GLEDAL SEM DISNEYJA Ob jubileju Guinnessovega rekorderja in začetnika animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča GLEDAL SEM DISNEYJA Ob jubileju Guinnessovega rekorderja in začetnika animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča Urednica: Karmen Salmič Kovačič Maribor, 2022 Ob Dravi, 2021 (foto: Anita Kirbiš) Karmen Salmič Kovačič naprav za snemanje, predvajanje in montažo filma, ki so danes že del polpretekle filmskotehnične zgodovine, predstavitve njegovega prve-Kazalo 1 Uvodnik: Kaj imajo skupnega Guinness, Walt Disney in Franc Kopič / Karmen Salmič Kovačič KAJ IMAJO SKUPNEGA ga animiranega filma Bolfenk, ki ga je risal še na steklo, raznega dokumentarnega gradiva, do Film in video kluba, ki je leta 2020 praznoval svojo 50-letnico. Ob glavnem vhodu v knjižnico so v video Izložbi UKM 3 Sedemdeset let »štajerskega holivudčana« / Anita Kirbiš GUINNESS, WALT DISNEY na ogled nekateri animirani filmi, med njimi največkrat nagrajeni film No signal, v razstavišču pa več dokumentarnih filmov. 7 Franc Kopič, začetnik animiranega filma v Mariboru / Jože Slaček IN FRANC KOPIČ Njegov opus šteje enajst animiranih filmov in številne dokumentarce o mariborskih fenomenih in/ali ljudeh, ki so nastajali vse do današ- 11 Petdeset let Film in video kluba Maribor / Anita Kirbiš Prav zares nenavadno je in prav zares se je vprašati, kako so se pojavila njega dne. Vendar v njem tli želja po vrnitvi k svoji prvi ljubezni, a ne v zgornja tri imena v istem kontekstu. Prvi je začel fenomene zbirati in po tehniki, kot je to počel Walt Disney, ampak v obliki 3D animacije. 17 Razstavni utrinki in spomini tem zaslovel, tretji pa je zaradi drugega prišel v Guinnessovo knjigo re-19 Animirani filmi kordov. Torej sta druga dva tudi fenomen, če sta pristala v knjigi prvega. Takšni so njegovi trenutni načrti. Franc Kopič namreč ni nikoli brez njih. 29 Filmska tehnika 22. aprila letos je dopolnil sedemdeset let. Zato mu ob osebnem ju-33 Nagrade in priznanja Verjetno brez Disneya in njegovih napotkov na televiziji res ne bi bilo bileju želimo še obilo ustvarjalnih iskric, moči in zdravja ter zadostno 45 Podobe iz življenja in dela Kopiča-animatorja, torej je drugi vplival na tretjega. Seveda pa je med mero potrpežljivosti, ki je nujna za filmsko ustvarjanje. Za darilo mu njima velika razlika, gromozanska pravzaprav. Pa tudi med Maribo-poklanjamo poletno domoznansko razstavo in tale katalog. Iskrene 53 Izbrana filmografija Franca Kopiča rom in Hollywoodom, vsaj kar se filma tiče, da ne bi o ostalih primer- čestitke v imenu Univerzitetne knjižnice Maribor in še na mnoga leta, javah in podrobnostih. Zato je potrebno Disneya in Kopiča obravnavati spoštovani gospod Franci! kot ločena fenomena točno določenega okolja in časa, sevé. Pa vendar. Priti v Guinnessovo knjigo rekordov s številom filmskih nagrad tudi ni tako preprosto in kar tako. Ne smeš biti od muh, da ti to uspe. V tako majhnem, pa čeprav precej kulturno pestrem industrij-skem mestu ob Dravi. In kaj je tisto, kar te pripravi do tega, da si v nečem edinstven, unikaten, če se drugače izrazim. Biti moraš prav Franc Kopič. Umirjen, neskončno prijazen in redko-beseden gospod, ki pove ravno toliko in tisto, kar je potrebno. Ki si je penzijo zaslužil z vezenjem v družinskem podjetju, nikoli v življenju pa ni bil na dopustu, saj je vsak razpoložljiv trenutek posvetil ustvarjanju filmov. Gospod, ki nikoli v življenju ni poskusil kave ali alkohola, razen, ko je bil še otrok in se ga je po pomoti napil. Obožuje pa čoko-lado milka. Gospod, ki vozi petindvajset let starega karavana znamke Volkswagen z registrsko tablico »MB-FILM« in ki je bil povabljen v Av-strijo, da posname poroko ministrice, ki ji je bil priča sam ruski predsednik Putin. Gospod, ki mu je Štefka Kučan podarila šopek drobnih cvetlic za spomin in jih še danes hrani. Gospod, ki se nikoli ni učil filmati ali delati filmov, pa velja za začetnika animiranega filma v Mariboru samo zato, ker je »gledal Disneya« na televiziji in se ob tem učil. Tak se moraš preprosto roditi, da imaš rad film in vse, kar je povezano z njim, ter se mu z ljubeznijo predajaš. Potem pridejo rezultati sami od sebe in z njimi nagrade, priznanja, Evropa in širši svet, od Avstralije, Rusije, Cannesa, Pariza do Hollywooda. Kopič je do danes za svoje filme prejel več