Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Diu, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletno 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
I>ONEl>E£JSKI

Oredništvo: Kopitarjeva ul St. fi/III. Telefon štev. 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. (i. Poštni ček. račun. Ljubljana št 1(5.(150. Telefon Stev. 4001.
Chamberlain ponuja Italiji:
Odstop večjega dela angleške Somalije in francosko kolonijo Džibuti
Mussolini na Sardiniji ni omenil Francije
Pariz, 18. decembra. TG. Znani francoski časnikar »Pertinax<: jo v .»Ordre« napisal daljši članek o bližajočem se obisku angleškega ministrskega predsednika Chambcrlaina v Rimu, kjer zatrjuje, da je iz prvega vira izvedel, da namerava angleški državnik staviti Italiji nove ponudbe. Angliji da je mnogo na tem, da so spor mod Italijo in Francijo poravna na miren način, da bi vendar enkrat zavladalo mirno ozračje nad Sredozemskim morjem. Po zatrjevanjih Pertinaxovega informatorja bo Chamberlain Mussoliniju napravil dve ponudbi:
1.	Ponudil bo Italiji večji del angleške Somalije, ki leži med južno Abesinijo in Adenskim zalivom. Anglija bi obdržala samo nekatere postojanke, ki leže nasproti Adenu, ki straži Adcnski zaliv na arabski strani.
2.	Ponudil ho Italiji, da se bo Anglija zavzela pri francoski vladi za to, da Francija odstopi Italiji vsaj del svoje Somalije, to je kolonijo D ž i-buti z železnico, ki pelje iz Džibutija do Addis Abebe kakor tudi pristanišče Džibuti samo. To pa pod pogojem, če potem Italija sklene s Francijo sredozemski sporazum, podoben onemu, ki je bil podpisan med Italijo in Anglijo.
Pertinas pristavlja, da sicer še ne ve, ali so se o teh ponudbah že razgovarjale vse tri prizadete vlade, toda smatra za svojo dolžnost, da opozori francosko javnost na tihotapske načine, s katerimi dela diplomacija, in da francoski narod dvigne proti načrtom, ki bi kasneje morali postati za Francijo pogubni, ne glede na to, da bi Francija izgubila še tisti ugled, ki ga je rešila po mo-nakovski konferenci.
Mussolini ni omenit spora s Francijo
Rim, J8. dec. c. Danes je Mussolini odprl novo rudniško mesto Carbonio na Sardiniji. MussoJini se je pripeljal v mesto Cagliari, ki je glavno mesto na Sardiniji, s križarko »Bolzano« v spremstvu štirih ministrov in odličnikov fašistične stranke. Na današnjo slovesnost je prišlo nad 50.000 ljudi. Vsi so prirejali Mussoliniju navdušene manifestacije.
V svojem govoru je Mussolini rekel, da je na tem mestu še pred letom dni razsajala malarija. Novo mesto ima ime po velikih ležiščih premoga, ki v svoji kvaliteti prav nič ne zaostaja za tujim premogom. Novo rudniško mesto šteje 12.000 ljudi, prihodnje leto pa jih bo štelo že 24.000. Nato je Mussolini poudaril, da je bila zgraditev tega mesta sklenjena pred tremi leti, ko se je Italija začela boriti proti sankcijam Zveze narodov. Novo mesto je nov kamen v zgradbi italijanske avtarkije.
Po svojem govoru se je Mussolini odpeljal spet v Cagliari, odkoder je potoval nazaj proti Rimu,
Pariz, 18. decembra, c. Francosko javno mnenje jo zelo presenečeno zaradi tega, ker Mussolini v svojem govoru v Carboniji ni prav nič omenil italijanskih zahtev do Francijo. Dopisniki francoskih listov so namreč iz Rima poročali, da bo Mussolini v svojem današnjem govoru uradno objavil vse zahteve Italije do Francije. Zvečer, ko je prišlo besedilo Mussolinijevega govora v Pariz, pa so opazili, da Mussolini sploh ni govoril o zunanji politiki. To tolmačijo tako, da ho gonja proti Franciji vsaj za nekaj časa popustila, to je najbrž do obiska angleških državnikov v Rimu.
Francoski tisk o spora
Pariz, 18. decembra. A A. Havas: V zvezi z italijanskimi zahtevami piše »Jourual« tole:
Glavno dejstvo preteklega tedna v mednarodnem svetu je bila jasna potrditev francosko-angleškega sporazuma, ki ima mnogo večji pomen kakor pa katerakoli druga zveza. Sodelovanje ined Francijo in Anglijo se je manifestiralo na obalah Sredozemskega morja, kakor tudi na vseh ostalih obalah. Najpomembnejša pa je bila enodušna soglasnost javnega mnenja v obeh državah. Nastaja vprašanje, kako to, da italijansko časopisje šo vedno nadaljuje s svojo kampanjo. V vsakem primeru so Italijani računali na možnost manevriranja. Med Anglijo in Francijo v tem pogledu ne more biti več nikakih nejasnosti.
Glode italijanskih zahtev, ki se nanašajo na Sueški prekop, pišo »Epoque«, da je nemogoče, da bi bilo kako podjetje, ki ima mednarodni značaj, v službi interesov katerekoli države. List pripominja, da jo Sueški prekop francosko delo in da ima do njega Egipt suverene pravice. Poudarja tudi, da si je italijanski promet na tej pomorski poti v zadnjih dveh lotih zelo povečal in še vodno kaže neprestani napredek. List poudarja, da sodelovanje, v upravi prekopa ne zavisi od prometa ladij posameznih držav, pač pa od interesov zaradi interesov državo, ki jo prekop zgradila.
Hitler bo predlagal f razorožitveni pakt med 4 velesilami
London, 18. decembra. A A. Havas: »Sunday Dispach« poroča, da Hitler pripravlja za novo leto presenečenje. List piše, da se bo Hitler zavzel za to, da se skliče konferenca za razorožitev. Diplomatski urednik »Sunday Dispacha« piše takole:Hitler namerava Franciji, Angliji in Italiji predlagati sklenitev četvornega pakta i namenom, da se omeji oboroževanje. To razroževa-njc naj bi se nanašalo na vse vrsto orožja. Oborožitev z letali bi bila tudi omejena na takšni podlagi, ki bi bila za Nemčijo ugodna.
List temu poročilu dodaja še tole: Neki narodno socialistični voditelji hočejo zadati nov udarec. v vzhodni Evropi. Hitler pa želi pred tem pripraviti Francijo in Anglijo na to stvar. Hotel
bi se predvsem prepričali, ali je angleška oborožitev čisto defenzivna in ne ofenzivna. Kapitan \Virdemann, ki bo prispel v London v začetku januarja, bo imel dolžnost ugotoviti, kaj bo reklo angleško javno mnenje na tu nemški predlog.
Francija za svojo narodno obrambo
Pariz, 18. decembra. A A. DNB: Francoska poslanska zbornica je snoči sprejela proračun vojno mornarice, ki znaša 2 milijardo 674 milijonov frankov, to jo 480 milijonov frankov več, kakor pa jo znašal proračun za to ministrstvo letos. Nato je skupščina prešla na razpravo o proračunu za vojno ministrstvo.
Ministrski predsednik Daladier je v svojem govoru napovedal, da ho januarja meseca prihodnjega leta v skupščini obširna razprava o narodni obrambi, kakor tudi o nacionalizaciji velikih tovarn, ki izdelujejo vojni material. Naglasil jc, da ui krivo vojno ministrstvo, da prebivalstvo ni dobilo zadostno število protiplinskih mask za časa zadnje krize. Prebivalstvo obmejnih krajev ho dobilo odškodnino.
Skupščina jo zatem sprejela proračunsko postavko za vojno ministrstvo, ki znaša 5800,000.000 ter kredite za obrambo prekomorskih francoskih posestev v višini ene milijarde 100 milijonov frankov. Po krajši razpravi je skupščina sprejela tudi kredite za smodnišnice. Po razpravi jo bila seja skupščine končana ter se ho nadaljevala v ponedeljek dopoldne, ko bo na vrsti razprava o proračunu zunanjega ministrstva.
Ciano danes v Pesti
„Prijateljsha manifestacija"
Rim, 18. decembra. A A. Štefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval danes dopoldne oh 8.10 na Madžarsko. Kakor znano je grof Ciano povabljen na Madžarsko tudi na lov.
»Giornale d' Italia« razlaga obisk grofa Ciana v Budimpešti, ter pravi, da ima ta obisk značaj prijateljske manifestacije, istočasno pa da bo nudil priliko italijanskemu zunanjemu ministru za razgovor o notranji in zunanji madžarski politiki.
Rim, 18 dec. c. Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano jc odpotoval davi v Budimpešto. Grof Ciano vrača obisk madžarskemu zunanjemu ministru. »Giornale dTtalia« piše, da je ta sestanek nov dokaz prijateljstva med Madžarsko in Italijo.
Budimpešta, 18 dec. c. V svojem današnjem govevru je novi madžarski minister grof Czaky iz-
javil, da se madžarska zunanja politika ne bo nič spremenila. Madžarska se izreka za os Rim-Berlin. Ta os pa ni samo izraz mednarodne politike, ampak pomenja za Madžarsko tudi gospodarsko stalnost. Grof Czaky je izjavil, da sta mu Hitler in Mussolini osebno izrazila, da želita veliko in močno Madžarsko, ker je to v interesu Nemčije in Italije,
Budimpešta, 18. decembra. AA. DNB: »Pester Llovdc s simpatijami pozdravlja obisk grofa Ciana na Madžarskem in pravi: Madžarska vidi v edinosti in solidarnosti osi Rim-Berlin ne samo element evropske in svoje lastno politike, pač pa tudi cilj, za uresničenje katerega bo Madžarska zvesto sodelovala.
Nemčija in Ukrajina
Nedvoumne izjave nemških državnikov
Pariš, 18. dec. TG. Pariški »Temps« objavlja daljši članek o Ukrajini in o nemških načrtih, ki so se zadnje čase pojavili o ustanovitvi velike vseukrajinske države. Pariški list. pravi, da ni prav, čo kdo govori o »novih načrtih t, kajti nemški načrti nikakor niso »novic, ampak stari in vsem poznavalcem zunanje politike znani. List potem našteva več izrekov vodilnih nemških državnikov glede Ukrajine. Med najpomembnejšimi izreki so sledeči:
1. Nemški državni kancler Hitler je v svoji knjigi, ki je postala temeljna knjiga za vso nemško zunanjo in notranjo politiko, dobesedno zapisal sledeče besede o Ukrajini: »Zaustavili bomo večno prodiranje Germanov proti jugu in proti zapadu Evrope. Svoje poglede bomo obrnili proti vzhodu. Zavrgli bomo predvojno kolonialno in trgovinsko politiko in bomo začeli novo politiko na evropski celini, in ta politika bo politika naše bodočnosti. Čo danes govorimo o »novih ozemljih v Evropi« — ki jih bomo osvojili — moramo najprej misliti samo o Rusiji in sosednih
99
Anglija noče bili božiček za Hitlerjeve dominioneu
Zakaj Anglija noče dati Čehom posojila
Lnnfcun, 18. decembra. AA. Havas: »Dailv Express« je zadovoljen, da jc češkoslovaško finančno odposlanstvo odpotovalo iz Londona praznih rok. List pravi, da ni dolžnost Anglije igrati božič k o v o vlogo za nove Hitlerjeve d o m i n i o n c. Tudi pri nas, nadaljuje list, imamo dosti ljudi, ki so potrebni božičnih darov. Denar, obljubljen Čehom pred dvema mesecema, bo morda danes podprl našo industrijo, ki potrebuje kredite.
V morodajnih angleških denarnih krogih, kjer se, kakor je zgoraj navedeno, vplivni ljudje temu protivijo, da bi Anglija nalagala svoj denar v ^Hitlerjevih dominionih«, pa so mnenja, da bi bilo prav, če bi Anglija Češkoslovaški darovala toliko, kolikor more dati zastonj, ne pa da bi posojala denar, o katerem se lahko v naprej reče, da nikdar ne bo vrnjen. Angleška vlada je sprejela to zamisel in ie menda že sporočila češkoslovaški delegaciji predno je zapustila London, da
je Anglija od 10 milijonov funtov, ki jih je Češki že posodila pripravljena darovali 4 milijone funtov (eno milijardo din) in bi le ostalih 6 milijonov funtov (poldrugo milijardo) zahtevala nazaj. Kaj več Anglija ne bo mogla prispevati. Tisto milijardo pa rada žrtvuje kot neke vrsto »consci-ence money« (denar vesti) za poravnavo delno sokrivde Anglije pri češkoslovaški katastrofi. Iz vrst francoskih denarnikov je prišla ista vest, da so tudi v Parizu pripravljeni podpisati večjo darilo, da pa o kakšnem večjem posojilu ne marajo mnogo slišati.
Praga, 18. decembra. A A. Štefani: Poročajo, da so Nemci na Češkoslovaškem pod vodstvom narodnega poslanca Kundta ustanovili posebno organizacijo, čisto podobno narodno socialistični organizaciji v Nemčiji. Na svojih zasebnih sejali hodo Nemri smeli nositi znake narodno socialistične stranke ter razobešali Hitlerjevo slike.
deželah, ki so od njo odvisne«.
