. Velikih rezerv V žimo za Vivoda lep napre- panogi ni videti. krepko priti1 v ospredje. Pri metu kopja je znači' na zopet velika razlika med najboljšimi in začeljem le-tej dek in perspektivo, da vendar dobimo skakalca za 2 m in se s tem tudi v tej panogi priključimo rezultatom na mednarodni ravni. Za Vivodom zija velika praznina in še vedno so pri nas skakalci, ki menijo, da bodo dosegli boljše rezultate z mdftj treninga kot pa če bi posnemali vztrajnost Brum-la. Višina je panoga, v kateri se še nismo mnogo dvignili nad predvojno kvaliteto. Skromen napredek v po-vprečku pri daljini nas ne more navdušiti, še manj pa V deseteroboju imamo tri specialiste, vendar obetata Kolnik in Brodnik odhod iz vrst teh najbolj angažiranih atletov, tako da moramo v prihodnje računati z mladim Vravnikom, ki se je že razvil v deseterobojca, ki lahko nastopi v mednarodni konkurenci. O štafetah ni reči kaj prida pohvalnega. Rezultati nam kažejo, da v mnogih osnovnih organizacijah krepko zanemarjajo vadbo predaj in zato njihovi tekači ne dosegajo rezultatov, ki bi jih morali, če upošteva- TROSKOK 15.71 Jocič (P) JR 15.31 Stanišič (CZ) 15.21 Njaradl (R) 15.08 Milosavljevič (CZ) 14.78 LJujič (P) 14.73 Perič (ASK) 14.48 Cepo (JLA) 14.46 Cvijanovič (MO) 14.39 Kozomara (PZ) 14.04 Markulln (ZK) Slovenija 13.96 Kolnik (K) 13.82 Bole (B) 13.81 Vravnik (K) 13.61 Veligovšek (K) Švab (T) 13.59 Polenčlč (L) 13.52 Kovačič (OS) 13.22 Sluga (L) 13.11 Adamič (K) 13.03 Sega (L) povpreček 1961 13.53 1962 13.53 Jocovič je letos večkrat izboljšal državni rekord v metu krogle ^ ....................... TONI HIEBELER V pajkovi mreži Sicer sem že Imel za seboj nekaj težavnih vzponov v kopni skali in nekaj prvenstvenih vzponov v Vzhodnih Alpah, toda ta zaklad Izkušenj je bil do severne stene' neznaten — vendar tega nisem vedel. Prevelika samozavest in naivno zaupanje mi tega nista dovoljevala. V toplem večernem soncu se mi je zdela stena, ko sem jo prvič videl, prijazna in vabljiva. Naj dodam, da sta Avstrijca Erich TVaschak in Leo Forstenlechner izvršila četrto ponovitev in premagala steno v enem samem dnevu. Spremljali so ju Švicarji, Jean Fuchs, Raymond Monney, Marcel Kamel in Robert Seiler, ki so kot peta naveza po treh dneh dosegli vrh. Iz tega sem sklepal, da morajo biti v steni dobre okoliščine. Se v mraku so me sprejele stene desno od prvega stebra, toda to ni bilo enakomerno plezanje kot sem ga bil do takrat vajen, temveč hlasten naskok, gnan od nevarne živčnosti- Čutil sem močno utripanje srca, z naraščajočo višino sem čutil nezanesljivost, katere vzrok mi je bila uganka. Moral sem se ustaviti. In tukaj sem prvič in zavestno doživel morečnost te stene. V višini razklanega stebra, ki ga je mogoče doseči brez resnejših težav, Je bil ta težak občutek v meni tako močan, da nisem imel več moči povzpeti se en sam meter. Sestopil sem in sem se pomiril šele, ko sem stopil na zeleno trato. Ne vem kaj vse je doprineslo k tem občutkom odločitve. Tega dne sem se zavedal, da srečno preplezanje ne zavisi zgolj od telesnih zmožnosti, soudeležena mora hiti v isti meri tudi duševna moč. Moja planinska misel se ni mogla več popolnoma ločiti od severne stene; vedno znova sem se ujel v mislih pri Eigerju. Pol leta po mojem doživljajev bogatem planinskem poletju (1952), ki sem ga preživel s švicarskim prijateljem Ulijem Wyssom pet in pol mesecev v Vzhodnih in Zahodnih Alpah, je prišel Uli k meni v Bludenz in dejal, da je sedaj Eigerjeva stena zrela. Na vrhu Grandes Jorasses, Wolkerjev steber za nama, je bila Eigerjeva severna stena naš naslednji veliki cilj. Iz poklicnih vzrokov sem Ulija prosil, naj počaka eno leto, kajti nisem videl možnosti, da bi se lahko posvetil vestnemu treningu. Uli Wyss pa ni bil mož, ki bi svoje odločitve kar tako hitro ovrgel. Z zelo mladim Karlom-Heinz Gondom iz Dresdena, ki je bil kos tudi največjim težavam v kopni skali. Je vstopil v steno; njegova naj večja planinska želja je bila tik pred izpolnitvijo. Po skoraj tridnevni borbi s težavami in vremenskimi neprilikami, po najtežjih odpovedovanjih sta postala žrtev stene — petdeset metrov pod vrhom! Močan viharni sunek ali snežni plaz jima ni dovolil njuno upov polno pot Izpeljati do konca. Tragična usoda, ki Je v meni povzročila še močnejši odnos do severne stene • • • Sele šest let kasneje (1959) sem imel dovolj zaupanja, da bi tvegal poskus vstopa. Zedinil sem se z Lotharjem Brandlerjem, enem najuspešnejših plezalcev iz peščenih sten, ki je steno poznal do »likalnika« iz prejšnjih poskusov. Vreme Je bilo negotovo, razmere v steni niso bile opogumljajoče in zdelo se mi Je, kakor da bi stena izgubila svoj veliki čar in skrivnost. Devetintrideset mož je do takrat uspešno preplezalo severno steno; trinajst vzponov je bilo zabeležiti in sedemnajst človeških življenj za obžalovati. Trda bilanca. Javnosti so bile znane neštevilne fotografije in poročila o steni. Res Je, da je tudi še stoti letni vzpon veliko doživetje, toda na osnovi Izkušenj dosedanjih vzponov ni več mnogo neznanega, kar bi se dalo dognati in kar je še preostalo v steni. Znano je, kdko se najugodneje premaga Hlnterstoisserjevo prečnico in poznana so najbolj izpostavljena področja padajočega kamenja. Težave posameznih mest in najtočneje navedeni časi plezanja za vse odcepe so bili vsakomur, ki se je zanje zanimal dostopni in jih je bilo možno sestaviti v tabelarni pregled. Imel sem pomisleke, ki so postajali vedno večji glede na objektivne nevarnosti poleti (padajoče kamenje, mokri snežni plazovi, vremenski preobrat). Kaj pomagajo desetletne izkušnje, tehnično znanje, prvovrstna oprema in skrben trening, če se podaš v področje nepreračunljivega padajočega kamenja? Nič! Nikoli nisem bil prijatelj planinskih podvigov, ki se dajo izvršiti le z mnogo sreče. Ostala sva pri skromnem poskusu, ob katerem nisva niti zašla v resen položaj niti ne bi mogla dati vse od sebe. Moj interes so vzbudile zgolj tehnične podrobnosti v sloviti Hinterstoisserjevl prečnicl. Cez nekaj dni so videli GraubUndnerčana Adolf Derungs in Lukas Albrecht v steni. Nad drugim lediščem ju Je presenetil vremenski preobrat, ki je postavil vprašanje nadaljnjemu napredovanju naveze. Drugi alpinisti bi se v tem resnem položaju verjetno takoj umaknili. Derungs in Albrecht se nista zanimala za do sedaj poznana načela — da je pri vremenskem