kot devetsto nagrad, v Guinnessovo knjigo rekordov pa je bil uvrščen že pri stotih. Je vztrajni motor in član mariborskega Film in video kluba, ki ima več kot petde-setletno tradicijo in s katerim se je njegovo ustvarjanje ves čas tesno prepletalo. Zato sva s soavtorjem razstave v UKM Jožetom Slačkom želela prikazati vse vidike njegove uspešne ustvarjalne poti. V Li-kovnem razstavišču njegove risbe za animirane filme, v Avli njegova priznanja in nagrade, v Knjižnem razstavišču pa vse od ohranjenih 4 1 V zadnjih letih tekmuje le še na profesionalnih filmskih festivalih, ki so Anita Kirbiš mu prinesli tudi največ prestižnih nagrad. Tako je bil s svojimi štiride-setimi avtorskimi tekmovalnimi filmi prisoten že v sto osmih državah SEDEMDESET LET ter ponesel ime Slovenije in Maribora širom po svetu. »ŠTAJERSKEGA Prvo nagrado je dobil leta 1972 na klubskem festivalu v Mariboru za film Maketa. Leta 2015 so ga povabili med profesionalne filmske HOLIVUDČANA« ustvarjalce na svetovni platformi Film Freeway in WFCN, ki združuje 250.000 filmarjev s celega sveta in organizira okrog 10.000 filmskih festivalov. Upokojeni Franc Kopič lahko s skromno pokojnino sodeluje le na tistih, ki imajo minimalno ali pa sploh nimajo prijavnine, taki festivali pa tudi nimajo finančnih nagrad. Kljub temu da posega po naj-Legendarnega mariborskega filmskega ustvarjalca Francija Kopiča se je višjih nagradah, ni nikoli prisoten na samih podelitvah, pa tudi trofeja že pred leti prijel vzdevek »štajerski holivudčan«, saj je njegovo življenje (pokal), ki bi si ga moral sam odkupiti, ostaja pri organizatorju. Zadnjih vse od rane mladosti predano posvečeno kameri in filmu. Pred nekaj leti pet let kot ljubiteljski filmski ustvarjalec tako sodeluje le še na profe-upokojenega tekstilnega inženirja, z značilno čepico in četrt stoletja sta-sionalnih filmskih festivalih, kjer dosega še večje uspehe – prejel je že rim avtomobilom z registrsko tablico »MB-FILM«, ki je aprila letos do-153 nagrad, prejema jih tudi v filmski prestolnici Hollywood, kjer je bil polnil 70 let, zadnje čase manj srečujemo na dogodkih in mestnih ulicah, šestkrat nagrajen, trikrat pa celo zmagovalec festivala v konkurenci kar pa še ne pomeni, da ne ustvarja v svojem domačem studiu. Film je več tisoč filmov s celega sveta. njegova največja ljubezen in sedaj, v žlahtnih zrelih letih, se bo vrnil k animiranemu filmu, s katerim je tudi začel svoj ustvarjalni filmski opus. Eden njegovih zadnjih glasbenih filmov, Maribor in saxofon, ki je bil posnet v najlepših predelih Maribora, glasbeni akter v njem pa je zaslužni Franc Kopič se je prvič srečal z družinsko kamero pred več kot šestde-profesor dunajske akademije za glasbo in uprizarjajoče umetnosti, sa-setimi leti, malo pred vstopom v osnovno šolo. Pri desetih letih ga je ksofonist Oto Vrhovnik, žanje na festivalih izjemne uspehe. Eden od teh začela resno zanimati gibljiva slika, zato je že kot osnovnošolec začel je priznanje za najboljši glasbeni film na festivalu v Združenih arabskih svoje filmsko ustvarjanje s stop-trik filmčki, ob prehodu v srednjo šolo emiratih (Dubaj). To priznanje ima v beri njegovih pokalov in priznanj pa z risanimi filmi (sprva s slikanjem na steklo, kasneje na folijo). prav posebno mesto, saj gre za njegovo že devetstoto nagrado. Tako štejemo njegov risani film Bolfenk iz leta 1975 (po zmagovalni Posnel je tudi nekaj celovečernih dokumentarnih filmov, spričo napredka pesmi na Popevki vesele jeseni 1972, ki jo je zapel Alfi Nipič) za prvi tehnologije se pa v zadnjih petih letih ukvarja tudi s 3D animacijo. Koliko slovenski videospot. Kaj kmalu je namreč ugotovil, da mora o delu s filmov šteje njegov opus, še sam ne ve, saj jih je krepko čez 500. Kot pro-kamero in o filmu vedeti več, zato se je leta 1972 včlanil v Kino klub stovoljec snema tudi številne dobrodelne dogodke za različna društva in Maribor, ki je bil ustanovljen leta 1970 in je eden najstarejših klubov združenja (humanitarne koncerte, dogodke rdečega križa, gasilce, JSKD, pri nas. Sodeloval je pri prenovi klubskih prostorov, kmalu pa je postal ZPM, krajevne skupnosti, poroke ter za družino in prijatelje …). Leta 2020 tudi blagajnik in to funkcijo z vso odgovornostjo opravlja še danes. Ob je bil edini edini uradni snemalec poroke avstrijske zunanje ministrice, na tem je bil ves