2.	Voditelj nemške narodne vesti Rosen-b e r g pa je v svoji knjigi »Bodočnost nemške zunanje politike« zapisal sledeče misli: »Ker nc smemo pozabiti, da jo izbrisanjo neodvisne poljske države prvenstvena zahteva nemške zunanje politike, postaja neobhodno potrebno, da so ustvari zavezništvo mod Kijevom (prestolica Ukrajine) in Berlinom, ter da se čim prej ustvarijo skupno meje med Nemčijo in bodočo neodvisno ukrajinsko državo. To so nujnosti, ki jih zahteva bodoča, nemška zunanja politika.«
3.	V januarju 1034 je nemški državni kancler Hitler dal ukrajinskemu listu >Novi čas« izjavo, ki dokazuje, da se njegovo naziranje glede Ukrajine od takrat, ko je pisal »Mein Kampf«, ni prav nič spremenilo. Kancler Hitler je dejal: »Nemčiji bi bilo zelo ljubo, dc bi na vzhodu Evrope obstojala močna ukrajinska država. Toda te države ne bo mogoče ustaviti preje, kakor da se je postavilo vprašanje o razdelitvi Rusije. Nemčija bi plavala v izobilju, če bi imela na razpolago ogromna žitna polja Ukrajinec
Pariški list pristavlja na koncu članka, da ima sedaj Poljska mnogo priložnosti za koristna razmišljanja o svoji dosedanji zunanji politiki. Poljska vlada da sedaj dobro ve, kakšno težave se lahko pojavijo v bodočnosti v zvezi z nemškimi ukrajinskimi načrti, kajti na Poljskem prebiva 7 milijonov Ukrajincev, ki se bodo hoteli seveda pridružiti ukrajinski državi, če in kadar bi se ustanovila.
Pariški kardinal posreduje v za mir v Španiji
Pariz, 18. dec. AA. DNB: Več časopisov poroča, da je pariški nadškof kardinal Verdier včeraj obiskal Quai d'Orsay, kjer je razpravljal o možnosti medsebojnega pevnirjenja med obema vojskujočima se strankama v španski državljanski vojni. »Petit Parisicn« objavlja poročilo, ki med drugim pravi, da je zunanji minister Bonnel imel sestanek s kardinalom Verdierom in z generalnim tajnikom Združenja bivših bojevnikov Rivoleom tei da jc z njima proučil resolucijjo, ki jo je sprejelo Združenje bivših bojevnikov. Ta resolucija govori o enomesečnem premirju v Španiji, in sicer za časa božičnih praznikov. Z ozirom na znano stališči nacionalistične Španije list dvomi v uspeh takšne francoske pobude ter predlaga, naj se rajši pošlje v Burgos kak francoski diplomatski predstavnik Trenutek za tak korak je prišel — nadaljuje ome njeni list. Politika odsotnosti jc zmerom napačna in to tem bolj, kadar se nanaša na sosednji narod ki ima za seboj težke preizkušnje. Nevzdržen položaj traja že dolgo časa. Če se pošlje v Burgos diplomatski predstavnik, ni treba, da bi to pomenilo priznanje pravice vojskujoče se stranke. V Franciji ta dva pojma vedno mešajo. »Jour« piše, dn so razgovori, ki so bili včeraj na Ouai d'Orsayu, dovedli do zadovoljivih rezultatov. Mislijo, da bo.do Burgosu in Barceloni takoj predlagali, naj s* sklene mir.
Prerivanje v Romuniji
Bukarešta, 18. dec. AA. Havas: Ugledne osebnosti, ki so podpisale zahtevo, da se ustanovi »fronta narodnega preporoda«, so imele snoči sejn v prostorih trgovske zbornice. Sestavljen je bil oidbor štirih članov, ki bo imel dolžnost, da izdela pravilnik novoustanovljene slranke. Prihodnje dni sc bodo začela zborovanja, na katerih bo pojasnjen cilj te »fronte«. Na zborovanjih bodo ludi agitirali. naj se prebivalstvo vpiše v to stranko. Notranji minister Calinescu je izjavil, da je zelo pomembno, da so za prvi sestanek predstavnikov te 6tranke zbrali prostor v trgovski zbornici, kajti ta se bo najbolj naslanjala na predstavnike posameznih kor-poracij.
V Sovjetski Ukrajini „čistijo"
Varšava, 18. dec. AA. DNB: Iz Kijeva poročajo, da jo tja prispel novi šef tajne policije GPU Berija in da se je začelo čiščenje na najvišjih mestih državne uprave in stranke, šefi GPU v Kijevu in Harkovu so bili zamenjani v zvezi z nemiri v Ukrajini. Iz loga razloga namerava Berija izdati posebne varnoslne ukrepe.
Fenčik in Brodi obtožena veteizdaje
Praga. 18. decembra, b. Včeraj je zasedal imunitetni odbor parlamenta, ki je potrdil aretacijo bivšega ministrskega predsednika Karpatske Rusije Brodyja in odobril njegovo izročitev sodišču. Imunitetni odbor je potrdil tudi izročitev poslanca Fenčika sodišču. Kakor znano, je bil Fenčik v komisiji za določitev meje med Madžarsko in Kar patsko Rusijo. Oba bivša ministra bosta obdolžena veleizdaje. Medtem ko Brody sedi v praški kaznilnici, pa se je Fončiku pravočasno jx>sročilo pobegniti na Madžarsko ter lio obsojen v odsotnosti.
Drobne
Belgrad, 18. dec. m. V Belgradu je bil danes prvi občni zbor novoustanovljene Jugoslovanske jahalne zveze. Za predsednika je bil izvoljen konjeniški poveljnik, divizijski general Peter Nedeljkovič, za prvega podpredsednika pa senator Anton Mihajlovič, bivši zagrebški ban. Rimu.
Varšava, 18. dec. AA. Pat: Danes so bile v 52 občinah na Poljskem volitve. Volilo je 2 milijona ljudi.
Amsterdam, 18. dccembra. AA. Havas. Snoči je izbruhnil požar na postaji v Utrcchtu. Obstoji nevarnost, da se požar razširi tudi na sosednja poslopja Vlaki imajo zaradi te nesreče precejšnje zamude.
Lima, 18. decembra. AA. Havas. Snoči so se sestali voditelji zastopstev Brazilije, Argentine, Urugvaja, Bolivije, Kolumbije, Čila, Mexike, UBA in Peruja, da razpravljajo o načrtu o »Kontinentalni solidarnosti«. Dan njihovega sestanka še ni določen.
Sofija, 17. decembra, b. Iz poučenih krogov prihajajo vesli, da ho za novega sovjetskega poslanika v Sofiji imenovan Aloksije Tolstoj, pra-vnuk slavnega ruskega pisca.
Pariz, 17. decembra, b. Kakor vsako loto. so tudi letos v Parizu organizirali tuji časnikarji gala-večerjo, na kateri bo nastopilo' več svetovnih umetnikov. Med drugimi bo pol tudi znani židovski pevec Schmidt, ki je Romun. Ko so Nem ci zvedeli, da namerava Schmidt peli nemške pesmi na banketu, so odpovedali udeležbo, tako dn bo Schmidt pol lo pesmi v francoskem, italijanskem in romunskem jeziku.
Volitve na Slovaškem
ie
Bratislava, 18. decembra. AA. Havas. Danes si Slovaška izvolila svoje prvo avtonomno zakonodajno telo, ki bo imelo kot prvo nalogo, da potrdi vlado v njenih funkcijah in da sprejme vse dosedanje ukrepe, da izdela avtonomno ustavo, da določi osnovno linijo bodoče slovaške politike in da pripravi nove vol-.tve, ki bodo prihodnje leto. Avtonomna skupščina ne bo imela določnega števila članov, pač pa se bo izvolil po en poslanec na 20.000 glasov, število članov avtonomne skupščine pa nc sme presegati 70. Na čelu edine volivne liste stoji predsednik slovaške vlade Tiso, za katerim pride podpredsednik centralne vlade Karel Sidor. Glasovanje se bo izvedlo v obliki plebiscita. Pri njem bo treba odgovoriti na vprašanje: »Ali hočete sodelovati pri zgraditvi svobodne in neodvisne Slovaške, V primeru pozitivnega odgovora bo volivcc samo vrgel svoj listek v skrinjico urad-
nega kandidata z liste.
V avtonomni skupščini bodo zastopane tudi na rodne manjšine. Nemci bodo imeli dva poslanca, in sicer Franza Karmasina, šefa nemške stranke na Slovaškem, in Stcinhudela. Madžarsko manjšino bo zastopal grof Jan Estcrhazi, ?*ian po svoji kampanji v korist priključitve slovaških pokrajin Madžarski. Čehi ki jih |e na Slovaškem 100.000, ne bodo v skupščini zastopani, glasovanje pa je ludi zanje obvezno. Kdor ne bo volil, bo kaznovan v denarju do 2000 kron al pa celo z izgonom s češkoslovaškega ozemlja. V vseli mestih, kjer žive narodne manjšine, bo postavljenih pet volivnih skrinjic: ena za Slovake, ena za Nemce, ena za Madžare, ena za Čehe in ena za Jude. Judje so sami zahtevali zase posebno volivno skrinjico, dn Oi bito možno kontrolirati njihovo lojalnost pri volitvah.
Ob 30 letnici pokojninskega zavarovanja
17. občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljair
Ljubljana, 18. decembra.
Današnji občni zbor Pokojninskega zavoda je pokazal verno sliko pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev v Sloveniji, v Dalmaciji, pa ludi v vsej državi. Občni zbor je mogel ugotoviti vsestranski napredek in podati skoraj ugodno sliko o stanju nameščenskega pokojninskega zavarovanja, dasi poročila vodilnih funkcionarjev ter debata ni pokazala ravno najlepših rožic, čeprav je občni zbor izvenel v optimizmu, da se bo položaj olajšal in da bo zlasti država z omiljen jem svojih uredb ublažila nekatere trdote.
Občni zbor se je pričel po 9 dopoldne v dvorani Trgovskega doma. Udeležilo se ga je veliko število delegatov — skoraj vsi, ki so imeli glasovalno pravico Začel ga je predsednik dr. Anion Milavec, ki je v prvi vrsti pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. načelnika Jeremiča in zastopnika g. bana dr. Karlina, nato pa je naglasil, da jo današnji žo 17. občni zbor sedanjega Pokojninskega zavoda. Predlagal je vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, dalje pozdravne brzojavke, oziroma pozdravna pi--ma banom dravske, primorske in zetske banovine, torej banom tistih področij, na katerih zavod deluje.
Pozdrav načelnika g. Jeremiča
Načelnik ministrstva g. Jeremič je kratko izvajal: -»Zelo prijetno mi je, da pozdravljam ta občni zbor v imenu ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Od Zadnjega občnega zbora so se zgodile važne spremembe v socialnem zavarovanju. Razširjeno je bilo zavarovanje zasebnih nameščencev na vso državo in uvedeno je bilo starostno zavarovanje za delavstvo. To dokazuje velik socialni smisel sedanje vlade ter gre glavna zasluga za to ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču in ministru Cvetkoviču.< Končno je želel občnemu zboru in PZ veliko nadaljnjih uspehov. Govor g. Jeremiča je bil sprejet z toplim aplavzom.
Svetnik dr. Karlin je v imenu banske uprave in g. bana dr. Natlačena toplo pozdravil občni zbor ter naglašal, da je banska uprava že kot nadzorna oblast zelo interesirana na uspehih tega socialno važnega zavoda.
Predsedniško poročilo
Predsednik dr. Milavec se je toplo zahvalil upravnemu odboru za dosedanje požrtvovalno sodelovanje, enako zahvalo je izrekel ministru Cvet-koviču za veliko naklonjenost in umevanje ter vsem činiteljeni. Nato je podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je prvotno _ob: stojal namen zavarovati vse nameščence v državi v delavskem zavarovanju, lastno pokojninsko zavarovanje nameščencev pa bi bilo le dodatno zavarovanje za razliko pokojnin nad delavskimi pokojninami. Tudi nevarnost morebitne centralizacije je odstranjena, kor je Pokojninski zavod obdržal vse svoje dosedanje zavarovanje, ustanovljeni pa so bili novi, popolnoma samostojni Pokojninski zavodi. Razširjeno pokojninsko zavarovanje je začel izvajati ljubljanski zavod, ki je poslal v pomoč nekoliko uradnikov za nove zavode in je zavod v Belgradu začel poslovati žc avgusta, zagrebško in isarajevsko zavarovanje pa vodi še ljubljanski' zavod, ker zagrebški zavod še ni imenoval zadostnega števila uradništva. Za Sarajevo pa še niso imenovani poverjeniki in člani odbora. V spremembi volivnega reda z dne 2. decembra 1938 so odpravljene volivne edinice, ustanovljeni pa so volivni odbori.
Iz poročila za petletno poslovno dobo glavne uprave zavoda je razvidno, da je od 1934 do 1938 naraslo število obveznih zavarovancev od 9934 na 12.287. Povprečna premija od 1934 na 1936 od 212.67 na 207.47. Leta 1938 pa se je zvišala na 210 din. Predpisane premije so se zvišale od 27,462.000 na 31,500.000 din. Izplačila zavarovancem na rento in odpravnine so narasle od 10 milijonov 976.000 na 15,723.000 din, povračila premij pa so znašala 1934 2,108 000, 1. 1938 pa 1,838.000 dinarjev. Premoženje zavoda je naraslo od 1934 do konca 1938 od 280 na 406 milijonov din.
Po dograditvi velikega bloka v Gajevi ulici v Ljubljani, ki je bila končana februarja 1933, je gradbena akcija zastala do leta 1936. Gradbena politika zavoda gre za tem, da skuša zavod pri novogradnjah in nakupih ob razmeroma nizkem obrestovanju investirati glavnice v svoje nepremičnine. V zadnjih petih letih je zavod zgradil, odnosno kupil nepremičnin za 33.256.000 din.