preobratu na tej višini edina možnost rešitve v sestopu, temveč sta plezala V viharju in megli do začetka Rampe, kjer sta imela svoj drug) bivak. Naslednji dan, ki je ponovno prinesel vihar in snežne padavine, je bilo navezo možno opazovati le nekaj trenutkov. Najboljši poznavalci severne stene, kot Robert Seiler (peti vzpon) in Hans Schlunegger (tretji vzpon) sta imela le še malo upanja za oba, ki sta se še vedno vzpenjala in pošastno počasi napredovala. Na »Krušljivi polici«, ki pomeni vezo med Rampo in »prečnico Bogov«, sta preživela tretjo noč. v kateri so se na Scheideggu že pripravljali za reševanje. Četrtega dne pa' je bilo čudovito vreme — novo upanje za oba. In res, Derungs in Albrecht sta premagovala izpostavljeno »prečnico Bogov«, pri najslabših razmerah sta se vzpenjala v presenetljivem tempu skozi pajka in premagala poledenele in grozeče izstopne žlebove. V takratnih popoldanskih urah sem stal z Lothar Brandlerjem in Bazelčanom Albinom Schelbertom, ki se Je leto dni kasneje povzpel na Dhaulagiri, na velikem ramenu severozahodnega grebena Eigerja. Skrbelo nas Je za GraubUndnerčana in smo Ju opazovali v zgornjem delu Izstopnih zarez. S toplimi oblekami in oskrbo smo želeli oba dočakati v sestopu. Prišlo pa Je drugače Derungs in Albrecht sta poznala sestop čez zahodno pobočje in sta plezala daleč na desno od smeri, ne da bi ju slišali ali videli. Noč, ki smo Jo preživeli zgoraj na pobočju, je bila mrzla in dolga. V dolgih nočeh bivaka je vedno dobro, če Je na razpolago dovolj snovi za razgovor, da bi pretolkli čas in teh se ni manjkalo: »Stena pozimi« je bila naenkrat v razpravljanju, ki ga ni hotelo biti konca. Misel na zimski vzpon je podžigala v meni divji ogenj. Pri tem sem mislil na prijatelja Kasparja von Almen, lastnika hotela Scheldegg, ki mi Je eno leto in pol popreje šepetal, da Je treba steno enkrat tudi pozimi preplezati. Tehnično bi vsekakor nudila večje težave, Je menil, toda nepreračunljlve objektivne nevarnosti so večji de! izločene. Noč zgoraj v zahodnem pobočju, hipoma zame ni bila več dolga in mrzla — bila je čudovita. Lotila se me Je zimska ideja. Pred menoj se je kopičil problem za problemom, vprašaj za vprašajem ... Tedne pozneje Je šla senzacionalna novica skozi svetovni tisk, namreč da se trojna naveza nahaja v severni steni, in da poskušajo zimski vzpon: Jčrg Lehne in Rosenheima, Siegfrid L8w iz Salzburga, dva najuspešnejša zastopnika mlade generacije v Vzhodnih Alpah in Lothar Brandler so tvorili navezo. Njihov načrt je bil znan že nekaj dni pred vstopom. Izredno slabo vreme Jih ni zadrževalo, da ne bi vstopili v steno, kar je strokovnjake čudilo, dasiravno skrbnost Lehna in Lfitva ni bila neznana. Sele kasneje se je zvedelo, da je Lothar Brandler na začetku svoje kariere kot snemalec, za vse na svetu hotel posneti Zimski film o severni steni. Potem, ko so že v spodnjem delu stene (možno jo Je premagati nenavezan) vrtali kline in ob zamudnem delu z vrvjo potegnili nahrbtnike, so bivakirali v višini razklanega stebra. Leden nočni mraz Je glodal vse tri in filmski trak (z grozečim puhastim plazom) Je bil dovolj osvetljen — bitka je bila dobljena, dalo se je sestopiti... Ce znekaj dni je vstopil s soplezalcem v steno, Avstrijec, Sepp Lach, kateremu je 1952. leta uspel sedmi vzpon. Po zasebnih poizvedbah Je naveza napredovala do pod Hinterstolsserjeve prečnice. O tem drugem poskusu so bili znani le redki podatki in to zgolj v ožjem krogu alpinistov. Zaklad izkušenj iz teh poskusov Je bil enak ničli. Na razpolago je bila normalna puhasta In bivak oprema, le specialne čevlje so si dali izdelati LSw, Lehne In Brandler: čevlji, ki se nosijo pri ekspedicijah na Himalajo, pretežki in okorni za premagovanje vellkib težav v steni in ledu. Prehrana ni bila prilagojena modernim dognanjem. Brandler, ki me Je po svojem izvidu o severni steni obiskal, me Je počastil s povabilom, Izpeljati z njim drugi poskus. Z običajno opremo in prehrano, brez posebnega treninga in v dvoje? Brez mene! Verjetno Je Brandler v meni videl preopreznega človeka, kajti izjavil sem, da tak podvig zahteva celoletne priprave in le »ekspedicija« ima upe na uspeh. Medtem pa Je moja lastna odločitev že slonela na določeni načrtni osnovi, ne da bi vedel, kateri planinci bi sestavljali moštvo. Predvsem mi je šlo za to, da sem primerjal rezultate zimskih opazovanj z letnimi izkušnjami. 6r. januarja 1963 TPOIET Turneja šthih skakalnic 9 Turneja štirih skakalnic * Turneja štirih skakalnic • Turneja štirih skakalnic Ob prvem letošnjem n&stopu svetovne skakalne elite - Veliki dvoboj Engan : Recknagel krepko v korist Engana - Naši skakalci začeli slabo in nadaljevali nekoliko bolj zanesljivo Oman Miro je bil najboljši med Jugoslovani in osvojil 23. mesto Prva večja in verjetno letošnja največja preizkušnja najboljših skakalcev iz vsega sveta je za nami. Skakalci so se oddahnili in z njimi tudi tehnična vodstva, ki so bila vseskozi zaskrbljena zaradi nagajivega vremena. Svetovna elita je potovala iz kraja v kraj in na štirih skakalnicah pokazala vso svojo vrednost. Zbrali so se vsi iz vseh vetrov, seveda s pripombo, le najboljši! Vmes je prišlo tudi do političnega škandala, ker zahodnon,eniške oblasti niso hotele izdati vstopnega dovoljenja tekmovalcem, iz NDR. Zaradi te diskriminacije so bili prikrajšani vsi ljubitelji skakalnega športa, prikrajšani pa so bili tudi strokovnjaki, saj vemo, da bi bilo to tekmovanje na štirih skakalnicah še vse bolj zanimivo, če bi lahko Recknagel in njegovi tovariši nastopili tudi na nemških skakalnicah. Kaj nam je najbolj ostalo v spominu? Ne bo težko odgovoriti. Dobili smo odgovor na vprašanje, kdo je najboljši na svetu. To je Engan iz Norveške, ki je spet stopil na slavno smučino bivših svetovnih prvakov, Norvežanov z Birger-jem Ruudom na čelu. Engan je spet ponesel v svet sloves Norveške, smučarske velesile z bogato tradicijo in z vsemi zvenečimi naslovi tega in prejšnjega stoletja. Ne smemo pa prezreti tudj ostalih, tudi onih ne, ki so ostali na zadnjih mestih. Danes je konkurenca tako močna, da je težko potegniti črto, ki loči kvaliteto od povprečja, kajti skakalni šport se je po svetu tako razširil, kot redkokatera športna panoga! Nastopili so tudi naši fantje. So bili uspešni? O tem bomo govorili v drugem sestavku, posebej o njih. Uvodoma naj povemo