čas mentor članom kluba (pomoč pri montaži filmov), kateri je bil poročna priča sam ruski predsednik Putin. vodil je različne delavnice v klubu in izven njega, bil je uspešen koordi-nator in soorganizator klubskih revij. Dandanes uspešno ohranja vezi Večkrat je bil gost v različnih TV in radijskih oddajah (TV Slovenija: Naša in povezuje sorodne klube doma in v tujini in se s predstavniki kluba srečanja – voditelj Mito Trefalt, Slovenci v Guinnessovi knjigi – vodi-udeležuje filmskih festivalov v Avstriji in Nemčiji, Italiji … Povsod je pri-teljica Miša Molk, gost v oddaji Slovenski pozdrav; TV Maribor: Večer ljubljen, uživa velik ugled in je še vedno eden najbolj aktivnih in najbolj Kopičevih filmov, gost v oddaji Sledi …). Njegove filme so predvajali v uspešnih članov kluba. Franciji, Belgiji in Kanadi, o njegovih uspehih pa so se pogosto razpisali tudi tiskani mediji v tujini (v Nemčiji, Italiji, Belgiji, Franciji …). Njegove V letih od 1973 do 1988 je bil gonilna sila pri organizaciji vseh zmagovalne filme s profesionalnih festivalov po vsem svetu vrtijo or- šestnajstih Festivalov amaterskega dokumentarnega filma Maribor in ganizatorji na svojih TV postajah. odgovoren za vso tehniko, v letih od 2000 do 2013 pa tudi pri izvedbi trinajstih mednarodnih Totih filmskih festivalov. Med svoje najbolj uspešne filme uvršča dokumentarni film Pogovarjajmo se, ki je leta 1983 prejel posebno nagrado zunanjega ministra Leta 2021 je obeležil 50 let ustvarjanja na filmskem področju, prejel je Nemčije Hansa Dietricha Genscherja. Za ta film je leta 1984 dobil na srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slo- »Festivalu der Nationen« v avstrijskem Veldnu še zlato plaketo UNICA venije, eno najvišjih nagrad v ljubiteljski kulturi. Za svoje filme različnih in nagrado konzulata Južne Afrike za najhumanejši film. Dva doku- žanrov, animiranih, igranih in dokumentarnih, s katerimi se je sprva mentarna filma, ki predstavljata Maribor in Slovenijo po širnem svetu, pojavljal na festivalih ljubiteljskega filma, je doma in v tujini dobival sta Maribor in njegova najstarejša trta na svetu (tudi z angleškim in različna priznanja. Leta 1989 jih je bilo že toliko, da se je z njimi vpisal nemškim komentarjem) ter glasbeni spot Maribor & saxofon. Njev Guinnessovo knjigo rekordov – in do danes je v njej trdno zasidran. gov največkrat nagrajeni film pa je No signal v 3D animaciji, ki je do V ljubljanskem parku Tivoli, 2021 (foto: Anita Kirbiš) 2 3 sedaj prejel že 95 mednarodnih nagrad. Velja omeniti tudi v Beogra-50 let njegovega filmskega ustvarjanja in osebni jubilej – 70 rojstni du prejeto nagrado Narodne tehnike Jugoslavije za širjenje ugleda in dan so posebej obeležil v Film in video klubu Maribor, tako da so eno prepoznavnosti Jugoslavije v svetu iz leta 1986. Spričo svojih uspehov od običajnih ponedeljkovih srečanj članov preimenovali v »Kopičev je bil do pred nekaj leti član več filmskih žirij (v Sloveniji, bivši Jugo-klubski večer«. Mize so se šibile od dobrot, ta večer pa ni manjkalo slaviji in Avstriji). Od leta 1983 do prenehanja delovanja leta 2020 je dobre volje in smeha. Neumornemu in ustvarjalnemu filmarju so prip-bil član Evropskega filmskega združenja Eurofilmer. Leta 1993 je bil ravili tudi prijetno presenečenje. Za uvod v praznovanje so zavrteli prejemnik Srebrnega grba mesta Maribor, leta 2001 pa mariborskega njemu tako ljubi in na vseh koncih sveta nagrajeni glasbeni film Ma-Mestnega pečata. Je častni član Zveze kulturnih organizacij Maribor, ribor in saxofon, katerega glavni akter je mag. Oto Vrhovnik. Ta ga je od leta 2015 pa tudi častni član Film in video kluba Maribor, pa častni med ogledom filma presenetil s saksofonom in v živo odigral venček član Prostovoljnega gasilskega društva ... filmskih melodij. Franc Kopič skrbno hrani svoj mehanski program za slovenski grb. Rojstnodnevno praznovanje Franca Kopiča s člani kluba, 2022 (foto: (foto: Anita Kirbiš) Anita Kirbiš) Že od mladosti naprej posveča posebno pozornost dokumentarnim Ko je slavljenec upihnil svečke na torti, je predstavil nekaj svojih prvih filmom ter z njimi pomembno prispeva k beleženju in ohranjanju ne-kratkometražnih filmčkov, ki jih je skrbno čuval v svojem arhivu in jih kega časa, prostora ter podobe ljudi. Ob tem ne gre prezreti, da je izbrskal posebej za ta