Jos. Repina: Ob Balkanu. 273 je splahutal raz višavo med skalovje, iščoč si prostora, kjer bi prenočil, dva goloba sta lahno letela nad našimi glavami in izginila v daljavi; sleherno živo bitje si je želelo počitka, le nam štirim zemljanom ni bilo mar pokoja; naše geslo se je gla- r..., ...,...,..............,..-„ silo : naprej, naprej! Molče smo jezdili. Jedna-korherno je odmeval peket konjskih kopit. Na nebu je plaval srebrni šČip. Sedaj smo i stali vrh prelaza, dva tisoč metrov nad morsko gladino. j Pred nami v nižavi je žarela luč. Bilo je to v samotnem hanu. Tje dospevši smo poska-kali na tla. Med vratmi se je pokazala krepka postava Bol-garja. „Dobre došli!" oglasil se je njegov pozdrav. »Blezte.«1) Iz bana so se Culi razni glasovi, priče obilnih gostov; zato smo rajši ostali zunaj, - razpoloživši trudne ude po slamnatih odejah, katere nam je bil konakdžija2) razprostrl po rosni trati. „K.ake goste pa imate?" sem vprašal krČmarja, postav-Ijajočega pred nas kupice. I • „Kolibarje3) iz sosednjih vasij, ki hočejo pri meni prenočiti, da idejo zarana v Se-lenickijski monastir4), kjer je jutri velik shod." „V Selenicki? Torej mo- i rajo, kolikor mi je znano, v Trojan in tam po dolini Črne Osme navzgor zopet nazaj v gorovje; saj je ni druge poti r Na ta način bodo šele proti ve-čem na cilju, torej prepozno." j „Tu se motiš. Par sto korakov severno od mojega hana se odcepi od glavne poti steza, ki drži proti zahodu naravnost k monastiru; sicer je težavna in utrudljiva, a zato tudi za L------------------- osem ur kračja od prve." „Ker na zemljevidu te steze ni zaznamovane, zato zanjo nisem vedel." ') Vstopite. — 2) Lastnik večje krčme, kjer se dobi tudi prenočišče. — 3j Kmetje. — 4) Samostan. ^.Dom in svet" 1897, št. 9. ;;Saj je ta le malo znana in izhojena; le našim kolibarjem služi v zvezi med sosednjo dolino." „Ali je morda že danes šel kdo po nji?" .•/-,.: L7 »« ^Dopoldne sta bila dva moža tukaj, katera sta krenila v to stran." „Od kod sta bila prišla?" „Čez prelaz." 18