le to, da v celoti niso zadovoljili. Kadar človek pričakuje, je po navadi razočaran. Mi sicer nismo pričakovali nekaj izrednega, priznamo pa, da smo upali na kaj več... iiil Presenečenja in razočaranja Vggeseth je bil iz tekme v tekmo boljši in je bil v Bischofshofnu celo prvi Engan —20 točk! Engan je skakalec, ki mu za sedaj ni para na vsem svetu. Zmaguje, zmaguje in spet zmaguje! Ze pred tekmo bi lahko z veliko zanesljivostjo stavili na zmago Engana — in ni čudno, če je ta skakalec v razmeroma kratkem času postal znan po vsem svetu. Ker pa je njegova tekmovalna kariera dokaj kratka, smo se danes odločili, da vam ga z nekaj stavki predstavimo. Tuoralf Engan je doma iz majhnega, kraja Meldal blizu Osla. Star je 21 let, po poklicu pa je prodajalec. S skakanjem se je začel ukvarjati precej pozno in so zato njegovi uspehi presenetljivi. Nihče ni namreč pričakoval, da bo Engan, ki se dolgo ni menil za smučanje, postal po dobrem letu treninga kar svetovni prvak. Moramo pa povedati, da je Engan od tedaj dalje, ko je prvič prišel na skakalnico, temeljito spremenil svoj odnos do smučanja. Kadar ga kdo izmed številnih novinarjev ali simpatizerjev vprašuje, v čem je skrivnost njegovih uspehov, je odgovor vedno isti: trening in samo trening! Trenira vsak dan, se spušča čez most skakalnice toliko časa, dokler mu ne poidejo moči. V svoji kratki tekmovalni karieri ima Engan za seboj že vrsto zares blestečih zmag. Začelo se je lani v Zakopanih, ko je postal svetovni prvak na 70-metrski skakalnici, zatem je zmagal na velikem tekmovanju v Holmen-kollenu, letos pa nadaljuje z uspehi in zmagami v Oberst-dorfu, Innsbrucku, Garmisch Partenkirhenu... Engan je enostavno nepremagljiv! Na turneji Štirih skakalnic je njegova prednost po treh tekmah že tako velika, da lahko na četrti tekmi v obeh skokih pade, pa bo še vedno zmagovalec. V čem se razlikuje od drugih skakalcev? Povemo lahko laično in preprosto — njegov skok je vedno najlepši in najdaljši. Sodniki nimajo tež- kega dela pri presoji. Njegova zmaga v Innsbrucku (vzamemo samo za primer) je bila izredna. Nastopal je tudi Recknagel, vse do lani najboljši skakalec na svetu, vendar je zaostal za Enganom za polnih 15 točk! Za prvi skok so prisodili sodniki En-ganu kar 20 točk za slog, kar se je zgodilo v zgodovini smučarskega skakanja samo dvakrat. Leta 1931 se je to posrečilo Birger Ruudu v Oberhoffu, leta 1936 pa je dobil isti skakalec to odlično oceno še na olimpijskih igrah v Garmisch Partenkirchenu. Tretji, ki se mu je to posrečilo, je Tuoralf Engan... Če izvzamemo premočne in jasne zmage Engana na vseh tekmovanjih letošnje novoletne skakalne turneje, potem lahko rečemo, da je ta turneja tudi polna presenečenj. Nihče ni namreč pričakoval, da se bodo nekateri skakalci znašli tako blizu vrha in da se. bodo spet drugi morali zadovoljiti s slabimi mesti. • ZAHODNA NEMČIJA je prvo presenečenje. Gre predvsem za dva skakalca, za katera ni nihče pričakoval, da se bosta borila za mesti tik pod vrhom. Bolkart, ki je že leta in leta dober znanec vseh večjih evropskih tekmovanj in je doma iz Oberstdorfa (se pravi tik pod skakalnico), je še vedno v odlični formi, čeprav so ga mnogi že »upokojili« in je bilo celo slišati, da ne bo več nastopal. Nič dosti drugače ni s Thomo, ki je, kot vemo v Squaw Valleyu osvojil zlato medaljo v klasični kombinaciji. Sedaj je Thoma eden najboljših nemških skakalcev in se odlično uveljavlja na novoletni turneji. • ZDA so letos presenetile predvsem s skakalcem Belfan-zom, ki doslej v skakalnem svetu ni dosti pomenil. Njegovi uspehi na novoletni turneji pa kažejo, da je pravi mojster daljav in sam izjavlja, da je njegova največja želja nastopiti v Planici, kjer se nadeja svojega življenjskega uspeha. • NORVEŠKA je postala svetovna skakalna velesila, ki ji sedaj ni nihče kos. Poleg svetovnega prvaka Engana nastopata na turneji štirih skakalnic še dva Norvežana, ki se vedno borita za mesta tik pod vrhom. Eden od teh je planiški znanec Vggeseth, ki skače zelo daleč, pa tudi v lepem slogu. Vse kaže, da bomo tega skakalca videli tudi v Planici. Tretji mušketir norveške skakalne garde je Brandt-zag, ki se prav tako odlično uveljavlja s slogom in daljavami in je najresnejši konkurent vsem ostalim — razen Enganu. • AVSTRIJA, ki je bila še pred nedavnim ena vodilnih držav v skakalnem športu (spomnimo se velikih uspehov Leodolterja in Eggerja), je na letošnji turneji precej zatajila. Kaže, da bo obveljalo, da se bo Leodolter dokončno poslovil od skakanja, kar je seveda za avstrijsko ekipo velik udarec. • ČSSR je morda ena naj-večjih presenečenj na letošnji turneji štirih skakalnic. Predvsem gre za odličnega skakalca Matousa, ki se vse bolj uveljavlja v prvo desetorico. Nič dosti slabši ni njegov rojak Raška. • FINSKA nima več take ekipe, kot jo je imela pred leti. Kljub temu je predvsem Halo-nen še vedno skakalec svetovnega slovesa, medtem ko so ostali precej popustili. • POLJSKA ima v svoji vrsti odličnega vicešampiona z lanskega svetovnega prvenstva Laciaka, ki pa je letos v nekoliko spremenljivi formi. To je samo skromen pregled letošnjih moči v smučarskem skakalnem športu, kajti sezona se je pravzaprav šele začela. Go- tovo pa je, da bomo ta imena srečavali na vseh letošnjih pomembnejših tekmovanjih pa tudi na našem »Planiškem tednu«, ko bo večina teh športnikov preizkusila svoje znanje tudi na mamutski skakalnici. mmm»r M' 1 M Bolkart in Recknagel sta si bila na letošnji turneji le enkrat nasprotnika. Vzhodni Nemci namreč na teh tekmah niso nastopili Kaj primanjkuje našim skakalcem? Na letošnjo avstrijsko-nem-ško turnejo so odpotovali: Jemc, Oman, Zajc in Nahtigal. Prav gotovo trenutno najboljša izbira! Spremljali smo jih z nekakšno gotovostjo, češ letos bo morda le nekoliko boljše, saj so imeli za seboj uspešen trening skozi vse leto. Toda spet smo se ušteli... PRIPRAVE ZA LETOŠNJO SEZONO — Te so bile obširne in lahko bi trdili, tudi načrtne. Skakalnica iz plastične mase je omogočila vadbo skozi vse leto, torej tudi v mesecih, ko ni bilo snega. Na tej skakalnici je bilo ves čas živo in verjetno ni bilo ure, ko bi ta skakalnica »mirovala-'. Ko je zapadel prvi sneg, so se skakalci preselili na 60 m skakalnico na Galetovem. Tu je bila vadba kratkotrajna. Hiter prehod z manjše na večjo skakalnico je pomenil pravi preobrat. Tekmovalci