večer. Največjega navdušenja je bil deležen nje-posnel več filmov o domačih obrteh, ki izginjajo in tako pomembno gov povsem prvi risani film Bolfenk. Ustvarjal ga je tri tisoč ur. Nepoj-prispeval k ohranjanju kulturne dediščine pri nas. V filmskem klubu je mljivo – spričo izjemno napredne avdio-video in računalniške tehno- že 50 let nepogrešljiv član, ki se predaja organizacijskemu in pedagoš- logije je danes to mogoče narediti v bistveno krajšem času. Takole se kemu delu. S svojo umetniško ustvarjalnostjo tako deluje povezovalno spominja tistih časov: »V Mariboru smo imeli eni izmed prvih, če ne prvi, v domačem okolju in preko meja. Pri izjemno skromnem ustvarjalcu rusko kamero Quarz, ki me je začela takoj zanimati. To so bili časi, ko ne gre prezreti njegove zgledne spoštljivosti, srčne kulture in huma-se pri nas še ni dobilo folije, zato sem pri steklarju naročil 400 stekel nitarne naravnanosti, zaradi česar uživa velik ugled in zaupanje med formata A4 in na njih sam ročno izrisoval sličice figur. Za eno sekundo ljudmi. Zaradi njegovega izjemnega ustvarjalnega in organizacijsko-filma je bilo treba narisati 18 različnih sličic na prav toliko stekel, ki sem pedagoškega dela je zagotovo ena najbolj prepoznavnih osebnosti v jih nato posnel s kamero in tako dobil »premikajočo« se sliko. V svojem slovenskem amaterskem filmu. arhivu jih še hranim kot spomin na moje začetke.« Upravičeno smo lahko ponosni nanj, na njegovo pionirsko delo in na številne odlične filmske Kopič hrani v svojem arhivu tudi okoli 15.000 avtorskih mehanskih in izdelke, ki so bili deležni toliko občudovanja in priznanj. računalniških programov za vezenje. Njegova družina je namreč gojila zgodovinsko pomembno tradicijo veziljstva, ne samo v Mariboru, tem-več tudi v nekdanji Jugoslaviji, in tako ni bilo naključje, da je prav Franci Kopič kot prvi v letu osamosvajanja (1991) izdelal mehanski veziljski program za naš grb, ki je dolg okrog 100 m (takrat še ni bila razvita ra- čunalniška tehnologija), pa tudi vsi prvi slovenski grbi so se vezli, takrat še na mehanskih veziljskih strojih, prav pri Kopičevih v Mariboru. Franc Kopič in mag. Oto Vrhovnik, večkratna nagrajenca za film Maribor & saxofon (foto: Anita Kirbiš) 4 5 za snemanje animiranih filmov. Ta »srečna« tehnična okoliščina ozi-Jože Slaček roma zmogljivost prav te 8-milimetrske kamere je Kopiča pripeljala do risank. Sprva je tako snemal premike predmetov po domači mizi, FRANC KOPIČ, ZAČETNIK »da je vse plesalo po njej«, kot sam rad pove. Premiki in snemanje le-teh so mu omogočali prve stop-trik posnetke. Naslednji izziv, ki ga ANIMIRANEGA FILMA V je okupiral, pa je bil, kako narediti risani film. Franc Kopič je torej začel svoj ustvarjalni filmski opus z risanjem. MARIBORU KAKO NAREDITI RISANKO Animacija je ustvarjalni proces likovnega (risba, slika, skulptura), film-PRVO SREČANJE skega (kamera, montaža, projekcija, scenaristične in dramaturške aktivnosti), glasbenega (zvok) in tehničnega izražanja, ki negibnim in ne-V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je Stane Kren delal di- živim objektom omogoči, da postanejo gibljivi in oživijo, kar dosežemo plomo na temo animacijskih tehnik. Del tega je bila raziskava, koliko z različnimi tehnikami. Osnovna ideja animacije temelji na dovolj hitrem tovrstne produkcije je nastalo v Sloveniji in še posebej v Mariboru. V prikazovanju slik, ki se razlikujejo v majhnih podrobnostih, ob tem pa pogovoru je omenil, da je nekdo pred leti naredil risanko na pesem iz dobimo občutek, da opazovani objekti zvezno spreminjajo svojo lego in/ festivala narečne popevke Vesela jesen. Kren je bil navdušenec za ri-ali obliko s časom glede na izbrano okolico. Animacijo lahko ustvarjamo sane filme. Rad jih je gledal, raziskoval animacijske tehnike in sam na-na več načinov. Eden od klasičnih in najbolj uporabljenih načinov v 20. redil že šest animacij. Večinoma je risal risbo za risbo in jih snemal na stoletju je bilo risanje z roko na papir. Skozi leta so se razvili tudi drugi super osemmilimetrsko filmsko kamero. Ker ga je zelo zanimalo, kdo je načini animacij, npr. glinena animacija, pri kateri so figure in scene doga-gospod, ki živi na Pobrežju in je že ustvaril nekaj risank, je hitro sledila janja narejene iz gline in drugih podobnih materialov. Vsaka postavitev odločitev, da ga