Poslovno poročilo
Nato je podal g. ravnatelj PZ dr. Vranlič poslovno poročilo, iz katerega posnemamo, da je v dobi od 1935 do 1938 zavod dovolil visoka investicijska posojila dravski in primorski banovini ter mestnim občinam v Ljubljani, Mariboru in Splitu. Pomagal je tudi srednjim in delavskim slojem z manjšimi posojili do lastnih domov. Nova uredba o nalaganju rezervnih skladov v državne papirje predpisuje, da mora zavod naložiti 00% razpoložljive imovine v državne papirje. Razpoložljiva imovina znaša letno okoli 30 milijonov din. Od tega je šlo po dosedanjih predpisih 20% v državne papirje in 15% v banovinske papirje, odnosno v banovinska posojila, kar je znašalo letno 13.000.000 din. Tako je ostalo za naložbe in posojila ter nepremičnine letno okrog 18,000.000 dinarjev. Po novi uredbi pa bo znašala naložba v državne papirje 18,000.000 din, izpade pa sploh naložba v banovinske papirje, odnosno posojila. Tako bo preostalo zavodu za posojila in nepremičnine le So letno 12,000.000 din za celo dravsko, primorsko in zetsko banovino. Zavod stremi za znižanjem predpisanega odstotka o nalaganju imovine v državne papirje.
Obe poročili sta bili sprejeli z odobravanjem.
K debati o obeh poročilih se je prvi oglasil g. Ivan Avsenck. Izvajal je:
Pomembne besede g. Avseneka
>Ta čas moramo slaviti več jubilejev našega pokojninskega zavarovanja. Prvi jubilej je 50 letnica tega, odkar so 1. 1888 vsi nameščenci v bivši Avstriji predložili odločujočim činiteljem peticijo za pokojninsko zavarovanje, kar je v tedanji reakcionarni dobi vzbudilo mnogo prahu. Deset let je bilo potrebnih, da je bilo do 1. 1898. to je pred 40 leti, zbrano vse gradivo za zakonski predlog. Poteklo je zopet pet do šest let, da je bil sestavljen tak predlog. Zopet sta v obeli avstrijskih zbornicah, poslanski in gosposki, potekli dve leti, da sta sprejeli končno obliko zavarovanja za zasebne nameščence in po karenčni dobi dveh let je stopil ta zakon končno v veljavo. Januarja pri-Unzjnioffo joln honin torej praznovali 30 letnico obstoju našega pokojninskega zavarovanln
Ko smo pred 20 leti obnavljali naše pokojninsko zavarovanje, nismo našli nič novega: isti boj kot nekdaj v Avstriji: za centralizacijo ali za decentralizacijo; borba med nameščenci in delodajalci; borba za kvalifikacijo, kdo je nameščenec in kdo ni, itd.
Zgodovino našega pokojninskega zavarovanja
moremo torej razdeliti na dva dela: v prvo desetletje pred vojno in prevratom in v drugi dve desetletji. V prvem desetletju je bilo naše pokojninsko zavarovanje naslonjeno na Trst in zato sedaj nimamo pregleda o leni zavarovanju, pač pa imamo na razpolago rezultate. Bili smo postavljeni pred 20 leti pred vprašanje, kaj naj bo s pravicami, ki so jih podedovali člani starih pokojninskih zavodov Prva deželna vlada Slovenije, zlasti njen poverjenik pokojni g. Prepeluh, je za to poskrbela in ustanovila takoj tak deželni zavod, sedanji Pokojninski zavod. Gmotne žrtve zavarovancev pa so bile po inflaciji uničene in tako smo prejeli od prodnikov le obveznosti, ue pa zahtev. Vsota, ki bi jo mogli zahtevati od glavnega zavoda na Dunaju in od vseh priključenih zavodov, v Trstu in drugod, pa bi že ob rojstvu znašala okoli 5 milijonov zlatih kron, ali sedaj 50 do 60 milijonov dinarjev, torej toliko, kolikor znaša primanjkljaj (zavarovalno-tehniški) v naši bilanci.
Čeprav je začel zavod brez dote, nasprotno, celo z obremenitvijo, se je dobro razvijal, kar moremo ugotoviti ob dvajsetletnici njegovega obstoja. Neugodna postavka, prevzeta od prejšnjih zavarovanj, ki bi z obrestmi znašala danes žc okoli 8 milijonov zlatih kron premijske rezerve, se danes v bilanci že ugodno popravlja. Bilanca premoženja znaša danes okoli 400 milijonov dinarjev in če danes odbijemo to bilančno pasivo, znaša bilanca še vedno okoli 350 milijonov dinarjev. Povrh tega je Pokojninski zavod izdal v socialne namene zneske, ki presegajo 100 milijonov din. Uredili smo tudi premijske rezerve, ki jih omenjenih 8 milijonov zlatih kron tako zelo obremenjuje, in sicer ne samo 6tvarno, temveč tudi zakonito.
Temu zavodu je treba k razvoju čestitati, prav tako tudi starim veteranom tega zavarovanja, tako notarju dr. Andreju Kuharju, ravnatelju g. Karlu čeču, dr. Obersnelu in drugim.
Ob dvajsetletnici je konec, samotarenja našega zavoda. Našli smo družbo štirih novih tovarišev, štirih novih Pokojninskih zavodov v državi. Te naše nove tovariše toplo pozdravljamo, sporočamo jim svoj pozdrav in jim obljubljamo, da jim bomo šli na roko s svojo izkušnjo in s svojim svetom,
da jim prihranimo neprijetnosti, ki smo jih morali preživeti mi v začetku. To tridesetletje našega pokojninskega zavarovanja zadostuje nam za bodoče ravnanje, našim naslednikom pa svetujemo, naj bi skušali to tradicijo vzdržati še naprej, tako da bodo naslednji rodovi uživali uspehe še čez leta!«
Govor g. Avseneka je bil sprejet s soglasnim pritrjevanjem. Dr. Hekar se je nato zavzemal, naj bi se čim proj znižala kvota, kakor jo predpisuje uredba, za nalaganje gotovine PZ v državne papirje od 60% na nižji odstotek, ker tako zahteva varnost nameščenskega pokojninskega premoženja. V istem smislu je prebral obširno spomenico delegat organizacije ->BOTIČ< g. Vraniii, ki je zahteval, naj bi PZ zahteval v primeru odklonitve teli zahtev rekompeuzacijo od države za kritje 60 milijonov din, kolikor ima PZ zavarovalno tehniške izgube s prevzemom starih upokojencev.
G. Avsenck je pripomnil, da je spomenica zgrajena na delni nepoučenosti. Sedanji socialni
minister g. Cvetkovič se je silovito boril za znižanje odstotka za nalaganje gotovine PZ v državne papirje, toda stvarue razmere 60 bile pač takšne, kakor smo morali z njimi računati. Ko smo ustanavljali nove zavode, smo morali činitelje prepričevati, da bodo kapitalije šle tudi državi v dobro. V Češkoslovaški je še slabše, saj morajo tam pokojninske ustanovo nalagati v državne papirje po 75%. Denarno politiko PZ moramo usmeriti drugam, v socialne investicije, tako da moremo dokazati pred činitelji, da gro denar PZ pred vsem v socialne namene, na kar bi mogli šele zahtevati, da se tej skupni prošnji ugodi.
Predsednik dr. Milavec je ugotovil, da je želja vsega občnega zbora, da se čim prej zniža predpisana kvota za državne papirje.
Dr. Milavec je nato prebral poročilo revizorjev, ki so ugotovili, da sta bilanca in računski zaključek v popolnem redu in izrekajo upravnemu odboru odvezo. Predlog je bil soglasno sprejet. Prav tako so bili brez ugovora sprejeti računski sklepi za bodoče leto.
Uprava je soglasno odobrila pooblastilo za nakup in prodajo nepremičnin za prihodnje lelo, dalje je občni zbor soglasno odobril znesek 100.000 dinarjev za podpore brezposelnim zavarovancem in znesek 100.00(1 din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam.
Nato je predsednik dr. Milavec zaključil občni zbor.
Mraz je pritisnil nad Evropo
Berlin, 18. decembra. Tukajšnji meteorološki urad, ki zaznamuje po vsej Nemčiji povprečno 19 stopinj pod ničlo, to je v vzhodni Prusiji 25, v Šleziji in v nekaterih krajih Bavarske 18, ter v Berlinu 13 stopinj, računa, da bo mraz še večji, dasi sneg v Berlinu še n: zapade! in najbrž tudi šc do božiča ne bo, pač pa se je bati, da ga bomo imeli pozneje se do Velike noči. Jutri bomo v Berlinu zaznamovali 17, pojutrišnjem pa 18 stopinj. Obenem pa brije mrzel veter, ki prihaja iz Rusije.
Volkovi, ki jih Nemčija že dolgo ni videla, so, gnani od lakote, prešli poljsko-rusko mejo in napadajo govedo poljskih kmetov, katerim so napravili že precej škode. Neko veliko krdelo je celo napadlo dva poljska obmejna 6tražarja, ki sta ubila 7 volkov te črede. Mraz je po vsej Poljski dosegel 28 stopinj.
Podobne vesti prihajajo iz Budimpešte. Vendar je tukaj mraz v prestolnici dosegel šele 8 stopinj, najhujšega pa zaznamujejo v podkarpatskih pokrajinah, kjer znaša 25, v nižini pa 16 stopinj.
Hud mraz je zavladal tudi v češki republiki, kjer v slovaških pokrajinah termometer kaže celih 25 stopinj pod ničlo. Da bi bil kdo zmrznil, pa ni znano.
Iz Rusije same ni še nobenih poročil, razen iz meteorološke postaje v Irkutsku, ki zaznamuje pov-
Volivni izidi po strankarski pripadnosti
Belgrad, 18. decembru. Tukajšnje »Vreme« objavlja zanimivo tabelo, v kateri prinaša pregled volivnih glasov, kako so bili oddani posameznim listam in sicer računajoč po prejšnjih strankarskih opredelitvah. Iz tabele posnemamo sledeče številke:
1.	Belgrad s Zcniunoni in Panievom: Stojadinovič (JRZ 39.683, llodžera 0, Voja Djordjevič 0). Maček (HSS O, demokrati 10.968, SDS O. JNS 593, zomljoradniki O, Aca StanojevičO, Dragoljub Jovanovič O, marksisti O, kmetijsko-delavska struja 0, Hadžič O, Kukovec 0), Ljotič 510.
2.	Dravska banovina: Stojadinovič (JRZ 169.073, Hodžera 1.186. Djordjevič O). Maček (HSS 8.244, demokrati 33, SDS 0, JNS 18.840, zem-1 joradniki 0. Aca Stanojevič 273, Dragoljub Jovanovič 10, marksisti 6.574, kmetijsko-delavska 7.562, Hadžič O, Kukovec 3.616), Ljotič 1.132.
3.	Savska banovina: Stojadinovič (JRZ 105.270, Hodžera 2.584, Djordjevič 4.280). Maček (HSS 459.908, demokrati O, SDS 74.152, JNS 740, zemljoradniki 7.644, Aca Stanojevič 642, Dragoljub Jovanovič O, marksisti O, kmetsko-delavska 0, Hadžič 0, Kukovec 0). Ljotič 2.128.
4.	Vrbaska banov.: Stojadinovič: (JRZ 107.281. Hodžera 736, Djordjevič 20). Maček: (HSS 32.949, demokrati 1.526, SDS 8.490, JNS 15.270. zemljoradniki 36.105, Aca Stanojevič 5.096, Dragoljub jovanovič 0, marksisti 362, kmetsko-delavska 0, Hadžič 3.425, Kukovec 0). Ljotič 1.203.
5.	Primorska banovina: Stojadinovič (JBZ 42.403, Hodžera 139, Djordjevič O). Maček HSS 152.206, demokrati 501, SDS 9.550, JNS 3.532, zemljoradniki 1.267, Aca Stanojevič 280, Dragoljub Jovanovič 0, marksisti 1.170, kmečko-delavska O, Hadžič O, Kukovec O). Ljotič 2.416.
6.	Drinska banovina: Stojadinovič (JRZ 186.831, Hodžera 1.594, Djordjevič 4.122). Maček (HSS. 40.123, demokrati 24.661, SDS 2.799, JNS 33.463, zemljoradniki 21.562, Aca Stanojevič 12.546, Dragoljub jovanovič 1.843, marksisti 9-18. kmetsko-delavska 0, Hadžič 743. Kukovec O). Ljotič 3.743.
7.	Zelska banovina: Stojadinovič (JRZ 128.754, Hodžera 29, Djordjevič 344). Maček (HSS 20.018, demokrati 14.445, SDS 9, JNS 8.345, zemljoradniki 11.119. Aca Stanojevič 12.609, Dragoljub Jovanovič 1.542, marksisti 2.596, kmetsko-delavska 0, Hadžič 0, Kukovec 0). Ljotič 1.044.
8.	Donavska banovina: Stojadinovič (.TRZ 351.296. Hodžera 14.259. Djordjevič 7.591). Maček (HSS 20.075, demokrati 32.981, SDS 20.580, JNS 16.810, zemljoradniki 13.973. Aca Stanojevič 10.334, Dragoljub Jovanovič 3.332, marksisti 2.341, kmečka-delavska O, Hadžič 0, Kukovec 0). Ljotič 17.523.
9.	Moravska banovina: Stojadinovič (JRZ 235.578, Hodžera 8.315. Djordjevič 4.228). Maček (HSS O, demokrati 27.419, SDS 2.256, JNS 20.269, zemljoradniki 13.776, Aca Stanojevič 12.581. Dragoljub Jovanovič O. marksisti 307, knietska-dclav-ska O. Hadžič O, Kukovec O). Ljotič 802.
10.	Vardarska banovina: Stojadinovič
(JRZ 221.259, Hodžera 1.594, Djordjevič 4.415). M a č e k (HSS 0, demokrati 38.153, SDS 1.362, JNS 7.905, zemljoradniki 7.053, Aca Stanojevič 12.522, Dragoljub Jovanovič 6.172, marksisti 942, kmet-ska-delavska 0, Hadžič 0, Kukovec 0). Ljotič 133.