niso bili več tako zanesljivi in na tej skakalnici bi morali vaditi precej več časa, morda tudi tako, da bi trenerji spreminjali odskočno mizo, spreminjali naklone in tako omogočili vsakemu posamezniku, da bi svojo formo izpopolnjeval/ Torej samo nekaj dni vadbe na Galetovem in fantje so že odpotovali v Planico. Debela snežna odeja — tokrat predebela — je spet opravila svoje. Namesto, da bi skozi teden ali 10 dni nenehno trenirali na tej idealni »pručki-«, jih je sneg tako oviral, da so trening zamenjali za teptanje snega. In kakšen je bil končni učinek? Preden so odpotovali na to turnejo, je zdravnik ugotovil, da so vsi utrujeni, psihično in telesno nepripravljeni! Če to vemo, nam je vse jasno. Jasno pa nam je tudi, da je vsako leto težava v tej ali oni obliki in da naši fantje niso nikoli tako pripravljeni, kot bi morali biti! In tako so odpotovali... OBERSTDORF — Lahko bi rekli prvi tuš za tekmovalce in za vse nas, ki smo jih spremlja- li. Lani je Jemc v tem kraju dosegel drugo mesto. Prijetna tolažba za neprijetno letošnje doživetje! Dokaz: še vedno utrujeni, povrhu pa še zbegani zaradi prisotnosti svetovne elite skakalcev! INNSBRUCK — Že nekoliko bolje. Samozavest in večja borbenost sta omogočila boljše rezultate. GA-PA — Na olimpijski skakalnici v Garmischu se je od naših odlično uveljavil Oman, ki je obstal na 15. mestu in prejel lepo oceno 17 točk! Že trije nastopi nam dokažejo, da so Jugoslovani iz dneva v dan boljši. To pomeni, da nimajo več strahu pred zvenečimi naslovi tujcev. Skoda, da niso bile daljave večje! Danes je namreč najvažnejša deviza: daleč in le daleč! In kakšna je končna ugotovitev? Najboljši bi morali nadaljevati s takšno samozavestjo in borbenostjo še naprej in na največji prireditvi v Planici, v marcu mesecu, bi že lahko posegli v borbo za vidnejša mesta. To pa seveda zahteva določene pogoje... AFRIKA - AMERIKA — AVSTRALIJA - AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AMERIKA Nočni Silvestrov tek TRISTO MEDALJ V SAO PAOLU 38 lot najbolj množičnega teka na svetu - Milijoni gledalcev na cestah -Letos ponovno zmagovalec tujec - Naš Červan na 27. mestu Osemintridesetkrat so se že v Sao Paolu zbrali tekači iz vseh kontinentov, da v tradicionalnem »Silvestrovem teku« proslavijo pričetek novega leta. Letošnja tekmovalna atmosfera ni bila najbolj primerna za ve- iiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiR OD NEDELJE DO NEDELJE ATLETIKA Moskva — Svetovni rekorder Valerij Hrumel je bil izbran tudi za najboljiega Športnika leta v SZ. Zanimivo je, da so med prvo Seatorlco kar 4 predstavniki atletike. Vrstni red prve šesterice je naslednji: 1. Valerij Hrumel, 2. Jurij Vlasov (dviganje uteži), 3. Latlnina (telovadba), 4. Tamara Preš, 3. Stobni-kov, I. Ter Ovaneslan. HOKEJ Davos — Na mednarodnem novoletnem turnirju, na katerem je sodelovalo 6 možtev je zmagal Spartak Iz Prage, ki je zlahka odpravil vse svoje nasprotnike. Slede: EV FUssen (Zah. Nemčija), KAC (Avstrija). Torshago (Švedska) itd. KOŠARKA Rim — V XII. kolu prve lige ■o bili doseženi naslednji rezultati: Slmmenthal t Ignis 93:87, Treviso : Masslmo 87:62, Knorr :. JLazlo 87:39, Prealpi : F. Levlssl-ma 86:81, Petrarca : Algor 63:58, Blella S Partenope 61:30, Stella Azzurra : Livorno 92:86. Slmmenthal Knorr Ignis SL Azzurra Prealpi Blella T. Levlsslma Livorno Partenope Algor Petrarca Lazlo Masslmo Treviso NOGOMET Adls Abeba — V prijatelj- §| skem meddržavnem srečanju s državnih reprezentanc Romunije = In Etiopije So zmagali gostje = Romuni s 4:2 (3:2). Pariz — Kot poročajo tuje s agencije, so se predstavniki Por- S tugdiske in Bolgarije sporazume- s 11, da bo tretja odločilna tekma =£ v okviru tekmovanja za pokal g narodov med Bolgarijo In Por- = tugalsko predvidoma koncem = januarja v Parizu. ROKOMET Stockholm — V I. kolu sve- = tovnega študentskega prvenstva = v rokometu so bili doseženi na- = slednji rezultati: Švedska : Ja- S ponska 26:15, Danska : Španija = 24: 14 In Romunija : Norveška = 21:11. HOKEJ Berlin — Reprezentanca SZ je tudi v povratnem srečanju premagala izbrano moštvo NDR z 8:1 (3:0, 3:0, 2:1). V prvem srečanju so tudi zmagali gostje z 10:0. milili.. 0 934:781 1 878:618 2 1025:816 4 880:874 802:753 786:727 871:794 825:883 738:833 741:818 620:683 671:776 1 11 677:814 I 11 717:930 like športne podvige, saj je bilo vreme izredno slabo. Ves čas je deževalo, ceste pa so bile spolzke. Kljub temu pa se je na cestah zbralo preko pol milijona prebivalcev tega velemesta, da bi ob Silvestrovem praznovanju pozdravili tudi tekače na tem tradicionalnem teku. Zmaga je tokrat pripadla Francozu Ameurju, ki je 7400 m dolgo progo pretekel v času 22:08,5. Za njim so se zvrstili: Potugalec Oliviera, Argentinec Suarez, Nemec Disse, Brazilec De Ama-ral, Italijan Ambu itd. Naš Červan je zasedel 27 mesto, kar je v konkurenci 300 tekačev solidna uvrstitev. Morda nas je mesto červana nekoliko razočaralo, ker smo bili točno pred 10 leti presenečeni nad zmago Franja Miheliča na tej prireditvi v nič manj ostri mednarodni konkurenci. Ideja o nočnem teku po ulicah Sao Paola se je rodila pred 38 leti. Na balkonu redakcije večernega lista »La Gazzetta« je sedel direktor Casper, znani atletski mecen in gledal nočni vrvež po ulicah tega milijonskega mesta. Prodajalci časopisov so tekali po ulicah, kričali in privlačevali kupce. Avtomobili in tramvaji so dopolnjevali to bučanje velemesta. Takrat je direktorju Gašperju šinila v glavo misel, ki ga je začela vedno bolj privlačevati. Rodila se mu je ideja o teku »Sao Silvester«. Casper je bil mož naglih odločitev. Načrt, ki se mu je rodil ta večer, ga je vsega prevzel. Komaj nekaj tednov po tem dogodku, 31. decembra 1924'. leta je več stotisoč meščanov Sao Paola pozdravljalo prvega zmagovalca nočne tekme po ulicah Sao Paola Alfreda Gomeza, ki je zmagal v borbi s 60 tekmovalci in pretekel progo 6200 m v času 23:19,8. Igralec izključil sodnika Na mednarodni tekmi Peru : Panama se je dogodil primer, ki je prav gotovo edinstven v zgodovini nogometa. Tekmo je sodil angleški sodnik in ob neki njegovi odločitvi je Peruanec Lopez pritekel k sodniku, začel nekaj živčno dopovedovati in mu končno z roko pokazal pot v slačilnico. Angleški sodnik se je ubogljivo napotil tja, kamor mu je razjarjeni igralec pokazal. Čez nekaj časa se je sodnik vrnil in sojenje na tekmi nadaljeval, pri tem pa ni 'niti najmanj kaznoval igralca Lope-za. Nasprotno. Ocenjevalna komisija na tej tekmi je Lopeza celo proglasila- za najboljšega igralca tekme. Število udeležencev se je vsako leto začelo naglo dvigati. 