poiščeva. Ni bilo težko: kmalu sva se dogovorila, da ga figur se poslika, potem se zamenja postavitev. Tako se pridobi nabor obiščeva na njegovem naslovu. Franc Kopič in Stane sta se takoj ujela slik, ki se jih na koncu združi in nastane učinek premikanja. Stane Kren je v pogovor o risankah – kako se jih izdeluje, kaj je kdo naredil, kakšne opredelil tri osnovne tehnike animiranja: grafična tehnika, foto plastična tehnike uporablja in tako naprej. Moram priznati, da sem bil sam bolj tehnika in programska tehnika. Grafična tehnika je način risanja v 2D pozoren na ritem tkalskih strojev. Še posebej so me pritegnile luknja-tehniki, ki zajema klasično rokopisno, risano in kolažno animacijo. Pod ste kartuše, dolgi trakovi, ki so določali, kako nastaja izvezena tkanina. klasično rokopisno spada npr. svetovno znano podjetje Disney, ki je z Franc Kopič je namreč tekstilni inženir, ki je vse do upokojitve delal v izidom risanega filma Parnik Willie v tridesetih letih postalo vodilno v tovrstnem družinskem podjetju. Za potrebe strojnega vezenja je izde-animiranem filmu. Foto plastične tehnike so način animiranja s plasteli-lal trakove vzorčenja. V njihovem arhivu se najde 15.000 mehanskih in nom, lutkami, objektom in fotografijami. Sem spadajo filmske uspešni-računalniških programov. V času osamosvajanja Slovenije je dobil celo ce npr. Wallace and Grommit. Programska tehnika je način računalni-naročilo za izdelavo našitkov za potrebe novo nastale države. Takrat so škega ali programiranega animiranja, je rokopisno nevtralna in zajema torej, še v strogi tajnosti, pri Kopičevih izdelali našitke s slovenskim gr-2D in 3D animacijo. Oblikovani so prostor in liki, simulacije gibanja pa bom za bodočo slovensko vojsko, policijo in druge državniške potrebe. ustvarijo način dojemanja animacije. Življenje Franca Kopiča je bilo, skratka, nenehno povezano s predanim delom, natančnim vzorčenjem, z dolgimi nizi izrisov, njihovimi prenosi v Leta 1974 je Franc Kopič, takrat še dijak, naredil svoj prvi risani film stroj za vezenje ali pa snemanjem s kamero. Tako kot vezenje zahteva Bolfenk. Risanka je nastala po zmagovalni pesmi festivala narečnih natančno in ponavljajoče se delo, tako gre tudi pri nastajanju risanega popevk Vesela jesen. Pesem je zapel Alfi Nipič, pod njo sta podpisana filma za postopno nizanje izrisanih gibov. Tako kot vezilni stroj šele ob Berty Rodošek in Marjan Stare. Risanka Bolfenk velja za prvi glasbe-koncu razkrije celotni vzorec, se tudi pri risanem filmu šele pri prvi pro-ni spot na Slovenskem. Narejen je na rokopisno risan način, vsak gib jekciji odvije celotno gibanje in uprizorjena animacija. je narisan v zaporedju risb. Pri tej tehniki je pomembno natančno in premišljeno izrisovanje gibov. Potrebno je narisati veliko enakih in po-ZAČETKI dobnih slik, da se dobi pravilen in enakomeren gib. Zaporedje slik mora biti v pravilnem nizu, da ne prihaja do preskokov ali motečih premikov Franc Kopič se je s filmom srečal v svojem otroštvu, ko sta njego-znotraj animiranega giba. Prvi risani filmi so bili narejeni v teh nači-va starša uporabljala filmsko kamero za snemanje družinskih filmov. nih. Za lažjo izdelavo in natančne gibe so animatorji razvijali različne Dovolila sta mu uporabljati takrat redko hišno filmsko opremo, 8-mi-izboljšave in poenostavitve. Kmalu je v produkciji risanih filmov priš- limetrsko kamero. Ta je imela še ročico za snemanje, torej se je z vr-lo do delitve dela in oblikovanja številčnejših ekip. Produkcija risank tenjem poganjal mehanizem premikanja traku in tako se je snemalo je ob scenaristih, režiserjih in animatorjih zaposlovala risarje kopirce, na film. Kasnejše kamere so imele baterije in snemanje je potekalo s barvarje, risarje ozadij, snemalce, tonce in glasbenike, če naštejemo le pritiskom na gumb. Že takrat to za bodočega filmarja ni bila le igra, osnovne. Za razliko od takšne produkcije je Kopič sam v izdelavo ri-ampak nekaj, kar ga je potem spremljalo in navduševalo skozi vse sanke vložil ure predanega risanja, barvanja, kopiranja, snemanja sliko življenje. Zanj najlepše odkritje pa je bilo, da kamera omogoča sne-po sliko na 8-milimetrski film. Za razvijanje filmov teh formatov je bilo Milenko Kovačević: Franc Kopič, 2020 manje posnetka za posnetkom, kadra za kadrom, kar je neobhodno potrebno poslati škatlico