Na osnovi volivnih izidov so posamezne stranke in skupine dobine pri volitvah dne 11. decembra sledeče število glasov:
1. JRZ ... 2. HSS
3.	Demokratska
4.	SDS
5.	JNS
6.	Zemljoradniki
7.	Aca Stanojevič
8.	D. Ljotič
9.	Hodžera
10.	V. Djordjevič
U. Z. Topalovič
12.	Drag. Jovanovič
13.	Kmetska-delavs
14.	Hakiia Hadžič
15.	Kukovec
Skupaj
1.587.428 733.523 150.687 128.198 125.767 113.397 66.883 30.634 30.436 25.00O 15.240 12.800 7.562 4.168 3.116 3,035.438
Obsodba v černovicah
Bukarešta, 17. decembra. AA. Štefani: Vojaško sodišče v Černovicah je danes razsodilo v procesu proti študentom, obtoženim, da so bili člani železne garde in da so izvršili atentat na predsednika vojnega sodišča v glavnem mestu Bukovine. Študent Lituivici, k' je sprožil štiri revolverske strele v predsednika sodišča, je obsojen na dosmrtno ječo, prav tako tudi študent Slanesci, ki je atentat organiziral. Študent Ramnistijuci, ki je sodeloval pri atentatu, je obsojen na 25 let ječe in 10 let izgube državljanskih pravic. Na isto kazen je obsojen tudi študent Dancu. Drugi obtoženci 60 dobili manjše zaporne kazni, le neko žensko, obtoženo, da je bila zapletena v aiero, je sodišče oprostilo
Komunistično gnezdo v Grčiji odkrito
Atene, 17. decembra. AA. Atenska agencija poroča: Listi pišejo o novem porazu, ki ga je prizadejala policija komunizmu. Organi javne varnosti so včeraj aretirale 46 ljudi in odkrile tipografske naprave, s katerimi so razmnoževali letake in brošure ter jih nato skrivaj širili med ljudstvo. Razen komunističnega voditelja Manu-leasa, ki je pred nekaj dnevi javno obsodil komunizem, so še trije znani voditelji, Sklavamas, Ba-siakos in Gabrilides izdali izjavo, v kateri obsojajo komunizem. Enako pričakujejo še od več komunističnih voditeljev, jasno je. pišejo listi, da se komunistična stranka nahaja v popolnem razkroju in da bo njena rušilna akcija v kratkem prenehala.
London, 17. decembra, b. Tukajšnji Časopisi prinašajo vesti, da bo skoraj obiskal London bivši nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki sc je umaknil v privatno življenje.
V Mandžuriji grozi vstaja
London, 17. decembra. AA. (Havas.) Dopisnik Dailv Heralda poroča iz Honkonga, da se v Man-žukuju pripravljajo hudi izgredi. Tujci, ki prihajajo v llongkong poročajo, da so si raandžurski uradniki in Japonci v Manžukuju zelo navzkriž. Japonci pošiljajo v Mandžurijo čete, ki jih morajo jemati s kitajske fronte. Ne mine skoraj dan. da se ne bi razširiti glasovi o uporih ali zarotah med vojaštvom. Vse te upore zadušujejo s streljanjem na debplo. Tujci nimajo dostopa v nekatere kraje. Splošna sodba jc, da je neizogibna protijaponska revolucija v Manžukuju. če bo voina na Kitajskem še 1,-ai ča«a trajala.
Tokio, 18. dec. b. Diplomatski krogi potrjujejo neuradne informacije o težkem položaju Japonske na finančnem polju. Japonci niso računali na tako dolg odpor Kitajccv in so se finančno katastrofalno izčrpali. Poročila diplomatskih krogov pravijo, da je vojni fond izčrpan. Japonski generalni štab sedaj računa na posojila in davke, kar pa je v gospodarskih krogih izzvalo hud odpor Kako se bo Japonska izvlekla iz težav, je težko reči, tem bolj, ker nc izključujejo možnosti, da bo spomladi še Rusija stopila v vojno in še bolj poslabšala položaj Japonske.
prečno po vsej Siribiji, tam, kjer teče transverzalka, 40—45 stopinj. Na severu, odkoder je prišel mrzli val, pa je seveda še hujši mraz in dosega v krajih, ki so še obljudeni, 70 stopinj. Baltiške pokrajine so dozdaj, kakor vsa Evropa sploh, imele prekrasno jesen in zelo milo zimo, sedaj pa je po vsej Švedski, Norveški in po baltiških pokrajinah na jugu dosegel mraz 27 stopinj, dočim je na Finskem povprečna temperatura 30 stopinj in čez.
Termometer pa konstantno pada in moremo z gotovostjo pričakovati še nižjih temperatur. Ze danes so v baltiških pokrajinah vsa jezera in reke zamrznjene, kakor tudi Baltiško morje samo, tako da je plovba zelo ovirana.
Ta temperatura ne bi bila nič izrednega, če ne bi bilo nenormalno dejstvo, da je prišla čisto izne-nada po izredno lepi jeseni in začetku zime, iz česar so meteorologi sklepali, da sploh ne bomo imeli mrzle zime, ker so letos vladali izredno topli tokovi, ki so vplivali na polarni morski tok, čemur je bilo pripisovati, da smo imeli tako visoko temperaturo. Če sedanji mraz ne bo dosegel pretiranih stopinj pod ničlo, ga moremo z geografskega stališča smatrati kot nekaj dobrega. Preveč mile jeseni in zime so škodljive za naravni odpočitek zemlje in pospešujejo ohranitev ter množitev škodljivega mrčesja kakor tudi drugih mikroorganizmov ki povzročajo bolezni. Seveda pa je tak mraz veliko socialno zlo za gospodarsko slabe sloje in za brezposelne, ki si ne morejo preskrbeti zadostnega kuriva in nimajo pravih stanovanj.
Dne 17. decembra je mrzli val dosegel tudi Francijo. V Strassburgu so zaznamovali 7 stopinj pod ničlo, v Vogezih in v Alzaciji pa je padel termometer 11—12 stopinj pod ničlo.
Riga, 17. decembra. Iz Rusije se izvedo sledeče temperature: Moskva 30, Ural 41, Sibirija ob transverzalki 41—60, Verhojansk 69 pod ničlo. Vse reke in jezera so zamrznjena, ladje pa so obtičale v ledu Promet po Volgi in po vseh sibirij-skih rekah je zastal Strašno trpe kaznjenci po koncentracijskih taboriščih, kjer jih je že na stotine jh stotine zmrznilo.
Izvoznikom perutnine
Belgrad, 17. decembra. AA. Kmetijsko ministrstvo je izdalo odlok o ukinitvi splošne prepovedi uvoza živih in mrtvih kuncev in zajcev in drugih domačih in divjih glodalcev, njihovih svežih delev in njihovih izdelkov ter nepredelane kože iz Češkega in Moravskega. Za uvoz in prevoz živine in njenih delov s Češkega je potrebno, da so te pošiljke opremljene s potrdilom pristojnih državnih ali od države za to pooblaščenih veterinarjev, da ta živina ali njeni deli izvirajo iz krajev, kjer v času odpreme in 40 dni poprej ni bilo bolezni med zajci, kunci in drugimi domačimi ali divjimi glodalci ter divjo perutnino, bolezni, ki jo lahko nalezejo domače živali ali pa ljudje.
V Palestini teče kri
Jeruzalem, 17. decembra, AA. Reuter: Pri spopadu med nekim policijskim oddelkom in oboroženo teroristično tolpo je snoči našel smrt neki židovski redar. Napadalce je policija razgnala. Ponoči so streljali na nekega britanskega policijskega nadzornika, vendar ga niso zadeli. Streli so padli iz neposredne okolice neke arabske hiže, kjer so nato pri preiskavi naili in aretirali več oboroženih Arabcev.
Jubilejna umetniška razstava v Zagrebu
Zagreb, 18. decembra, b. Danes je bila v Zagrebu velika kulturna razstava >Pol stoletja hrvaške umetnosti«. To je prva razstava v novem umetniškem paviljonu 'Domu likovne umetnosti kralja Petra I. Osvoboditelja«. Svečanost se je pričela ob 11 z govorom univ. prof. dr. Krbeka, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem dr. Vladka Mačka, ki je nato z lepim govorom odprl razstavo. Svečanosti se je udeležil tudi nadškof dr. Ste-pinac.
Zadnje športne vesti
Skoplje, 18. decembra, b. Hajduk : Gradjanski (Skoplje) 5:2 (2:0).
Zagreb, 18. decemhra. b. Hašk : Ferencvaroš 5:2 (2:1).
Subotica, 18. decembra, b. Slavija (Osijek) : Bačka (Subotica) 4:4 (3:0).
Zagreb, 17. decembra, b. Današnja tekma za državno prvenstvo Hašk : Slavija (Varaždin) se je končala z rezultatom 0:0.
Občni zbor Jugoslovanske veslaško zveze
Zagreb, 18. decembra, b. Danes je bilo v hotelu Esplanadc* zborovanje Jugoslovenske veslaške zveze, ki so mu prisostvovali člani klubov iz Zagreba, Zeniuna, Splita. Belgrada, Pančeva, Subotice, Smedereva in Karlovca. Debata jo bila izredno živahna, ker je >Gusar< iz Zagreba stavil predlog, naj bi se zveza prenesla iz Belgrada v Zagreb. Po dolgi debati je bilo sklenjeno, da ostane. zveza tam, kjer je. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom inž. Mihaelom Petrovičem.
Primorske vesti
Poroka na smrtni postelji I
K poročilu, ki ga je 'Ponedeljski Slovenec« na kratko že objavil o tem ganljivem obredu, smo iz Sv. Križa pri Trstu izvedeli še za naslednje po-Irobnosti: Pred tremi tedni sc je v tržaški ladjc-lelnici huda ponesrečil 37 let stari Anton Bogateč. Težak žerjav ga jc namreč močno stisnil pod žc-ezni 6tcber, tako da mu jc zmečkalo prsni koš. Nezavestnega, s hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so se zdravniki izredno potrudili, da bi ga ohranili pri življenju. Vendar pa sc je njegovo stanje poslabšalo, ko se je pridružila še pljučnica, tako da ni bilo več upanja na ozdravljenje. Nesrečni fant je, ko «o mu resnico povedali, izrazil željo, da bi rad poročil svojo zaročenko Ido, Še isto noč je prišla nevesta k smrtni postelji in ob 1. uri zjutraj je bolniški duhovnik med ihtenjem navzočih staršev in številnih prijateljev ter med vročimi molitvami poročil zaročenca. Proti jutru pa je novoporo.čenec izdihnil med strašnimi mukami. Pokojni je bil pri vseh zelo priljubljen, zaveden Slovenec, blag značaj in zvest član cerkvenega pevskega zbora. Vsa vas ga jc spremljala na njegovi zadnji poti. Prišlo jo tudi mno.go okoličanov in številni delovni tovariši iz ladjedelnice. Mlade žene m dekleta so njegov truplo spremljale v narodnih nošah ter so nosile veliko vencev in raznega cvetja.Cerkveni zbor se je s krasnimi žalostinkami in 6 solzami v očeh poslovil od svojega dobrega isopevca Toneta, ki je tako mlad zapustil svoje mlado življenje. Potrti starši in tako prizadeta mlada vdova so se le težko ločili od groba, ki ga je zasula ihteča množica. — Vsem žalujočim izražamo naše iskreno 60žalje, pokojnemu Tonetu pa želimo, naj v miru počiva! *
Novo imenovani jugoslovanski generalni konzul v Trstu Radovan Petrovič je v petek povabil k sebi zastopnike tržaškega tiska, ki jim je na čast priredil čajanko. Vsi tržaški časnikarji so se povabilu odzvali, poleg tega pa še tudi odlični zastopniki političnih, upravnih in strankinih organizacij. Vsi tržaški listi objavljajo o tem sprejemu, ki je napravil na Tržačane najlepši vtis, dolga podrobnostna poročila.
V Tržiču so z velikimi slovesnostmi blagoslovili nov stolp, s katerim je bila okrašena tamkajšnja stolnica. Stolp jc bil zgrajen z denarjem, ki ga je stavil na razpolago Musso.lini.
Ker sta zbežala čez mejo v Jugoslavijo. Tržaški listi posvečajo izredno veliko pozornost sod-nijski razpravi proti dvema Tolmincema, nekemu Avguštinu Martinuzzu in njegovemu tovarišu Petru Bregantu Razprava je bila pred okrajnim sodiščem v Tolminu. Obtožnica se je glasila, da sta ta dva brez potnih listin pobegnila čez mejo Pri begu jima je pomagal neki Alojzij Kos-ič, ki je stal pod političnim nadzorstvom in je s tem njegov prestopek postal pred zakonom še hujši. Sodišče je zaslišalo celc* vreto prič, ki so različno izpovedale o »beguncih«, ki sta bila oba obsojena. Martinuzzi je dobil eno leto zapora in bo moral plačati 8000 lir globe, Peter Bregant bo sedel 4 mesece manj, torej 8 mesecev in ba plačal 4000 lir denarne globe. Alojzij Kosič pa ie bil za pomoč, ki jo je izkazal, kaznovan na globo 1500 lir na 6 mesecev zapora, policijsko nadzorstvo pa se mu padaljša za nadaljnji dve leti. Javnosti ni znano, kateri so bili odločilni vidiki za tako visoko odmerjeno kazen.
Podobna razprava je bila, kakor poročajo tržaški listi, tudi na Reki, kjer je stal pred sodiščem Oktavij Rigoni, Italijan po poreklu, ki je tudi prišel iz notranjosti Italije ter je tudi brez potnega dovoljenja skušal prekoračiti mejo in preiti v Jugoslavijo. Sodišče je tudi njegcvvo dejanje izredno strogo obsodilo, ko mu je prisodilo 2 leti in 3 mesece zapora ter naložilo denarno kazen 2000 lir.