2e naslednje leto se je na tem tekmovanju zbralo preko 100. tekmovalcev, leta 1926 340, 1927 423 itd. Kmalu so se številke povzpele preko 1000 in predvojni rekord je bil dosežen leta 1936, ko je bilo na startu 4636 tekmovalcev. Tekmovalna proga ni bila vedno enaka, Prva 3 leta je znašala 6200 m, potem so 5 let podaljšali na 8800 m, v času svetovne vojne v, letih 1942 — 1944 je bila proga dolga 5500 m. ril serijo zmag evropskih tekmovalcev, ki so pozneje nadaljevali: Belgijec Theys, Nemec Kruzitzki, naš Mihelič, pa pozneje Zatopek in drugi. Po vsakem teku dobivajo vsi udeleženci spominske značke, najbolje plasiranim podeli organizator posebne medalje, zlate, srebrne in bronaste. 300 prvo-plasiranih tekmovalcev dobi posebne medalje, prva deseterica pa še trofeje, običajno bronaste kipe, ki so včasih težki tudi preko 20 kg. Seveda tudi podatek o gledalcih priča o izrednem zanimanju gledalcev za to tekmovanje. Letos, ko je bilo slabo deževno vreme, je bilo le pol milijona gledalcev. Kadar pa v Zahodnonemški tekač Gustav Disse se je na »Silvestrovem teku« v Sao Paolu uvrstil na odlično četrto mesto, takoj za lanskoletnim zmagovalcem Suarezom (Argentina). na kratko - na kratko - na kratko • Znano Je, da je v ZDA med amatersko atletsko zvezo In državno univerzitetno športno zvezo skoraj pravo sovražno razpoloženje. Ker so v obeh zvezah včlanjeni vsi najboljši atleti ZDA, so zaradi medsebojnih nesporazumov povsem okrnjene in skoraj onemogočene skupne priprave Izbranih atletov ZDA. Kot povsod, tako tudi v ZDA že sedaj resno mislijo na olimpijske igre v Tokiu in bi bili nesporazumi lahko usodni za uspeh ameriških atletov. Na zadnji tiskovni konferenci v Beli hiši v Washingtonu so tudi sporočili, da je moral posredovati sam predsednik ZDA. Kot posrednika je pooblastil generala McArthurja, ki uživa velik ugled med športnimi krogi. , . . , , ... • Svetovna rekorderka Dawn Fraser je kot kaže, dobila resno nasprotnico v svojih plavalnih uspehih. V Avstraliji se namreč mudi še malo poznana mlada plavalka iz Nizozemske Adrie Lasterie, ki trenira pod vodstvom avstralskega trenerja Forbesa Carlisleja. Mlada nizozemska plavalka je po poročilih trenerja zabeležila na treningu nekaj izrednih rezdltatov. Tako bo vsekakor nadvse zanimivo srečanje in dvoboj Fraser — Lasterie na bližnjem mitingu avstralskega prvenstva v Sydneyju, ki je v teku prav v teh dneh. • Prav gotovo je v zgodovini nogometa res enkraten primer, da bi se sodnik pojavil na igrišču oborožen s samokresom. To se je pripetilo v italijanski vasici Pomezia na tekmi nižjerazrednih moštev Pomezia : Ostiense. Sodnik Franco Conciatorl je ob nekem razburljivem dogodku na igrišču večkrat ustrelil v zrak, da bi s tem pomirit duhove. Seveda je pri gledalcih dosegel prav nasproten učinek. Ko je v spremstvu policije zapuščal igrišče, je nato izjavil, da je hotel s streli le opozoriti dežurne varnostne organe na njihovo budnost. Med tekmo je namreč izključil enega od igralcev domačega moštva. . . .. _ • Najboljši športnik preteklega leta Valerij Hrumel bo skupno s Ter-Ovanesianom in Buleševim konec tega meseca in v mesecu februarju sodeloval na več mitingih v ZDA. Kot je izjavil novinarjem, zaradi priprav na olimpijske igre v Tokiu v letošnjem letu sicer ne bo ponovil številnih nastopov iz pretekle sezone. Vse svoje sile bo namreč usmeril v načrtne priprave za nastop na Japonskem, vendar kljub temu upa. da bo morda že v letošnjem letu ponovno Izboljšal svoj rekord. Kot poročajo tuje agencije, se Brumel pripravlja tudi za morebiten nastop v deseteroboju. A Ze večkrat smo zapisali o nesrečah gledalcev, ki so bile posledica njihove velike razburjenosti na najrazličnejših športnih prireditvah. Na nedavni pokalni tekmi med francoskima moštvoma Sete in St. Etienne se je zgrudil na tribuni zadet od srčne kapi predsednik FC Sete. Srčna kap ga le zadela v trenutku, ko so gostje izenačili prednost njegove enajsterice. po vojni pa se je nekako ustalila in znaša sedaj 7400 m. Ideja direktorja Casparja je vzbudila veliko zanimanje. Nočni tek po ulicah Sao Paola je vzbudil zanimanje športnikov vse Brazilije, vzbudil pa je zanimanje tudi za atletiko, ki do takrat v Braziliji ni pomenila veliko. Nočni tek je dobival vse večjo pomembnost in v letih po vojni so začeli organizatorji voditi na te tekme tudi tekmovalce iz drugih kontinentov. Najprej seveda samo tujce iz Južne Amerike, pozneje pa tudi iz Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Leta 1949 je prvikrat sodeloval na tem tekmovanju Finec Heino, ki je zmagal z velikim naskokom. Heino je otvo- Dragocene noge Londonski nogometni klub Arsenal je nedavno gostoval po Evropi in za to priložnost visoko zavaroval svoje igralce. Skupna vsota zavarovanja celotnega Arsenalovega moštva je znašala 500.000 funtov (okoli ene milijarde dinarjev), kar je doslej najvišja zavarovalnina v športnih krogih. Uprava Arse-nala se je hotela zavarovati pred morebitnimi nesrečami, saj se zavedajo, da so noge njihovih nogometašev dragocene in edini vir dohodkov tega kluba. Tudi v Ameriki imamo mnogo takih primerov, vendar tam večkrat beremo o visoki zava-Inini filmskih zvezd, ki zavarujejo svojo lepoto. Toda tokrat je svoje noge zavaroval rokoborec Antonio Roča, in sicer za ogromno vsoto 300.000 dolarjev. Strokovnjaki trde, da je Roča s tem potolkel celo rekorde ho-lywoodskih zvezd. vročih soparnih nočeh proslavlja Silvestrovo na ulicah skoraj celoten Sao Paolo, spremlja borbe najboljših tekačev tudi več kot milijon gledalcev. Koliko je potrebno truda, da bi lahko tako prireditev količkaj solidno organizirali, nam pove tudi podatek, da organizator potrebuje za prireditev vsako leto 3000 ljudi, ki sodelujejo pri organizaciji tega najbolj množičnega teka na svetu. Nekaj športnih superlativov iz leta 1962 Žoga težka 120 kg V Ameriki so se začeli v zadnjem času zelo navduševati za nov »šport«, imenovan mo-to-polo. To je igra, v kateri tekmujejo avtomobilisti med seboj tako, da ogromno žogo, težko 120 kg, spravijo v gol nasprotnika. Na vsaki strani sodeluje moštvo štirih avtomobilistov, ki ob divji brzini križarijo po igrišču in skušajo spraviti žogo v vrata. Seveda ima igra tudi svoja pravila in eno med njimi prepoveduje, da bi se avtomobilisti namerno zaletavali med seboj. Trikratno tako zaletavanje dovede do izključitve nediscipliniranega vozača. Avtomobili so na vsaki strani pobarvani s posebno barvo, tako da se igralci med seboj lahko spoznavajo. Seveda so avtomobili tudi posebej zavarovani za nepredvidene udarce, pa tudi vozači imajo na glavah čelade in so privezani k sedežem. 