s filmskim trakom vsaj na Dunaj. Čakanje na 6 7 vrnjene posnetke je predstavljalo mesece negotovosti. Šele ko se je poslan na Dunaj, vrnil z naslova centra v Nemčiji. Da bi se pri nasled-film poštno vrnil, si ga je bilo možno ogledati. Vse mogoče napake so njem pošiljanju pot skrajšala, se je film poslal na razvijanje na nemški se razkrile šele takrat. In če je bilo kaj hudo narobe, je bilo potrebno naslov, ta pa se je vrnil z naslova nizozemskega studia. Produkcija postopek ponoviti. Filmski trak se je lahko hitro poškodoval, raztrgal, 8-milimetrskih filmov je prepuščala svoje mesto video uporabi. Sprva umazal in še marsikaj je v hipu lahko šlo narobe. VHS tehnika, še bolj pa izboljšana verzija – super VHS je nadomestila filmske trakove. Dostopnost videa in njegova uporabnost sta preve-Kopič je samouk, ki je osnove animacije in tehnike produkcije spozna-sila prednosti v korist le-tega in 8-milimetrski, super 8-milimetrski, val z gledanjem in razumevanjem videnega. V obdobjih, ko je začenjal in16-milimetrski film so postali formati preteklosti. svojo ustvarjanje, je nekako prevladovalo mnenje, da so lutke, risanke in tudi stripi manj vredne oblike kulture, ali vsaj v okvirih, namenjenih VIDEO za otroške programe. Lutkarstvo se je postopoma uveljavljalo in vsaj z lutkovnim gledališčem doseglo boljše pogoje delovanja. Slovenski Video oprema prinese precejšnje spremembe pri produkciji animiranih strip je še dolgo časa ostajal na obrobju, čeprav je Miki Muster izvedel filmov in njeno začasno usahnitev v Kopičevem opusu. Delno je lah-zavidljivi opus Zvitorepca. Prav Muster se je zelo trudil za produkcijo ko razlog v tem, da video kamere niso podpirale snemalnega načina risank. Največ je izrisal televizijskih sporočil. Kultni so oglasi za Visoki »posnetek za posnetek«, ki je nujen za risanke. Drugi razlog je lahko C, za Jelovico, Viki kremo in seveda zajčki Cik-Cak. Risanke pa je kot v tem, da risanje animacij zahteva zelo dolgotrajno, predano risanje. animator delal v Nemčiji pri Bavaria filmu v Münchnu. Mladi Kopič je Produkcija risank je bila torej zahtevna in domala nemogoča za enega preprosto sledil svoji želji po ustvarjanju risanega filma in nekako se samega ustvarjalca. Tako se je Franc Kopič preusmeril k produkciji do-ni ustrašil vseh težav, ki spremljajo produkcijo risanke. Po ogledu TV kumentarcev in ustvaril bogato bero in zavidljivo število nagrajenih del. oddaje, ki je prikazovala produkcijo risanih filmov produkcije Disney, ki ga je za snovanje risanega filma še dodatno spodbudila, je videl, da za RAČUNALNIK IN 3D risanje animiranih gibov uporabljajo folije. Takšno risanje je animator-jem omogočalo, da bistveno zmanjšajo število potrebnih risb, saj se je K ustvarjanju animacij se vrne z uporabo računalnika in 3D programov. na folijo risalo le posamezne faze giba. Pri snemanju se je menjavala Zasnuje in posname Global ha-ha, No signal in Klimatske spremem-le risba na foliji, ozadje je ostalo nespremenjeno skozi fazo animiranja. be. Tako popolnoma spremeni način izdelave animacije. Risanje ne-Folij in takšnih podobno prozornih materialov takrat v Jugoslaviji ni skončnih nizov prizorov gibanja, plasti papirja ali folije, postopno sne-bilo lahko dobiti. Na Kopičevo srečo je lahko nekaj teh folij dobil iz Av-manje »frem za frem« je zamenjalo računalniško programsko okolje. strije, bile so sicer drage, ampak vredne tega denarja pri risanju. Tako Kopiča je pritegnila 3D modelirana animacija. Za ta način je značilno, je leta 1975 na folije narisal svoj drugi risani film Nazdravimo prija-da se ustvarijo liki in prostor, animacija se izvaja s premiki delov likov teljstvu (To še spijemo, pa gremo), zopet na popevko festivala Vesela in skozi prostor. Bližje je foto plastičnim tehnikam animacije kot pa jesen. Pesem so izvajali Berti Rodošek in New Swing Quartet, ki jih je risano rokopisnim risankam, ki ji je prvotno izdeloval. Izkoristi prostor Kopič narisal in animiral v zanj značilni in svojski cartoon risbi. Z raz-in globino za animirane premike. To je izrazito v Global ha-ha in No mahom grafoskopov v šolah in nekaterih podjetjih je postala tudi folija signal, ko se animacija dinamično dogaja, tako s premiki pogleda kot z bolj dostopna, ampak kar draga. Za risanje animacijskih premikov si gibanjem likov, recimo plezanjem opice navzgor