Tržaški listi pišejo pretekli teden tudi mnogo o nadaljnjih poskusih pobega čez mejo. Veliko število oseb je bilo v zvezi s tem zaprtih in izročenih sodišču. Prehod čez mejo so preprečili obmejni miličniki, ki so grešnike pripeljali v tolminske zapore. Med zaprtimi se nahajajo Nikolavčič Stanislav, doma v Gornjem Cerovem, Ve6ter Skočir, doma iz Potokov pri Kredi v bližini Kobarida, ter še trije drugi, katerih imen ni bilo mogo.čc ugotoviti,
Mnssolinijevo nagrado 800 lir je prejela družina Ignacija Kofola pri Sv. Luciji na Tolminskem, ker je mati rodila dvojčke. — Isto nagrado 800 lir je prejela tudi družina Ivana Sofiča, tržaškega Slovenca, ki prebiva sedaj v Pazinu.
600 lir nagrado pa je prejela družina Jožefa Sabotelj v Mirnu, ker je dobila dvojčke.
Iz Doblarja javljajo novo nesrečo, ki 6e je zgodila pri tamkajšnjih gradbenih delih za novo elektrarno. Ponesrečil 6e je 38 let stari Rafael Drašček, doma iz Salone. Padel je s precejšnje višine in dobil poškodbe na spodnjem delu telesa. V bolnišnici dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje.
V mesecu novembru so. delavci iz Julijske krajine, ki so zaposleni v Abesiniji, poslali domov 44.276 lir prihrankov. Skupni prihranki v enajstih mesecih znašajo 4,829.867 lir.
Obmejno orožništvo je na meji pri Trbižu aretiralo 21 letnega fanta Franca Čenčiča, doma iz Kobarida. Orožništvo je fanta žc dalje časa iskalo, ker je leta 1935 pobegnil iz ječe v Bovcu in se ves ča6 potikal po obmejnem ozemlju.
Iz Vipave nam poročajo, da sa tamkaj v nekem seniku našli mrtvega 60 let starega Filipa Zgu-ro, Preiskava je dognala, da je Žgura šel po seno in da ga je pri tem zadela srčna kap. Prizadetim izražamo svoje sožalje!
Fašistična organizacija je razglasila, da bodo delili gotovim obrtnikom, ki bodo v ta namen priporočeni, večje podpore. Za goriško pokrajino jc v ta namen določenih pol milijona lir. Razdeljevanje podpor bo nadzoroval prefekt v zvezi s strokovnim združenjem obrtnikov.
Na Črnem vrhu so orožniki aretirali 23 letnega Franca Trošta zaradi tatvine. Preiskava pa je spravila v zapore. Franceta flabeta, pri katerem je ! Trošt kradel razno blago ,ki ga je Habe pretihotapil iz Jugoslavije.
Iz Pulja javljajo, da se je tamkaj v ladjedelnici |H)nesrečil tržaški Slovenec, 28 let stari Andrej Volčič, ki je bil mornar na ladji »Duca d'Aosta in jo križaril med Italijo in Pori Saidom.
V	Trstu se je hudo ponesrečila 23 letna mladenka Justa Bak, ki je prišla pod voz in dobila hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico.
V	Kanalu jc bila dalje časa poljedelska razstava, ki je privabila precejšnje število okoliškega prebivalstva. Razstava je bila v lorek zaključena.
Na costi iz Gorico proti Prvačini je avtomobil podrl 58 let starega Karla Rojca in mu prizadel tako hude poškodbe, da so ga morali predati v oskrbo v goriško boinišnico.
Pred goriškim sodiščem je bila obsojena Angela Gašperin na 3 mesece zapora, ker je v pretepu ranila Marijo Makuževo. Gašporinka je po vsem okraju znana kol zelo prepirljiva ženska. — Pred sodiščem so je zagovarjala tudi Antonija Vidmar, stara 39 let, doma iz črnega vrha pri Idriji. Aulonija je bila obdolžona, da jo s svojim možem grdo ravnala in mu pri neki priliki prizadele hude poškodbe, za katerimi je umrl. Sodniki se niso mogli prepričali o resničnosti tega očitka, in so Antonijo oprostili.
V	Tržiču je včeraj izbruhnil majhen požar, ki bi bil lahko postal nevaren za vse okoliške stavbe, da ga niso pravočasno zadušili gasilci.
Koroške novice
Naročite »Mladi Korotan«!
Zadnji »Mladi Korotan« je izšel v povečani izdaji in v bogati opremi. Ima zelo poljudno napisano povestico »Pred dvajsetimi loti- nekaj pravljic, nazorno čtivo v branju »Mihec in Jakecc ler zelo prijeten »Razgovor strica Jožeta s prijatelji Mladega Korotana<, Ker je lo edini list, ki ga dobiva slovenska mladina na Koroškem in iz katerega se ho mogla učiti vsaj doma svoje materinščine, ponovno prosimo vse prijatelje koroških Slovencev, naj nadaljnje izdajanje tega otroškega lista, ki je tudi za našo slovensko mladino zelo primeren, podprejo na la način, da ga narooe. Celoletna naročnina znaša 2 marki, to je okrog 30 din, in se naroča pri: Joško liutter, Klagen-furt, Viktringerring 26.
*
V	zvezi t rešitvijo češko-neinškega manjšinskega vprašanja piše zadnji ^Koroški Slovenec«, da je pravičen način, kakor sla Češkoslovaška in Nemčija zaščitili svoje manjšine, znamenje, da se je pričela nova doba za reševanje manjišnskih vprašani sploh. >Tako namreč zahteva doslednost enotnega vodstva avtoritarne države in ponos, da avtoritarno vodstvo lahko rešuje tudi takšna vprašanja, ki jih demokracija ni mogla. Tako razumemo ludi mi članek, ki je izšel v »Wiener Zei-fung« pod naslovom »Manjšinska zaščita kot bi morala biti«. Mogoče bo manjšinsko vprašanje prvo prihodnje mednarodno vprašanje, ki ga bo treba reševati.c
»Koroški Slovenec« poziva v zadnji številki, naj koroški Slovenci v prvi vrsti varujejo svojo slovensko zemljo. Zato, tako piše, pa je potrebna notranja preusmeritev gledanja slovensko zemlje. Zemlja mora biti spet živ kos božje narave in narodne biti in narod na njej mora postali del te božje narave. Le tako bomo ostali zelena veja na deblu maternega naroda in živi mejnik slovenskega ozemlja. Naša slovenska kmetija pa bo v rokah slovenskega kmeta njegova dedna lasi.
Kot božično darilo bodo slovenski Korošci dobili krasno ilustrirano prilogo/ki jo bo objavil »Koroški Slovenec«.
Avstrijske oblasti so odredile predpisane cene za božična drevesca. Za prodajo drevesc je treba posebnih dovoljenj.
Dne 1. januarja prenehajo zadnje carine, ki so jih v Avstriji še pobirali za uvoz kmetijskih strojev iz Nemčije. S tem se bodo stroji močno pocenili.
Zelo ugodno je vplival na zborovanju narod-nosocialistične stranke pri Velikovcu odločen nastop slovenskega kmeta, ki je govornikom iz Nemčije možato in jasno obrazlozi! položaj koroških Slovencev. Vsi navzoči Nemci so možata izvajanja odobravali.
V	ljudske šole na Koroškem so vpeljali povsod gotično pisavo. Šele v dragem letu poučujejo nekoliko tudi latinsko pisavo. Verouk pa je za Slovence ostal slovenski, za Nemce pa nemški.
V	Bistrici v Rožu je umrla posestnica Marija Ogrizova, stara 74 let, ki je bila vse svoje življenje vzor narodno zavedne krščanske matere.
V	Rajtišah je padajoče drevo ujelo letnega Jurija Oražna in mu zdrobilo levo nogo.
V	sredo, dne 27. decembra, bo v Celovcu v Mohorjevi hiši prosvetni voditeljski tečaj, na katerega bo vsako društvo poslalo po enega fanta in po eno dekle.
Fotoamater
Sušenje z alkoholom
Sušenje negativov je precej dolgotrajno, če se li zelo mudi, jih lahko osušiš v alkoholu, toda samo plošče, ne pa tudi filmov, ki bi se v takšni neprikladni kopeli zgrbančili tako, da bi ne bili več za rabo. Postopek je zelo enostaven. S površine plošče odstrani z vlažno vato previdno kaplje vode, ki 6e držijo svetločutne plasti in stekla. Nato položi negativ v skodelo, v katero si poprej nalil gorilnega špirita, ter pokrij skodelo s stekleno ploščo, da preprečiš prekomerno hlapenje. V sko-deli naj ostane negativ približno pet do deset ininut. V tem času odstrani alkohol iz svetločutne snovi vso vlago ter se negativ tako dodobra osuši. Pri večkratni uporabi se alkohol polagoma razredči z vodo ter poteka zavoljo tega proces sušenja nekoliko bolj počasi, vendar pa ne postane zaradi tega neuporaben. Vodo uainre.č lahko iz njega odstraniš, kar napraviš tako, da položiš vanj za nekaj časa nekoliko pepelike ali mavca, ki posrka odvisno vodo vase in napravi s lem kopel ponovno uporabno. Špirit nato očistimo s filtriranjem.
Pri takšnem sušenju nastane na negativih včasih mrena, ki utegne pri kopiranju in povečavanju nekoliko motiti. Takšni nesreči se z vso sigurnostjo izogneš, če uporabljaš metilni alkohol, mreno pa odstraniš, če položiš negativ za nekaj časa v čisto vodo. Vpostevaj ludi to: pri sušenju z alkoholom se želalina precej skrči, zaradi česar postane kritje negativa nekoliko gostejše. Takšen način sušenja povzroča torej nekakšno ojačenje negativa.
Na euako hiter način in z enakimi sredstvi osušiš lahko tudi pozitive. kadar se ti mudi.
Svetlobni filtri
V starih časih, ko smo hodili po svetu še z velikimi kamerami, je bilo vsaj v nekaterih ozirih
V četrtek, dne 28. decembra, bo občni zbor slovenske Prosvetne zveze za Koroško.
Koroške vojaško posadke so dobile nove zastave, ki so jim bile izročene od ministra Klaus-nerja.
Vso voditeljice nemških otroških vrtcev na Koroškem so imele 11 dni trajajoči tečaj na Osojah
Danes predstavi samo ofi 16. ln 21.
Napeti liltn še nevidenih odkritij iz tropičnega kraljestva I
BELI TIGER
Kino naflca 21-24 Dop. spored!
Radio
Programi radio Ljubljana:
Ponedeljek. 1!). dre.: 12 Pisano polje (plošče) 12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koli oort Radij, orkestru — 11 Napovedi — m Zdrava um Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Miigajnu) — 18,'Ji Koro&ko narodne pesmi (plošoč) — 18.40 Zimski 1 jtul skl svetniki (g. llnriH Ond) — 1(1 Nnimvcdi, poročil,i
—	19.311 Nae. ura: Lirika lljurt Jnkšiča (Sinišii Kordič
—	19.50 Zanimivosti — Si O pevski telmiki in o nint n j ah glnsn (gn. Ivanka Nogro-H rnslova) — 20.20 Večei Viki or.la Parme. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar (sn pran), g. S. Banovee (tenor), mešani zbor .iSloge« in [indijski orkester. Diriffmit g. Ilurbort. Svetni — 31.1.' Keproduclran koncert: Godbe grcnndirske gnrile -Napovedi, poroMla — '•2.1.1 Prenos lahke glasbe iz r-stavraeije Emona.
DrugI programi:
Ponedeljek, ID. dec.: Belnrad: 30 Pisan veter Zagreb: 20 Opera — Vraga: 19.35 VojaSka godba, 21.10 Ork. koncert — 22.20 Ploščo — Sofiju: 1.1 Nar. pesmi, 10.30 Klavir, 20 Vok, koncert. 20.55 simr. koncert. Varšava: 19 Zab. knneert, 21 Vok. koncert, 22 Sinit', koncert, — Budimpešta: 20.15 Igra. 21.15 Ork. koneerl, 22.20 Cigan, orkester, '.'3.10 Vojaška godba — Trst Mi lan: 17.15 Violina, 21 Violončelo, 21.50 Igra, 32.35 Pisan koneort — Rlm-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.lfl Prav ljična igra «,Tanko in Metka«, 32.30 Plesu« glasb« -Konigsberff: 20.10 Spevoigra _ Kiiln: 20.10 Nar. posilil
—	Monaknvn: 20.10 Plesna, glasim, 21.20 Komorni knn eert — Beromiimtcr: 19.10 Božična gl-isbu — Strn.«> bonrg: 20.30 Gledališki prenos.
Za povzdigo tujskega prometa v Mariboru
Maribor, 18. dec.
Kakor znano, so morale vso mestne občine po uredbi o pospeševanju turizma ustanoviti svoje turistične odbore, ki jim je poverjena naloga, skrbeti za dvig tujskega prometa v njihovem okolišu. Tak turistični odbor si je osnovala tudi mariborska mestna občina in k sodelovanju pritegnila razna društva, ki morejo s svojim delom koristiti pospeševanju tujskega prometa. Turistični odbor je na svojih zadnih sejali razpravljaj o tujskopro-metnih vprašanjih Maribora in njegove okolice, sklepe in pobude, ki so se rodile na teh sejah, je sporočil banski upravi, s katere pomočjo bi so dalo marsikaj doseči.
Prva nujna potreba Maribora bi bila ustanovitev hotelirsko-gostinske strokovne šole za vso dravsko banovino. Dasi imamo v Sloveniji dovolj dobro razvito gostinsko stroko, je potreba po višje kvalificiranem strokovnem gostinskem osebju še vedno velika. Mariborsko mesto ima vse pogoje za nastanitev take šole, saj leži na križišču važnih železniških zvez. Za tako šolo se že dolgo bori združenje gostilničarjev, zahtevo pa podpira tudi mestna občina, ki bo brez dvoma tudi gmotno podprla tako šolo, če se bo v Mariboru ustanovila.