120 kg težka žoga pri nekaterih udarcih odleti tudi po 20 m v zrak, kar je seveda posebna poslastica za gledalce. Nekateri trde, da je ta nov šport bolj zaradi tega prodrl v Ameriko, da bi se znebili na »športni način« prevelike produkcije avtomobilov. Menda so bili najbolj presenečeni obiskovalci boksarske prireditve v Sioux Fallsu (ZDA), ko so bili že v prvem srečanju priče »streap teasu« v ringu. Ko je namreč gong naznanil pričetek prve borbe, je boksar peresnoiahke kategorije Curtis Schoon kot običajno slekel kopalni plašč. Na presenečenje vseh pa si je borec, kot kaže, pozabil obleči dres, saj je šele v ringu ugotovil, da nima na sebi hlačk. V nemali zadregi so se znašli prireditelji boksarskega turnirja v Lyonu, ko se je pri vhodu pojavil neki mož v spremstvu štirih žena. Prireditelji so namreč objavili prost vhod vsem ženam, ki bodo prišle na prireditev s svojimi možmi. Številno spre-stvo vratarjem nikakor ni šlo v račun in so poklicali policijo. Takoj pa so se morali vljudno opravičiti, ker se je ugotovilo, da je mož Arabec, ki je s svojim haremom na potovanju po Evropi. Najbolj drzen zadetek je uspel vsekakor avstralskemu teniškemu igralcu Bobu Til-lyju. Zaradi, po njegovem mnenju, napačne odločitve sodnikov, je v razburjenosti kaj nešportno z udarcem re-keta poslal belo žogico na tribune med gledalce. 2oga Je zadela mlado ljubko dekle v glavo. Seveda se je takoj kesal za svojo zmoto ob neljubem dejanju in se opravičil mladi dami na tribuni. Le nekaj mesecev kasneje pa se je Bob Tilly oženil z dekletom, ki jo je tako po naključju spoznal. Nenavadno metodo treninga je izbral za svoje varovance angleški trener rugbyja Jimmy Haddock. Ukazal je svojim igralcem, da morajo vsak dan po eno uro nepre-strgoma plesati twist. Sam trener zatrjuje, da je s tem dosegel neverjeten uspeh, saj so imeli tako po rednem treningu res krepak dodatek v kaj prijetnem zabavnem okolju. Morda je res le naključje, da je to njegovim varovancem izredno koristilo, saj po treh tednih tako kombiniranega treninga niso izgubili nobene tekme več. Še več. Bili so takorekoč nepremagljivi. Nogometno moštvo na Cey-lonu »Colombo Rangers« ima menda med vsemi moštvi na svetu kaj nenavaden talisman in enega največ jih privržencev. Njihov spremljevalec je namreč mladi slon »Jumpii«. Da pa bo mera polna, jih njihov nenavaden spremljevalec tudi kaj nenavadno bodri in pozdravlja uspehe moštva Colombo Rangers. Ob vsakem doseženem golu svojega moštva izrazi svoje navdušenje z dolgim, slonom lastnim tuljenjem. Menda ima najbolj »pisateljsko« razpoložene športnike prav Zahodna Nemčija. Znano je namreč, da so tam napisali in izdali mnogo spominov. Ta konjiček pa je vse bolj priljubljen in popularen v zadnjem času tudi med ostalimi špomiki na svetu. Najbolj pa je sedaj presenetil svetovni boksarski prvak Sonny Liston, za katerega so sporočili, da pripravlja knjigo svojih spominov. To sicer ne bi bilo nič kaj presenetljivega, če ne bi bilo znano, da se je Liston šele pred kratkim naučil pisati in da je šele pred nekaj meseci prvič lahko sam zapisal svoje ime. Zelo značilni in posrečeni ter tudi zanimivi so naslovi knjig, ki jih posamezni športniki napišejo in izdajo tako kot svoje biografije ali spomine na športno kariero. Najkrajši naslov s polnim poudarkom svojih sposobnosti pa je v preteklem letu izbral za svojo knjigo znani nogometni trener Helenio Herre-ra, ki vodi sedaj moštvo In-ternazionala iz Milana. Nje- gova knjiga nosi namreč naslov »Jaz«. Med najbolj vraževerne športnike na svetu sodi menda kubanski boksar Utimino Ramos. Na vseh borbah mora biti namreč vedro v njegovem kotu ringa napolnjeno edino z vodo iz njegovega rojstnega mesta Matanzasa. Res neverjetno, kakšno nezaupanje do bele tekočine ostalih mest in dežel. Za najnesrečnejšega športnika v preteklem letu se je imenoval mehikanski atlet — metalec kladiva Pablo Con-cha. Na nekem mitingu je namreč vrgel kladivo bolje od rekordne znamke svoje dežele, vendar mu žal novega rekorda niso mogli izmeriti in priznati. Kladivo je namreč padlo ob športnem igrišču po nekem čudnem naključju prav v košaro gledalca, v kateri so bila kurja jajca. Francosko nogometno moštvo Stade Boulogne je pripravilo svojim gledalcem na neki tekmi kaj nenavaden objekt, oziroma stvar, na kateri bi si lahko ohladili svojo jezo in nezadovoljstvo. Na tribuno so namreč obesili veliko fotografijo sodnika, ki je sodil tekmo in jo opremili z naslednjim podpisom: »Če boste nezadovoljni s potekom igre, prosimo, stresite svojo jezo tukaj, na to sliko in nikakor ne na originalu!« Neki časopis v Braziliji je priobčil ob razpisu za nogometne sodnike menda res enkratno in nenavadno objavo. Tekst tega razpisa in objave je bil namreč naslednji: »Iščemo neustrašene može, mojstre v judu, vešče opravila z divjimi zvermi, popolne v streljanju s samokresom in brez ožjih sorodnikov. Pismene prošnje predložiti na nogometno zvezo Brazilije, oddelek za sodniške kadre!