po drevesu. Pri upo-potreboval vsaj 12 folij za prikaz sekunde filma, za triminutni film torej dobitvah likov Kopič ostaja v cartoon načinu. Zvok ustvarja in dodaja vsaj 2160 A4-folij. sam. Velikokrat liku doda svoj prepoznaven glas, pa naj bo to prepro-sta poved ali le značilni »ha-ha«. Kopičeve 3D animacije so šaljive in FORMATI FILMA preproste. V osnovi gre še zmeraj za nekaj več kot 3-minutni format, kakršne so bile že njegove prve risanke. Svoje risanke je Franc Kopič snemal v 8-milimetrskem filmskem for-matu. Za potrebe snemanja je izdelal primerno snemalno površino, Glede na to, da je bila produkcija risank od nekdaj zelo zahtevna, dol-z osvetlitvijo in stativom za namestitev kamere. Narisane sličice je gotrajna in za enega ustvarjalca skorajda nemogoča, je Kopiču uspelo snemal posnetek za posnetkom. Za animacijski način snemanja je nemogoče. Zato velja za pionirja animiranega filma v Mariboru. Uspelo potreboval kamero, ki je to omogočala. Običajno so kamere snemale mu je ustvariti tudi zavidljivo število avdiovizualnih del, ki so bila prepoz-v načinu hitrosti 8, 12, 24 posnetkov na sekundo. Nekatere so lahko nana in nagrajena s številnimi priznanji in nagradami povsod po svetu. snemale še v hitrosti 32 posnetkov na sekundo, kar je omogočilo po- časni posnetek ali slow motion. 8-milimetrski filmi so bili prodajani v primerni embalaži in en zvitek je omogočal za približno 3 minute posnetega gradiva. Dodana navodila za uporabo so vsebovala naslove razvijalnih centrov. Običajno se je pošiljalo na najbližji naslov. Tako zaradi stroškov, kot tudi potrebnega poštnega časa. Bližje je bilo, prej se je vrnil razviti film. Kasneje so poti filmov do razvijalnih centrov posta-le veliko daljše in nekako nepredvidljive. Verjetno zaradi pomanjkanja dela se je začelo številčno redčenje razvijalnih centrov in posledično njihovo združevanje v večje in bolj oddaljene. Tako se je, denimo, film, Ob prejemu nagrade iz Indije, 2020 (foto: Anita Kirbiš) 8 9 na katerih so prejeli številna priznanja. Kino klub Maribor je že leta Anita Kirbiš 1976 na 16-milimetrskem traku (profesionalni filmski format) posnel 28-minutni dokumentarni film Maribor nekoč in danes, ki je bil prika-PETDESET LET FILM IN zan tudi v prijateljskih mestih, v Marburgu in Szombathelyu. Leta 1977 so posneli še filme Gradnja SDH daljnovoda Formin, Razdelilna trans-VIDEO KLUBA MARIBOR formatorska postaja Maribor in Podlog na 16-milimetrskem filmu, na 8-milimetrskem filmu pa Tekmovanje barmanov in 5. pivoviado. Vsa leta so člani pridno delali in ustvarili veliko filmov, s katerimi so se O KLUBU udeleževali filmskih festivalov doma in v tujini. Krog kino amaterjev se je širil, zaslugo za to pa gre pripisati predvsem skrbni vzgoji kadrov Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična in je med najpomembnejši-in organizaciji tečajev za kino amaterje, ki so bili nepričakovano dobro mi gradniki identitete slovenskega naroda. Je način življenja in je tista, obiskani. Na njih so si udeleženci pridobivali znanja o kameri, tehniki ki povezuje ljudi. Je tista kultura, ki ne prinaša zaslužka, a veliko daje. snemanja, montaži, ozvočenju in pripravi scenarija. Ljubiteljska kultura v Sloveniji nastaja v približno pet tisoč društvih in sekcijah. In eno izmed teh je tudi Film in video klub Maribor, ki je leta Kino klub je leta 1979 za svoje uspešno delo od Svetovnega amater-2020 obeležil pol stoletja svojega obstoja in delovanja. skega filmskega združenja (UNICA) prejel zlato plaketo kot najboljši klub v tedanji Jugoslaviji, pa tudi zlato plaketo Ljudske tehnike Jugo-Prvi začetki mariborskega Film in video kluba, ki ima danes skromne slavije in diplomo Združenja amaterskih filmarjev Jugoslavije (SOAFJ). klubske prostore na Goriški ulici, segajo v leto 1970. V Sloveniji se s Kino klub se je med drugim lotil tudi snemanja za zunanje naročnike tako dolgim delovanjem ponaša le še klub Radomlje. Takrat je v Fo- (Jeklotehno Maribor, Tovarno sladkorja Ormož, Hitro cesto, Inženiring to-kino klubu Maribor nekaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo biro, Geološki zavod, Vlak bratstva in enotnosti, Slovenske Konjice, »filmsko sekcijo«, ki se je leta 1974 povsem osamosvojila in preselila Talis Maribor, Občino Maribor …). Ob tem naj spomnimo, da v tem ob-v današnje prostore, kjer se člani še