Mariborski turistični odbor se je v svoji vlogi, ki jo je poslal banski upravi, zavzel za uvedbo motornih vlakov na progi Maribor—Ljubljana. Maribor-Zagreb, Maribor—Prevalje in Maribor— Ptuj in za uvedbo direktnih pospešenih osebnih vlakov na progi Marihor—Ljubijana in ohralno z ugodnostjo potniške tarife za osebne vlake. Potujoče občinstvo zahteva danes večjo brzino vlakov
in večjo udobnost v njih. Zalo bi bilo treba na naše proge dati modernejše vozove. Klare in neudobne pa bi bilo treba odslraniti, ker v resnici več ne spadajo na železniško omrežje v osrčju srednje Evrope.
Pri tujskoprometni propagandi mora živo sodelovali beseda |>o radiu. Vse jugoslovanske radijske postaje naj bi |k> določenem in vestno izbranem programu večkrat oddajalo učinkovita propagandna predavanja o naših najvažnejših turističnih krajih, in lo ne le v državnem jeziku, marveč tudi v jezikih onih narodnosti, ki ipredvseui prihajajo v poštev. Naloga te radio propagandi' bi med drugim bila tudi la, da pobija tendenci-ozno propagando proti našim krajem.
Zanimiv je predlog turističnega odbora, na| bi se po naših šolah in v javnosti vpeljal pouk o tujskem prometu in turizmu. Tujskopromtni lak torji in drugi strokovnjaki naj bi sestavili učni načrt, ki bi ga morale predelali trgovske šole drž. trgovsko akademije in gostilničarski ter gospodinjski tečaji.
Po predlogih turističnega odbora naj bi bili tečaji za vzgojo vodnikov po mestih, ki bi naj bili le častni, nn pa poklicni in bi naj bili porazdeljeni na razne široke, lako n. pr. kulturno, muzejsko, zgodovinsko, industrijsko, Irgovsko, obrtniško itd Uvedli naj bi se razni drugi tujskoprometni tečaji jezikovni, kuharski, higienski itd. Ker jo vedno večjo povpraševanje po prospektih, ureja turi stični odbpr novo brošuro o Mariboru, pripravlja pa ludi lop almanah »Gradovi kraljevine Jugosla vije«, katerega bo izdala zveza mest.
Grozen umor 81 letnega železničarja v Zagrebu
V Zagrebu je bil umorjen in orapan upokojeni | višji strojevodja državnih železnic Anton Soltan, ( star 81 let. Soltan je stanoval eam v svoji hišici na Krugih. Zavrnil je vabilo svojih otrok, da bi stano- J val pri njih, češ da ljubi samoto. Zaman so ga pregovarjali sosedje in tudi nekateri stražniki, ki so tam opravljali svojo službo, naj se preseli, ker ga lahko doleti nesreča. Stari Soltan sc ni dal pregovoriti. Tudi ko so se zadnji čas pojavljali vlomi v njegovo hišico in ko mu je nekdo zastrupil psa-čuvaja, jc Soltan osla! trmoglav. Dejal je, da bo ostal tam, kjer je živel toiliko let, do svoje 6mrti.
Kakor jc policija ugotovila, so se neznani zločinci utihotapili v hišico v času, ko je Soltan šel v bližnjo gostilno. Kose je starček vrnil, so ga zločinci napadli. Napad se je odigral, v kolikor je doslej dognala policijska preiskava, približno tako: Ko je starček šel v hišico, so ga v zasedi čakali zločinci in ga takoj napadli. Najbrž je eden izmed zločincev udaril Soltana 6 kolom po glavi. Starček je padel na tla. Zločinci so mu zvezali roke in noge in naraetali nanj posteljnino. Starček se je z
vsemi silami branil. Posrečilo se mu je izvleči eno roko in odvezali vrv, nakar so ga okrutni zločinci zadavili.
Sodno-policijska komisija je truplo obducirala in ugotovila, da jc smrt res nastopila zaradi zadu-šenja in da so zločinci zlomili starčku vsa rebra na desni strani.
Policija z vso vnema preiskuje la umor, vendar doslej ni našla še nobene sledi. Ugotovila je, da so zločinci vdrli tudi v drvarnico, kjer jc starček navadno skrival denar. Policija sodi, da so zločinci laliko časa mučili starčka, da jim je pokazal Annn"!? de"ar' Računajo, da jc imel Soltan okrotf 4000 din. Ko so zločinci našli denar, so zadušili svoio žrtev V miznici pokojnega Soltana je policija našla hranilno knjižico z vlogo 80.000 din To knjižico so imeli zločinci v rokah, ker je bila vsa umazana in zmečkana. Ko so pa videli, da je knjižica vinkulirana, so jo vrgli nazaj v miznico Policija je aretirala nekaj oseb, vendar sodijo, da pravih zločincev šc nima v rqkah. Upanje pa je, da bo policija čimprej razjasnila ta strašen zločin
bolj prijetno, kakor je danes: ni bilo potrebno paziti prav posebno na razne fineso v tehniških procesih, pa tudi inventar je bil lahko nekoliko preprostejši in skromnejši od sedanjega. Od svetlobnih f i Ilirov so poznali na primer amaterji po veliki večini samo ruinenico. Danes je svetlobnih filtrov v najrazličnejših barvah in odtenkih toliko, da so že marsikateremu fotoamaterju zagrenili fotografiranje. Prej si lahko brez skrbi uporabljal zlepljene filtre, danes jih ne smeš, če fotografiraš s kamero majhnega formata. Morda si že sam opazil pri povečavanju, da so bili neostri posnetki, ki si jih napravil s takšnim zlepljenim filtrom, ostri pa vsi, ki si jih napravil brez filtra, četudi pri ustanavljanju nisi napravil napake? Za malo-slikovni format smeš uporabljati namreč le takšne filtre, ki so iz finega stekla, tanki in v masi pobarvani. da ne povzročajo goriščne razlike. Zlepljeni svetlobni filtri inuijo to napako ter so zavoljo toga neuporabni.
Negativni papir
To je na poseben način izdelan, visoko občutljiv broinosrebrn papir, ki je cenen iu zelo dober nadomestek drugega svetločutnega tvoriva, posebno pa plošč velikih formatov za napravo povečanih negativov, ki jih rabimo zlasti pri plemenitih tiskih. Njegova občutljivost je enaka občutljivosti zelo drobnozrnčastega negativnega tvoriva ter ga uporabljamo lahko zavoljo tega tudi za direktne posnetke v kameri. Ker je položena svetločutna plast 1 na papir s čim manj vidno strukturo, je zrno raz- j ineroma šibko in moti. Nekaterim vrstam posnetkov je zrno često v korist, posebno za portretne študije, pa tudi za posnetke pokrajin in splošno za vse slike umetniškega značaja. Posebna odlika negativnega papirja je njegova popolna brezob-
stretnost, kar ga usposablja zlasli za snemanje zelo l-žkih protisvetlobnih posnetkov, pri katerih na-dno tvorivo odpove, čeprav je zaščiteno proti obstreti. V kaseto ga vložimo v posebnih okvirčkih iz kartona ali iz pločevine. Dn leži popolnoma ravno, mu damo za podlago morebiti še tanko stekleno ploščo ali pa ga vložimo med dve stekleni plošči, kakor film v povečevalniku. Če ga vložimo med dve plošči, moramo vpoštevati pri ustanavljanju ostrine diferenco v kaseti, ki je enaka debelini pred negativnim papirjem ležeče steklene plošče ter moramo po ustanovitvi ostrine izteg kamere za debelino plošče skrajšati. Lahko si pa pomagamo ludi tako, da medlico pred ustanavljanjem oslrine obrnemo, in sicer motno stran navzven. Skala za ustanavljanje ostrine postane s tem seveda neveljavna.
Ker je negativni papir neprimerno cenejši od plošč velikih formatov, ga uporabljamo največ in skoraj pretežno za napravo povečanih negativov in diapozitivov. Te rabimo zlasti pri plemenitih tiskih. Večkrat pa je povečan negativ potreben, če hočemo retuširali večje partije deloma na pozitivu oziroma diapozitivu, deloma na dianegativu, pa je to na originalu zaradi premajhnega formata in na kopiji nemogoče. Ker je rettisn na papirju neprimerno lažja od retuše na plošči ali filmu, je v takšnem primeru negativni papir najboljše in najprimernejše sredstvo, da pridemo z rotušo do zaželenega cilja in efekta.
Razvijamo ga najbolje v metol-hidrohiiionovein razvijalcu, in sicer prav lako, kakor povečevalne ali kopirne papirje. Ker se nekatere vrste rade zvijajo, je priporočljivo, du jih pred razvijanjem temeljilo zmehčamo v vodi in šele nato položimo v skodelo z razvijalcem tako, da jih prekrije razvijalec naenkrat po vsej površini. Nn tn je posebno paziti pri negativnem papirju velikih formatov. Razvijamo lahko pri svetlordeči svetlobi. Dokaj težko je presoditi, kdaj je negativ razvit do zadostnega kritja, ker velja za presojo kritja na negativnem papirju povsem drugačno merilo kakor
za presojo nastajajoče slike na kopirnem ali povečevalnem papirju. Slika, ki jo ne gledamo v pio soju, je namreč dokaj prej razvita do dovoljneua kritja kakor slika, ki je ne gledamo v prosojn Negativni papir moramo razvijati torej tako kakoi vse drugo negativno tvorivo, in sicer toliko časa da izginejo spočetka vidne podrobnosti slike Čim pravilneje je slika razvita, manj je vidna struktura papirja. Ustaljujemo ga kakor vse drugo negativno tvorivo.	s
Ker je prosojnost negativnega papirja manjša kakor prosojnost filmov in plošč, zahteva to tvorivn pri kopiranju in povečavanju precej doleo osve tlilcv. Prosojnost lahko nekoliko zvečamo, če pri' pojimo hrbtno stran negativnega papirja s toplu raztopino parafina ali pa s parafinovim ali vaze Imovini oljem. Nekateri priporočajo tudi mešanici r cinusovega in terpentinovega olja v enakih delili Morebilne preostanke maščobe moramo s papirji, temeljito odstraniti, da nc postane mastna tudi kopija.
Kopije in povečave negativov, napravljenih na negativni papir, niso tonsko tako bogate kakot kopije in povečave oslalega negativnega tvoriva Manjkajo zlasti najfinejši tonski odtenki, toda jirav to usposablja te vrsle tvorivn za nekater. posnetke, zlasti takšne, pri katerih so podrobnost' zaradi slikovitosti nezaželene.
Fotografska razstava v Hrastniku
V božičnih praznikih, dne 25. in 26. dcccmbi priredi Foto-klub Hrastnik svojo II. razstavo, k ima predvsem namen zbuditi veselje za foto-umcl nost med hrastniškim prebivalstvom. Med številnimi deli bo razstavljenih tudi precej povečav, izvršenih po ločitvenem (Pcrson) in jedkalncm postopku. Ker bodo razstavljene slike predstavljale glavne vrste fotografije, je upati, da bo razstava zadovoljila vsakega obiskovalca. Vsi prijatelji fotografije naj bi si razstavo ogledali. Razstava bo v prvem nadstropju deške osnovne šole in bo odprla oba dneva od 8—12 in od 14_t"
Ljubljana: Jugoslavija 0:0
Ljubljana, 18. decembra.	| pleča pretežkega bremena. Jugoslavija je i z Ljubljane Težko je ljubljansko občinstvo pričakovalo da-	I odšla s točko, ki ji bo prišla še zelo prav. nasilje tekme z belgrajsko Jugoslavijo. Ljubljana	Rdeči iz Belgrada imajo leto« odlično konje na devetem, Jugoslavija pa na drugem mestu	dicijo, solidno tehnično znanje, k: pa ga že začenjajo ua ligaški tabeli Belgrnjčunom je šlo tokrat za	| izkoriščati malo po haškovsko neplodno — in ogromno vse: dokazali bi bili radi, du letos lo drugo me v resnici tudi zaslužijo, in sicer takole: če bi
mesto v
Ljubljani, kjer so morali letos oddati orožje najvažnejši in najupravičenejši kandidati za drugo mesto Hajduk, llašk in Gradjanski, Jugoslavija uspela, bi prvič potrdila, da svoje meslo zasluži, drugič pa bi 6i to mesto le še utrdila in skoraj dokončno zagotovila. Zato smo zadnje čase neprestano brali, da jo moštvo v odlični formi in da trenira pridno, kakor doslej še nikdar ni. Odigrala je roj prijateljskih tekem v ta namen, da bi končno prekinila neprijetno serijo porazov, ki se jih je bila v letih nabrala na igrišču SK Ljubljane. Seveda tudi Ljubljančani niso mirovali, ampak so usmerili vsa svoja prizadevanja zlasti v to, da bi si izboljšali zlasti fizično kondicijo, ki je bila zadnje čase tudi še nekam pomanjkljiva. Za tekmo je torej bilo zunanjih in notranjih priprav dovolj. Ni čudno, če je tedaj zanjo bilo toliko zanimanja kot še ne kmalu za kakšno državno prvenstveno nogometno tekmo na ljubljanskih tleli
Obisk pa kljub zanimanju ni bil lako dober kakor bi bilo pričakovati. Danes je »zlata nedelja t, zato je odpadlo precej gledalcev, ki so trgovski nameščenci in niso mogli popoldne iz trgovin. Pa še druga okoliščina je poskrbela, da se na igrišču SK Ljubljane ni zbralo več kakor dobrih lisoč gledalcev: mraz.
Ob pot eni popoldne se je že pričela v hudem mrazu (— 7° C je kazal termometer) — predtekma med ljubljansko rezervo in med SK Grafiko. Grafika seveda ni mogla biti ko« odličnim rezervistom, ki so pred nedavnim premagali celo ligaško moštvo SK Ljubljane. Po lepi in premočni igri I je danes rezerva SK Ljubljane premagala moštvo I SK Grafike z visokim rezultatom 8:0.	}
Ob dveh popoldne so se prikazal: korenjaško J razviti Belgrajčani v rdečih dresih. Nato pa se ie j pojavila izpod tribune še zelenoplava Ljubljana. Za njimi je na mrzli zrak prilezel tudi Zagrebčan Jelinič, j ki je skrajno slabo nadomestil delegiranega sodnika i Podubskcga. In pričela je tekma, ki je bila v glasnem j povsem prijateljskega značaja, Zaradi mraza se nihče ; ni trudil tako kot navadno. Delali sta s polno paro prav za prav le obe obrambi, ki pa tudi nista imeli i posebnega dela.