« Za največjega gentlemana se je izkazal prav gotovo dolgoletni mojster jeklenega konjička in kolesarski idol Francoz Louison Bobet. Po zaključku svoje kariere je namreč povabil na poslovilni banket več sto oseb in to vse, ki so mu v njegovem aktivnem nastopanju kakorkoli pomagali. Rekord v streljanju 11-me-trovk so dosegli prav gotovo na lanskoletnem nogometnem turnirju v srečanju med moštvoma CS Briigge in AS Como. Skupno so streljali namreč na tej tekmi kar 26 kazenskih strelov. Zanimivo je, da se je tekma v regularnem času končala namreč neodločeno 2:2 in da so tudi ti štirje zadetki bili doseženi iz kazenskih strelov. Nadaljnjih 22 pa je bilo potrebnih, da se je v okviru pravil tega turnirja lahko tekma odločila v prid enega moštva. Nenavadno reakcijo za prejete gole je pokazal vratar francoskega nogometnega moštva FC Champigny, Ray-mond Brun. Ko so mu napadalci nasprotnega moštva že petič potisnili usnje v mrežo, je Brun pobral žogo iz mreže, jo stisnil pod roke ter z njo izginil iz stadiona. Res neverjetno je, da bi neki glasbenik za uspeh nogometašev svoje dežele pripravil v ta namen prav posebno skladbo ali simfonijo. Vendar je resnično, da je komponist Joao Osvaldo da Silva za dvakratno svetovno prvenstvo svojih ljubljencev skomponiral celo opero. Za žrtev svojega poklica so imenovali, oziroma se imenuje italijanski boksar Gino Bardelli Od skupno 42 borb jih je izgubil namreč 14 s k. o., 22 pa po točkah. Kot sam zatrjuje, se namreč vsi njegovi tekmeci izredno borijo proti njemu, ker je sicer njegov poklic, da kroji pravico na sodišču, kjer je prizadel že marsikaterega boksarja. STROKOVNO Inž. Erik Krisch Prekrški, značilni samo za hokej Preden začnemo govoriti, kakšni so prekrški, značilni samo za hokej na ledu, je treba opisati rekvizite za to igro. Hokej igramo z gumijasto ploščico, ki je iz trde, vulkanizirane gume, 2,54 cm debela in ima 7,62 Centimetra v premeru. Ploščica mora tehtati od 156 do 170 g. Igralci uporabljajo palice, ki ne smejo biti daljše od 135 cm, merjeno od kolena do konca palice, in ne daljše kot 37 cm od kolena do konca rezila. Rezilo ne sme biti širše od 7,5 cm, iz-vzemši v primeru vratarjeve palice, ki ne sme biti širša od 9 cm, na kateremkoli mestu, razen v kolenu, kjer ne sme biti širša od 11,5 cm. Drsalke mora odobriti mednarodna organizacija LIHG (Ligue International Hockey sur Glace). Vsi igralci, vštevši vratar, imajo opremo, ki jih ščiti pred bolečimi udarci ploščice in palice. Zavarovani deli telesa so: piščal, koleno, kolk, medenica, komolec in ra- ma. Po volji si igralec zavaruje še glavo s čelado, vratar pa s posebno masko iz plastične mase. Vsa oprema mora ustrezati pravilom igre. Ta kratek poduk o opremi in o rekvizitih igralcev hokeja na ledu je bil potreben za boljše razumevanje hokejske igre. Značilne prekrške hokejske igre naštevamo z opisom. Igralec mora voditi, podajati in udarjati ploščico le s palico. Podajanje z roko ni dovoljeno. V Tu ni prekrška! Akcija je zaključena, puck je za hrbtom vratarja, strelec gola pa je od veselja zavihtel palico nad glavo. Mario Fafangel najboljši jadralec v državi v letu 1962 Tudi letos je uredništvo časopisa »Tehnične novine« izbralo 10 najboljših športnikov Ljudske tehnike. Med deseterico športnikov — motoristov, modelarjev, kajakašev in drugih, je zasedel 7. mesto jadralec Mario Fafangel, član Jadra iz Kopra. Tako je postal Fafangel najboljši jadralec v državi za leto 1962. Ta naslov si je Fafangel pridobil z izrednimi uspehi na domačih in tujih tekmovanjih, predvsem pa z zmago na »Brionski regati«, kjer tekmujejo najhitrejše jadrnice v državi in z zmago na XVII. di-strictu na Aterseeju v Avstriji. Posebno zadnji uspeh je zelo pomemben, saj je to ena največjih lovorik, kar jih lahko doseže jadralec, .obenem pa ga uvršča med najboljše jadralce Evrope. Fafangel pa ni le odličen jadralec in trener ostalih koprskih tekmovalcev, ampak tudi odličen vzgojitelj najmlajših jadralcev in požrtvovalni delavec za razvoj te športne panoge med primorsko mladino. Vsako zimo namreč vodi jadralne tečaje, na katerih mladi jadralci dobijo osnove jadralne tehnike, poleti pa jih'spremlja pri prvih praktičnih vožnjah na morju. primeru podajanja z roko, sodnik igro prekine in vrže ploščico na točki v obrambni tretjini napadajočega moštva. Manjšo kazen izreče sodnik igralcu, razen vratarju, ki namerno zadržuje ploščico na kakršenkoli način. Igralec, ki dvigne ploščico z roko, je kaznovan z manjšo kaznijo. Če se to zgodi v vratarjevem prostoru, napako pa zagreši igralec moštva, ki se brani, se proti temu moštvu dosodi kazenski udarec. Manjša kazen se izreče igralcu, razen vratarju, ki namenoma pade na ploščico ali jo vleče pod telo, medtem ko leži ali stoji na ledu. Če se dogodi v vratarjevem prostoru, da igralec moštva, ki se brani, namerno pade na ploščico ali jo vleče pod svoje telo, razen vratar, dosodi sodnik kazenski udarec. Gol, ki ga je dosegel igralec z roko, ne velja. Prav tako ne sme igralec dvigniti palice čez rame. Če je tako visoko'dvignjena palica nevarna za nasprotnega igralca, sodnik izreče manjšo kazen. Če igralec poškoduje nasprotnika z visoko dvignjeno palico, je kazen večja. Gol, ki ga je igralec dosegel z visoko dvignjeno palico, ne velja. Če igrata nasprotna igralca z visoko dvignjeno palico, sodnik samo prekine igro. Če sodnik zaradi gneče ne vidi več ploščice, mora takoj prekiniti igro. Zanimiv je primer, če vrže igralec, vključno vratar, moštva, ki se brani proti igralcu, ki vodi ploščico (in s tem napada) v svoji obrambni tretjini, palico ali kakšen drug predmet, je moštvo, ki se. brani, kaznovano s kazenskim udarcem. Pri tem pa mora sodnik upoštevati prednost. O prednosti v hokejski igri ob tej priložnosti ne bomo posebej govorili. Igralca, ki v katerikoli tretjini vrže palico ali drug predmet, kaznuje sodnik z veliko kaznijo. Z zlomljeno palico ni dovoljeno igrati! V primeru, da igralec, igra z zlomljeno palico, je kaznovan z manjšo kaznijo. Lahko pa igralec palico odvrže in igra brez nje. Novo palico sme prejeti le s klopi svojega moštva. Za prekršek tega pravila, kaznuje sodnik igralca z manjšo kaznijo. Le vratar sme prejeti palico od svojega soigralca, ne da bi zapustil svoj prostor in ne da bi bil za to kaznovan. Dovoljeno je podajanje ž drsalko — nogo. Gol, ki ga-je dosegel igralec z drsalko, ne velja! Značilni so tudi štirje primeri, ko sodnik prizna gol; ne da bi ga igralec dosegel. To je tako imenovani tehnični gol: a) če igralec moštva, ki napada in vodi ploščico, nima med seboj in vrati nobenega nasprot- Da ne bo pripomb O športnih arbitrih je bilo, je in bo veliko besed, pohvalnih pa tudi v obliki: graje. Športni sodniki ocenjujejo tekmovalce, njihovo, znanje in vsestranske lastnosti, ki ' morajo odlikovati aktivnega tekmovalca. To ni lahka naloga, in tega se zavedajo sodniki sami, pa tudi Športno občinstvo, ki lahko presoja tekmovalca in sodnika hkrati. Pred nami je drsalno prvenstvo, ki je v preteklosti večkrat po nepotrebnem vzdignilo precej prahu in to prav na račun sodnikov. Tokrat ne bomo govo-rilio tem, če so morda sodniki zagrešili napako, ali pa so bili v zmoti gledalci. Ob tej priložnosti bi hoteli spregovoriti nekaj besed na splošno o