Poiek igre
Po začetnem udarcu je dobil žogo Pupo, ki jo jc i poslal Erberju, ta jc z lahkoto prešel Domorackega, | oddal v sredo. Grintal je dobil žogo, pa jo je netočno j porinil pred Lukiča. Žogo je dobil Bročič, ki jo je | podal Stevkovu; Ceglar pa je bil urnejši. Sledilo je J nekaj obojestranskih napadov; enkrat je bilo pred ljubljanskimi vrat: nekoliko vroče, nevarnost pa je odstranil Bertoncelj Stanko. Razvila se je nato manj zanimiva igra. V prvi četrti ure so bili Jugoslovani j nekoliko iniciativnejš:, morda tudi za spoznanje ne- ! varnejši. Njihova igra jc prežeta z lepim tehničnim I repertoarjem, pred golom pa je eksekutorsko kaj nebogljena. Edini mož, ki ve, da je treba žogo poslati končno vendarle v mrežo, je bil gibčni Petrovič. Vso tekmo niso ti napadalci ustvarili niti ene stoodstotne šanse. V 23. minuti je Grintal krasno dobil zelo uporabno žogo od Cankarja, se prebil na tri metre pred golom, tam pa ga jc ostro faulal Andjelkovič, ki ie na ta način vzel Ljubljančanom siguren gol. Malo pred konec prvega kolčasa je prišel Janežič lepo naprej in sam zmešano oddal v stran, mesto da bi streljal. Druga prilika je šla po gobe. V drugem polčasu je enkrat dokaj nevarno prodrl Petrovič, pa mu ie zadnji hip vzel Bertoncclj Stanko žogo z nog. V 33. minuli je Grintal spet lepo prodrl, prišel v idealno pozicijo, tokrat pa ga je štiri metre pred golem zrušil Lukič. Sodnik, ki je bil zbegan, spet ni reagiral. Proti koncu je v 41. minuti nastala pred Lovričem obupna izmotacija. Dva ljubljanska igralca sta na čistem zgrešila žogo, ki je končno prišla do odlično postavljenega Janežiča. Ta jc bil spet zmešan in neroden, kakor že redko ne — in je kresnil po usnju kar tako nekam v tri dni. Zadnja realna šansa je s lo njegovo nerodnostjo splavala po vodi. Še dva, trije napadi, žoga je romala v out, Jelinič, zagrebški sodnik, pa si je oddahnil, ko se je znebil za svoja šibka
Občni zbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva
V sobolo zvečer je imela podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva: redni letni občni /bor, ki ga je vodil njen predsednik dr. Spiller-\Iuys. Takoj po pozdravu navzočih se je spomnil v minulem letu umrlih članov, katerih spomin je zbor počastil z enominutnim molkom. Zahvalil se je dnevnemu časopisju, ki je delovanje podružnice podpiralo brezplačno s priobčevanjem objav. Iiauski upravi in mestnemu poglavarstvu za gmotno in moralno podporo; ravnateljstvu I. realne gimnazije za prepustitev dvorane v svrho prire-janja predavanj; Kmetijski družbi za uporabo so-i.e za odborove seje, trgovcu Olupu za prepusti-lev lokala za hranjenje društvenega inventarja ter predavateljem ter vsem, ki so sodelovali v prospeh društvenih ciljev.
Tajnik prof. Lovše je podal obširno in izčrpno poročilo o delovanju podružnice. V minulem letu je podružnica priredila IG strokovnih predavanj in tudi zelenjadarski tečaj, ki je bil 8 dni l>o dve uri. Udeležba in zanimanje na vseh je
•	dla velika. — Iz poročila blagajnika Dreniga je razvidno, da znaša društveno premoženje 14.200 dinarjev. Podružnica šteje 3(30 članov. — Nadzor-
ik Štrekelj poroča o društvenem inventarju, ki obsega tudi tri prevozne, eno nahrbtno in eno
•	očno škropilnico, da ho možno zadovoljiti s kropljenjem sadnega drevja vse interesente. —
Predsednica vrtnarskega odseka Klnčenkova po-roca o delovanju lega odseka, ki se je razširil iz prvotnega kluba ljubiteljev dalij. Njegovo delovanje je jako uspešno. — Prof. Verhič, zastopnik glavnega odbora, čestita podružnici k njenemu delovanju, ki je v zgled ostalim. — Progledo-
•	alca računov šii-tcršič in Schleinier predlagata odboru razrešnico.
Pri volitvah odbora je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor, le namesto umrlega g. Gombača e bil izvoljen g. Pirnat. — Prav tako jc bil soglasno izvoljen šestčlanski odbor vrtnarskega odseka s Klučenkovo na čelu.
Stavljenih jo bilo več predlogov, o katerih -o živahno razpravljali: tako o ustanovitvi vzor-ega vrla. o ustanavljanju vrtnarskih odsekov.
•	lasti v mestih in industrijskih krajih. Predlaga-o se je na občnem zboru 'Sadjarskega in vrl. irušlva . du se v dravski banovini ustanovi sa-iarska šola in da naj se v bodoče vabi na dr-
-avne sadjarske in vrtnarske kongrese tudi za-lopnike »Sadjarskega in vrtnarskega društva«.
srečo, kakor v vsem prvenstvenem tekmovanju doslej, lako tudi danes v Ljubljani. Lovrič jc priseben, branilca Angjelkovič in Lukič ostra, bolehata pa na ki-kserjih, v halfliniji in v vsem moštvu najboljši je bil najboljši Bročič na centerhalfu, zadovoljil je Djokič, slab pa je bil Domoracki, ki je proti Erberju pozneje zavzel uspešno taktiko, da je vse žoge pošiljal v out. Slovenec Rakar je bil enako medel na krilu kakor na zvezi. Moštvo je v celoti dokaj slabše od Gradjan-skega
Ljubljana je igrala dokaj udobno. Obramba ni imela hudega dela. V halfliniji je bil daleč najboljši Šercer, ki je dal zgledno lepo partijo. Stranska halfa Vodišek in Boncelj, se nista mnogo trudila. V napadu je bil precej dober Erber. Pupo, Grintal in Cankar so bili pridni, delali pa so, ker so šibkejše telesne konstitucije, tudi močno pod vplivom bridkega mraza. Edini telesno krepki mož v tem napadu, Janežič, pa je imel danes enkrat spel svoj »narobe-dan«. Kaj vse se mu jc »posrečilo«, tega človek skoraj ne bi mogel verjeti! Popolnomc zrele stvari je ugonabljal, izgubljal žoge, nobena reč se mu ni hotela posrečiti. Ljubljana b: hila sicer zaslužila zmago z enim do dvema goloma razlike, ni pa dala velike partije, kakor v zadnjih tekmah letos. Dajmo, okrivimo enkrat za to reč mraz!
Sodil je zbegano in slabo Jelinič fe Zagreba. V
vsem jc povrhu tega tudi še močno favorizira! Bel-grajčane.
šparta : Bask 1:0 (1:0)
Belgrad, 18. decembra, m. Po snegu in v ostrem mrazu sta se na igrišču Jugoslavije pred par sto gledalci odigrali dve prvenstveni tekmi. Ze ob pol 1 sta nastopila Sparta : Bask. Sparta, .ki se bori za obstanek v ligi, je vzela današnjo igro zelo resno. Z neverjetno požrtvovalnostjo so njeni igralci nadkrilili nasprotnika in z golom, ki je padel v 2. minuti pred koncem prvega polčasa, pridobili zasluženo zmago in dve točki. Igra ni bila prav nič zanimiva, ker sta obe moštvi igrali precej ležerno. Igra je postala zanimiva šele v zadnjih petnajstih minutah, ko je Bask hotel rešiti vsaj eno točko. — Takoj nato sta nastopila
Gradjanski (Z.) : Jedinstvo 2:0 (1:0)
Tekma se je končala z zasluženo zmago gostov in je bila lepša od prve. Potekala je od začetka do konca hojevito, lako da so igralci obeh klubov ogreli maloštevilno občinstvo, ki je zmrzo-valo na tribunih. Krivdo za današnji poraz Jedinstva nosita Sekulič in Arandjelovič. Medtem ko so se drugi igralci borili, sta se ta dva ležerno sprehajala po igrišču. Gradjanski je igral dobro in požrtvovalno.
BSK : Slavija (S.) 2:1 (2:1)
Sarajevo, 18. decembra, m. BSK je današnjo igro zasluženo rešil v svojo korist in si priboril obe točki, tako da se lahko smatra za državnega prvaka v bodočem letu.
Nov most in nova ljudska šola v Kranju
Obe zgradbi je včeraj slovesno blagoslovil dekan škerbec, odprl pa ban
dr. Natlačen
nja — v korist in slavo vse naše slovenske	in jugoslovanske skupnosti.
Po teh besedah se je g. banu zahvalil	za
otvoritev in lepe besede g. župan Češenj in	se
Kranj, 18. decembra. Kranj se je lepo pripravil za današnji prazuik. Že snoči so zaplapolale po Kranju državne zastave, posebno velike priprave pa so bile v novi
ljudski šoli in pri novem mostu čez Kokro. Da- . obenem zahvalil za prispevek 70.000 din, ki ga je
------__ ^----------j.,	----- da],, banovina za to gradnjo. Nato si je g, ban
podrobneje ogledal most in nato odšel k novi šoli.
Blagoslovitev nove šole
Ko je g. ban stopil v spremstvu predstavnikov oblasti na prag nove šole, ga je navdušeno pozdravila vsa zbrana šolska mladina. V lepih be sedah ga je pozdravil mali učenec Roman Res-man, Staša Korbarjeva pa mu je podala lep šopek iz nageljnov, rožmarina in roženkravta. Za oboje se je g. ban prisrčno zahvalil, nato pa mu je g. župan predstavil upravitelja deške šole gospoda Potočnika in upravitel.jico dekliške šole gospo Vodenikovo in vse ostalo učiteljstvo.
V dvorani deške šole v II. nadstropju je bila lepa proslava. Proslavo je začel g. župan Češenj s krajšim govorom, nato je g. dekan Matija Škerbec blagoslovil novo šolsko poslopje. Po blagoslovitvi je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen. Vsebino njegovega govora bo priobčil redni »Slo-vcnec«.
Po proslavi v dvorani deške šole je bil v okušiio okrašeni dvorani v dekliški šoli banket.
Ves dan so si Kranjčani z zanimanjem ogledovali novo šolo in uvideli, da so dobili kranjski otroci tako lepo ljudsko šolo, kakršue pač ni daleč na okrog.
nes zjutraj so že na vse zgodaj hodili ljudje po zamrznjenih cestah, da opravijo še zadnja dela pri pripravah za današnji praznik. Šolska mladina si je nadela najlepše obleke iu pohitela v farno cerkev k slovesni sv. maši, ki jo je ob 9 daroval g. katehet Jože Žužek. Pri maši so bili tudi pred-6tavniki oblasti z g. županom Česnjem in okrajnim načelnikom g. Lipovskom na čeju, navzoči pa so bili v polnem številu seveda tudi učitelji. Po sv. maši je bil pri vhodu na novi most sprejem g. bana dr. Marka Natlačena, ki se je točno ob 10 pripeljal na Slrossmajerjev trg. Ko je g. ban izstopil iz avtomobila, ga je številna navzoča množica prisrčno pozdravila, godba Glasbenega društva je zaigrala, nalo pa so ga pozdravili zastopniki javnih oblasti: g. okr. načelnik Lipovšek, župan g. Češenj, g. dekan Matija Škrbec, predstojnik sodišča g. Pfeifer, g. dr. Megušar, banski svetnik g. dr. Sabotliy, zastopnik Združenja inženirjev višji svetnik g. Pire, komandir žandarmerijske čete, kapetan g. Pangerc, višji gradbeni svetnik g. inž. Emnier. vršilec dolžnosti direktorja gimnazije g. prof. Kmet, ravnatelj meščanske šole g. Lampe, banski nadzornik za ljudske šole g. Jeglič, okrajni šol. nadzornik g. Rupret, finančni podin-špektor g. Janko Torkar in drugi.
Tih ob vhodu na novi most je pozdravil navzoče v imenu kranjske občine g. Ignac Fock, posebno g. bana dr. Marka Natlačena ter projektanta mostu g. inž. Dimnika in graditelja mostu g. stavbenika Karla Kavko. G. Eock je nato podal kratek pregled gradnje novega mostu, nakar so odšli vsi navzoči na novi most. Sredi lepo okrašenega mostu je stala mizica s križem in blagoslovljeno vodo. G. dekan Matija Škerbec ie najprej blagoslovil lep kip sv. Janeza Nepomuka, ki stoji v zamreženi omarici ob strani mostu, nato pa je blagoslovil še most.
Po blagoslovitvi je g. ban odprl novi most z besedami:
Novi most, ki gn odpiramo, je v tehničnem pogledu prava gradbena znamenitost. Ta novi most pa jo za Kranj in za bodoči razvoj kranjskega mesta tudi pomembne važnosti. Ž novim mostom je Kranju odprta prostrana hujanska stran, ki se je z ustvaritvijo tc zveze čez Kokro bistveno približala srcu kranjskega mosta. Hujanska ravan, ki je z novim mostom pritegnjena neposredno k središču Kranja, nudi Kranju možnost novega in ugodnega razmaha in razvoja; na obširni hujunski ravnini I to nedvomno že v bližnji bodočnosti nastal nov, lep in zdrav del mesta.
Čestitam kranjskemu mestu k tej novi pridobitvi. Čestitam pa tudi možem, ki vodijo kranjsko občino, k njihovemu modremu razumevanja krajevnih potreb, k njih podjetnosti in vztrajnosti. ki jo tudi to delo z vso zgovornostjo izpričuje.
Naj bi ta novi most pripomogel k čim leji-šeniu razvoju starodavnega in lepega kranjskega mesta, naj bi ta novi most čini več prispeval k medsebojni povezanosti kranjskega prebivalstva, naj bi očvrstil in okrepil zavest skupnosti vseh. ki prebivajo tu ob steku Kokre v Sayo in naj bi pripomogel do čim lepšega napredka in blagosta-
100 letnica prve srbske vojaške bolnišnice
Belgrad, 18. dec. m. V prostorih nove vojaške bolnišnice v Belgradu je bila danes proslava 100 letnice ustanovitve prve vojaške bolnišnice v bivši srbski armadi in 30 letnica ustanovitve sedanje vojaške bolnišnice v Belgradu. Ob lej priliki je zastopnik kralja odkril spomenik po-borniku civilne in vojaške sanitetne službe dr. V. Djordjevičtt, znanemu srbskemu politiku in piscu. Po odkritju spomenika je bila v vojaški bolnišnici slavnostna seja, na kateri je govorilo več govornikov, med njimi načelnik vojaške sanitetne službe general dr. Ruvidič, načelnik sanitetnega oddelka v socialnem ministrstvu dr. Ivanič, sanitetni general dr. Kobal in drugi. Istočasno sta bili v prostorih vojaške bolnišnice odkrili tudi spominski plošči zaslužnima delavcema na politi vojaške zdravstvene službe generalu dr. Vladisavlje-viču in dr. Petroviču.
Mraz po vsej državi
Belgrad, 18. dec. ni. Po izročilih belgrajske tuetereološke [»staje je uralski mrzli val zajel že ludi vso našo državo. Iz notranjosti države poročajo tudi o večiih snežnih zametih. Vsled mraza so nastale tudi motnje v železniškem prometu in so posamezni vlaki prihajali danes v Belgrad z več-i urnimi zamudami.
r
KINO SLOGA, telefon 27-30 i
Ob 16., 19. in 21. uri
ZMAGOVALEC
VVarner Baxter. Myrna Loy
Mariborski muzej v novih prostorih
Maribor, 18. decembra.
Maribor se lahko ponaša, da ima reprezentativno kulturno središče, kakršnega ne more pokazati nobeno drugo mesto v državi. Mestna občina je pred nekaj leti kupila mariborski grad sredi mesta in ga preuredila v sedež važnih kulturnih ustanov. Novi prostori so bili na današnjo nedeljo slovesno izročeni svojemu namenu. K slovesnosti se je zbralo obilno odličnega občinstva, da dostojno praznuje ta dan, ki pomenja mejnik v razvoju kulturnega življenja mesta Maribora in vsega njegovega zaledja. V sprednji dvorani najstarejšega dela gradu, ki je imel pred stoletji nalogo, braniti mesto pred turškimi napadi, v prostoru, ki se mora smatrati za galerijo slik slavnih mož iz preteklosti Maribora, sc je ob 11 dopoldne zbrala več sto zastopnikov javnega, kulturnega in tudi gospodarskega življenja Prišla sta mestni župan dr. juvan, okrajni glavar dr. Šiška kot zastopnik g. bana dr. Natlačena. Navzoča sta bila nadalje okrajni glavar Eiletz in šef policije dr. Trstenjak. knezo.škof dr. Tomažič, predsednik okrožnega sodišča Hudnik, šef davčne uprave za Maribor-mcsto Sever, podžupan Žebot, skoraj ves profesorski zbor z ravnatelji srednjih šol na čelu, učiteljstvo, odborniki Zgodovinskega in Muzejskega društva, skoraj ves mestni svet, vseučiliški profesor in častni član mariborskega Muzejskega društva dr. Štele iz Ljubljane, zastopnik Muzejsftega društva v Ptuju Smodiš, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, umetnostni zgodovinar in ravnatelj bo.goslovnice dr. Osterc, stolni župnik in dekan kan. msgr. Umek, stolni kanonik dr. Mirt, ravnatelj dijaškega semenišča dr. Aleksič, ravnatelj Cirilove tiskarne Hra-stelj, msgr. Vreže, magistratni ravnatelj Rodošek, zastopniki kulturnih in narodnih organizacij itd.
Prvi je govoril prelat dr. Kovačič, ki jc podal kratko zgodovino obeh zgodovinskih društev. Na koncu je prcnsil g. župana, naj odpre veličastni hram Pro aris et focis! Za njim je govoril župan dr. Juvan, ki je končal svoja izvaianja z željo, naj bo mariborski grad hram kulture našega mesta in okolice, in je proglasil meščanski del muzeja za otvorjen. Besedo je povzel potem prevzvišeni vla-dika dr. Tomažič, ki je zaključil svoje besede s prošnjo, naj božji blagoslov rosi na to delo mesta Maribora in njegovega prebivalstva Banovinski arhivar profesor Baš ie nato prečital pismo bana dr. Natlačena, v katerem se opravičuje, da se ža! nc more udeležiti slavnosti, raduie pa se velikega dela, s katerim se ponaša Maribor, in želi muzeju obilo uspeha v svojem nadaljnjem delu. Gostje 60 si nalo ogledali nove muzejske prostore.
Zemurska vremenska napoved: Hud mraz po vsej državi. Prevladovalo bo oblačno vreme ter bo skoraj povsod snežilo. V Podcnavju košava in precej jasno.
Ljubljanska nedelja
Zlata nedelja. Včeraj dopoldne je bilo v ljubljanskih trgovinah manj živahno, popoldne pa se je trgovina nekoliko oživela, vendar pa še daleč ue tako kakor pred Miklavžem. Seveda pa je bila Miklavževa nedelja tik pred Miklavžem. Torej ravno nasprotno kakor zlata nedelja pred božičem. Vendar p« je bilo po ljubljanskih ulicah videti vse polno ljudi, ki so hodili z zavitki. Bilo je videli tudi mnogo podeželjanov, ki so prišli kupovat v Ljubljano kvalitetuo blago in boljše darove.
Mraz. V noči od sobote na nedeljo so baje nekateri termometri kazali kar —12°. Glavni termometer pred pošto,.na katerega hodi sedaj gledat polovico Ljubljane, pa je ob 8 zjutraj kazal —7°. Pihal je oster veter. Takle mraz seveda ni prijeten za kosti, je pa zdrav. Nekaj mraza pa seveda moramo v tej zimi doživeti. Zunaj mesta na Barju in na posavski strani pa je termometer tudi podnevi kazal 10 do 11 stopinj pod ničlo. Posledica ostrega mraza je bila, da skoraj ni bilo ljudi, ki bi hiteli na izlete v okolico, temveč je vse raje tičalo doma, ali pa v javnih lokalih, ki so bili danes od kinomatografa in gledališča pa do zadnje kavarne in gostilne nabito polni.
Podružnica SVD šiška. V torek, 20. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval » O cvetlicah« naš vrtnar g. Čeh Ivan v ljudski šoli na Gasilskki cesti. Vabljeni predvsem ljubitelji cvetlic.
V Ljubljani umrli od 9. decembra do 15. decembra 1938. Dolinar Nežika, roj. Mlinar, 58 let, žena vi5. svetnika drž. žel. v p., Tyrševa c. 17; Povhe Marija, roj. Klopčič, 36 let, žena gled. uslužbenca, Mesarska cesta 9; Podberšček Franc, 62 let, žel. uslužb. v p., Cesta 29. oktobra 5; Frlan Frida, roj. Plochel, 65 let, žena odvetnika, Aškerčeva ul. 13, Jerina Franc, 20 let, dijak, Tobačna ul. 16; Zabukovec Maks, 36 let, sprevodnik elektr. cestne žel., Šolska pot 3, Zg šiška; Juvančič Zvon-ko, 54 let, kapetan v p. in trgovec, Kranj, Coj-zova c. 12; Golob Rozalija, roj. Lunder, 90 let, vdova čevljar, mojstra in meščana, Vidovdanska cesta 9; Mohar Alojzij, 9 dni, sin postrežnice, Vodovodna cesta, gram. jama 9; Gaberšek Terezija, roj. Čamernik, 75 let, žena vpok. služitelja, Žab-jak 5; Kovačič F'ranc, 94 let, čevljar, Vidovdanska cesta 9; Savinšek Jera, roj. Skvarča, 83 let, vdova tov. delovodje, Japljeva ul. 2; Olbak Marija, roj. Peternel, 76 let, vdova žel. delavca v p., Ljubljanska ulica 9. — V ljubljanski bolnišuici so umrli: Korenčin Franc, 45 let, tiskar tisk. Merkur, Bleisveisova c. 42; Roblek Franc, 30 let, delavec, Zg. Bernik 49, obč. Cerklje; Koprivec Ljudmila, roj. Vrtačič, 40 let, žena delavca kem. tov., Ciglarjeva ulica 28; Kokalj Anton, 39 let, delavec, Bišče 19, obč. Ihan pri Kamniku; Šum Viktor, 16 let, sin posestnika, Krašnja 36 pri Kamniku; Majcen Franc, 55 let, uradnik drž. železnic, Jegli-čeva c. 10; Rakovec Miklavž, 9 dni, sin konzerva-torista, Vodnikov trg 5; Godec Franc, 52 let, delavec, Sostro 1, občina Kresnice.
Tlakovanje Starega trga. V ljubljanskih dnevnikih se je oglasila želja po tlakovanju Starega trga z lesenimi kockami, da bi na Starem trgu ne bilo več toliko ropota. Zaradi velikega prometa na tako ozki cesti med visokimi starimi hišami je ropot na Starem trgu res večji kakor na širokih cestah brez prometa, ali vsaj z omejenim prometom. Stanovalci Starega trga imajo gotovo v mislih Šelenburgovo ulico, ki je tlakovana s kockami, poleg tega je pa znatno širša in je na njej promet s težkimi vozili prepovedan, Navzlic vsem temu pa nikdo na Šelenbugovi ulici na more ugotoviti manjšega ropota, kakor na Starem trgu, in zalo radi objavljamo pojasnilo mestnega tehničnega oddelka o neutemeljenem prepričanju prebivalstva Starega trga glede lesenega tlaka. Največ ropota povzroča električna železnica. Ta ropot pa ne bo tudi na cesti z lesenim tlakom nič manjši, kakor na cesti s kamenitim tlakom, ker so tirnice položene na betonsko podlago tudi po Šelenburgovi ulici, kjer je ropot še posebno močan. Na to betonsko podlago, ki povzroča največ ropota, prebivalstvo Starega trga najbrž ni mislilo Res je tudi, da tramvaj s svojim večnim cingljanjem na Starem trgu dela hrup, toda menda nikjer v mestu niso tramvajski signali tako potrebni, kakor na tesnem Starem trgu, 6aj poznamo naše voznike in kolesarje, prav tako pa tudi naše pešce, ki pri hoji po mestnih ulicah še niso prav nič mestni. Kakor bi to cingljanje prenehalo, bi se tisti dan preselilo v pomnoženi izdaji v stolpce ljubljanskih dnevnikov I Z lesenimi kockami bi se ropot prav nič ne zmanjšal, pač bo pa ropot znatno manjši na obnovljeni progi, ker bodo nove tirnice veliko močnejše in trdno fundirane, da vozovi ne bodo več poskakovali in plesali ter ropotali kakor doslej. Zaradi ti*je vožnje tramvaja torej ni potreben leseni tlak, pac hi pa lesene kocke znatno omilile ropot navadnih vozov z železnimi obroči Koles z železnimi obroči je pa vsak dan manj in zato bo tudi vedno manj ropota na Starem trgu. Razen ega pa je tlak iz lesenih kock na b°tonski podlagi vsaj za 100% dražji, nego iz asfalta ali granitnih kock da lahko za to razliko mestna občina tlakuje vsaj 1000 m' ceste, saj smo tlakovanih cest potrebni na vseh koncih in krajih Ljubljane.
Ponesrečena ženska. Včeraj dopoldne se ie v Gorupovi ulici 22 ponesrečila zidarjeva žena Iva-na_ Matkovičeva iz Mencingerjeve ulice 29. Matko-viceva je bila v Gorupovi ulici na obisku, potem pa je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Reševalni avtomobil jo je prepeljal v bolnišnico.
Iz policijske torbe. Policija od sobole na nedeljo beleži le majhne primere prekršitev V neki gostilni na Miklošičevi cesti sta se stepla dva pijanca in ko ju je hotel stražnik miriti, se je eden izmed obeh pijancev zagnal v stražnika in mu strgal službeni plašč. Mož ie najprej pobegnil, pa so ga pozneje stražniki ujeli. Kaznovan bo policijsko in najbrž tudi sorlnijsko. - Kljub mrazu pa .ie v soboto zvečer razsajalo po Ljubljani več vinskih bratcev, ki jih je policija polovila. — Pri->"a ,e bllil ena sa,11a ma,a tatvina gotovine -OO din ter je tat že prijet. Odločno pa zanika krivdo.	r
Smrtna nesreča pri Tacnu
Ljubljana, 18. decembra.
Danes okoli petih popoldne se je peljal z avtomobilom po cesti mimo Tacna neki ljubljanski mesar. Po cesti je šel starejši mož. Nesreča je hotela, da je mesar s svojim avtomobilom moža podrl. Nesrečni pešec je obležal nezavesten na cesti. Mesar je takoj naložil moža na svoj avtomobil ter ga prepeljal v ljubljansko bolnišnico, i onesrecencu so v bolnišnici nudili takoj zdravniško pomoč, ki pa je bila brezuspešna, ker je moz kmalu po prevozu uinrl. Zdravniki so ugotovili, da si je mož pri nesreči prebil lobanjo ter si zlonnl levo nogo. Dokler je bil živ, ga v bol-nisnici niti zaslišati niso mogli, tako da niti sedaj ne vedo, kdo je ponesrečeni neznanec.