sodniškem zboru v drsalni organizaciji, saj je znano, da je umetno drsanje doma prav v naši republiki. Drsalna zveza Jugoslavije, pa tudi naša republiška zveza imata v svojem sestavu sodniško organizacijo, ki skrbi za vzgojo novih sodnikov in ki je dolžna izpopolnjevati znanje svojega članstva. Vemo, da je bilo v nega igralca; če vratarja moštva, ki se brani, ni na ledu; če igralca moštva, ki napada, ovira igralec moštva, ki se brani in je ta ilegalno prišel nh led. V teh primerih sodnik prizna gol; b) če ni na ledu nasprotnega vratarja in je na igralca, ki napada in vodi ploščico, nekdo vrgel palico ali del palice. Tudi v tem primeru sodnik gol prizna; c) sodnik prizna gol, če ni nasprotnega vratarja na ledu, igralec moštva, ki napada in vodi ploščico, nima pa med seboj in nasprotnimi vrati nobenega nasprotnika. Pri tem ga nekdo nepravilno ovira in zato ne more streljati na vrata; d) ko izvaja igralec kazenski udarec, pri tem pa mu vrže vratar nasproti palico, sodnik prizna gol. ^ Našteli smo nekaj prekrškov. Razlage so kolikor mogoče kratke. Namenoma nismo našteli prekrškov, ki bi zahtevali daljše razlage, ker bi to šlo-iz okvira, ki smo si ga tokrat zadali. Prihodnjič se bomo morda pogovorili o prednosti pri hokejski igri in o hokejskem offsidu, ki ga gledalci težko razumejo, sodniki pa žal večkrat spregledajo. preteklosti precej pripomb na račun sojenja, tako na republiških kot na državnih prvenstvih, zlasti pa pripomba, češ da se sodniške vrste pri tej športni panogi ne izpopolnjujejo in da mnogi mlajši ljudje, ki bi Vadi stopili v to organizacijo, nimajo možnosti. Ni naš namen govoriti o dobrih in slabih straneh sodniške organizacije tako pri osrednji zvezi kot pri republiški drsalni zvezi, temveč hočemo opozoriti merodajne pri obeh organizacijah, da morajo po našem mnenju čim preje izpopolniti sodniške vrste z mlajšimi močmi, ali točneje z novim članstvom, ki bo kos težavnim nalogam pri presoji prvin V umetnem drsanju. Menda ne bo težko sodniški organizaciji pripraviti seminar in kasneje tudi izpite za nove člane, zlasti ko vemo, da je že precej drsalcev, ki so prenehali z aktivnim nastopanjem. Za zdaj še nimamo kdo ve koliko društev in klubov, ki bi se ukvarjali z umetnim drsanjem, ker še nimamo dovolj objektivnih pogojev za vadbo, toda prav gotovo je lahko izučiti nove sodnike, ki bodo v določenem trenutku večjega razmaha stopili v akcijo. Ne sme se zgoditi namreč, da bi sodniška organizacija pri današnjem poletu drsalnega športa stagnirala, ali da bi morda celo postala monopol nekaterih posameznikov, ki jim sicer gre vse priznanje za njihovo dolgotrajno sodniško delo! I NARTA ^ s/unfr ^ KREMA y OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH NOVI OBJEKTI V SLATINI RADENCIH Telesnovzgojna dejavnost v' Slatini Radencih je v zadnjem času zares zaživela. Društvo Partizan, v okviru katerega se odvija telesnovzgojna dejavnost, ima že nekaj časa v prostorih kino dvorane redno telovadbo, RE-ZE RVIR ANO ZA BRALCE I PRAZNANJE NAŠIM ŠPORTNIM DELAVCEM šanje: kateri napadalci bodo igrali za barve Rubriko .Rezervirano za bralce« rad prebi- starega kontinenta? Pri tem me zanima, zakaj ram, ker vselej zasledim kaj zanimivega. Od- »»s43, ‘e1;313 za ™“S,tvo Evrope naša nogome~ ločil sem se, da vam tudi sam zastavim vpra- taša Jerkovič in Galic. šanje, na katerega bi želel odgovor. Komel Darko, Nova Gorica, Kromberk 51 Spremljam že vrsto let naša športna doga- majo le nekatere bralce. Kot sem že napisal, sem velik ljubitelj nogometa. Z vašimi poročili z nogometnih tekem sem zelo zadovoljen, posebno iz tistih krajev, kjer ne Igrata Maribor in Olimpija. Moram reči, da ste pri teh poročilih napravili velik korak naprej. Pri srcu so mi klubi I. lige, predvsem: Partizan, Dinamo, Hajduk, Crvena zvezda, Vojvodina in Velež. Zanimam se tudi za Maribor in Olimpijo, kar ni treba še posebej ! janja. Leto za letom ob vstopu v novo leto Ni dvoma, da je za tekmo Evropa : Amerika poudarjati. Prosil bi vas, če mi svetujete, kako podeljujejo v večini republik priznanja šport- veliko zanimanje po svetu in tudi pri nas. O tej bi lahko dobil značke teh klubov. Slišal sem nikom in športnim delavcem, nisem pa zasledil, tekmi so začeli govoriti po svetovnem prvenstvu tudi, da klubi I. zvezne lige izdajajo svoje bil- ♦ da bi takšna priznanja prejemali športni de- v Čilu. Mnogi znani nogometni trenerji so se- tene, na katere bi se rad naročil. Ne vem, ali A lavci v naši republiki. Zakaj tako? Mar niso naši stavljali obe reprezentanci, seveda vsak po svo- mi jih bodo pošiljali in kakšna je njihova cena. športni delavci prav tako prizadevni kot so je, po svoji zamisli v načinu igranja. Uradno Posebno bom vesel odgovora, kje bi dobil znač- športni funkcionarji v ostalih republikah? Pri sestavljenega moštva do danes še ni bilo. Niti ke NK Maribor in NK Olimpija, nas imamo n. pr. Ziherlovo značko, katera pa ameriškega niti evropskega. Predvsem v Pari- Lep pozdrav in veliko uspeha pri nadalj-je namenjena le aktivnim tekmovalcem, 'ki zu se zelo zanimajo za to srečanje in tam so njem urejanju lista vam želi vaš zvesti bralec, skozi vse leto dobijo največ točk pri ocenje- se že pojavili glasovi, kdo naj bi sestavljal Lojze Zvan, Kranj, Golniška 8 vanju vsakega tedna, oziroma leta. Torej, tudi evropsko reprezentanco. Med evropskimi iz- ta značka je namenjena le športnikom! Zanima branci so tudi Jugoslovani: vratar (verjetno kot Napisali ste precej obširno pismo in vsebina me, koliko naših športnih društev je bilo doslej rezerva), Jusufi in Sekularac. Zakaj niso dolo- -|e za nas 2,anjmiva. vsaka sugestija s te ali odlikovanih z državnimi odlikovanji? Ugotavljam čili Jerkoviča in Galica vam ne moremo odgo- one seveda če je dobronamerna in na namreč, da pri nas na vse to pozabljajo in da voriti, ker morate vedeti, da ima vsak trener p-avern mestu, je vedno dobrodošla! Ce bodo niti organizacijam, niti posameznim organizator- in vsak sestavljalec taksne reprezentance svoj urejeni nekateri problemi, bo Polet spet izhajal jem ne dajemo onega, kar si za svoje nesebično okus in svoje gledišče. Kaj več govoriti danes o dvakrat na teden! Potrudili se bomo tudi one in amatersko delo zaslužijo. tem srečanju res nuna pomena in zato bomo stranj ge b0lj popestriti, oziroma poiskati takšno Peter Kranjc, Celje pisali o tej tekmi b