danes dobivajo vsak ponedeljek dobju v Mariboru še ni bilo TV hiše, bilo je le dopisništvo. Leta 1986 je na klubskih večerih. Klub se je kasneje (1997) preimenoval v Film in bil pod Pekrsko gorco zgrajen RTV center, ki pa je šele po tem obdobju video klub, ki je bil v prvih desetletjih izjemno dejaven. začel ustvarjati s svojimi snemalnimi ekipami. Med ustanovnimi člani so bili poklicno različno usmerjeni ljudje: peda- Člani Kino kluba Maribor so od leta 1980 sodelovali skoraj na vseh gog in slikar Ervin Kralj, filmar in novinar Franjo Štromajer, kar nekaj pa festivalih amaterskega filma na področju tedanje Jugoslavije: v Puli, jih je izhajalo iz tehničnih poklicev (Rudi Jakl, Edi Malekovič, Karl Pelcl, Omoljici, na Jesenicah, v Ljutomeru, Subotici, Mengšu, Skopju, Zaje-Jože Polič), zato ni naključje, da so že v prvih, najbolj ustvarjalnih letih čarju, Bački Topoli, Zagrebu in Beogradu. Leta 1982 jim je Zveza za kluba, naredili nekaj senzacionalnih izboljšav kinoprojektorja, največ tehnično kulturo podelila priznanje za požrtvovalno delo na področju leta 1980. Od žensk je bila med ustanovnimi člani tudi Elza Ban, ki tehnične kulture v Mariboru. Kino podjetje Maribor je leta 1987, ob je imela takrat kot ljubiteljska filmarka izjemno vlogo. Žal so že vsi svoji 40. obletnici, podelilo klubu priznanje za delo na področju ama-omenjeni pionirji kluba pokojni, edini še živeči ustanovni član je Andrej terskega filma. Humek, ki živi v Švici. Prvi in dolgoletni predsednik kluba je bil Edi Malekovič, za njim so Novembra 1970 so filmski navdušenci brez primernih prostorov in daljše obdobje klub vodili še Božidar Kunstelj, krajše obdobje pa Ervin v povsem svoji režiji organizirali prvi večer amaterskega filma v Kinu Kralj, Dragomir Lorber in Gorazd Lozar. Potem je osem let klubu pred-gledališče Maribor, na katerem je bil prikazan tudi njihov prvi skupni sedoval Herman Novak. Po letu 1992 se je delovanje v klubu nekoliko projekt – Motonauma 70. Že naslednje leto so klubu zaupali orga-umirilo in le trdna volja in velika ljubezen do amaterskega filma sta nizacijo slovenskega festivala amaterskega filma. Leta 1973 je bil v ga leta 1997 prebudili iz spanca. Takrat mu je začel ponovno pred-Mariboru prirejen tudi 1. festival amaterskega dokumentarnega filma sedovati Božidar Kunstelj in ga vodil približno 15 let. Zaradi velikih Jugoslavije (FADF), na katerega je prispelo kar 60 filmov iz vseh repu-sprememb na področju filmske tehnike, ko je celuloidni trak zamenjal blik nekdanje Jugoslavije. Že tedaj so bili člani Kino kluba Maribor zelo videotrak, se je klub preimenovali v Film in video klub Maribor. uspešni, saj so od devetih festivalskih nagrad prejeli kar štiri. Leta 1998 so organizirali 1. video festival, ki je bil samo mariborski. V Aktivnosti kluba so se nadaljevale, celo povečale, saj so se člani kluba naslednjih letih so organizirali odmeven mednarodni Toti video festi-udeleževali medklubskih festivalov v Beogradu, Novem Sadu, Sombo-val, ki je predstavljal za klub organizacijsko in finančno največji zalogaj. ru, Ljutomeru in na Jesenicah. Člani kluba so v februarju 1976 organizi-Festival se je obdržal kar trinajst let, tj. vse do leta 2013. Večkrat je rali 3. festival amaterskega dokumentarnega filma Jugoslavije (FADF). bil član žirije Karpo Godina, znan jugoslovanski oz. slovenski režiser, Istega leta so bili nekateri člani kluba izvoljeni tudi v žirije festivalov. pa tudi režiserja Mako Sajko in Jože Pogačnik. Zadnjih nekaj let je fe-Priredili so tudi »A« tečaj za kino amaterje, udeleženci so nato kma-stivalu predsedoval odgovorni urednik TV Maribor Zoran Medved in lu postali mentorji kino krožkov na osnovnih šolah. Že leta 1975 so takrat so bili vsi filmi, ki so se uvrstili v uradni program, prikazani tudi Anita Kirbiš čestita jubilantu Francu Kopiču, 2022 (foto arhiv A. K.) sodelovali na festivalih izven meja (Marburg, Trst, Vrba na Koroškem), na mariborskem programu nacionalne televizije. 10 11 Klub v naslednjih letih, predvsem zaradi finančnih težav, ni več uspel organizirati mednarodnih filmskih festivalov, saj so spričo težke go-spodarske situacije povsem presahnili viri sponzorskega financiranja. Na podlagi projektov in uspehov kluba se danes prijavljajo na razpis za sredstva JSKD, ki so zelo skromna, k temu pa za svoje delovanje in obstoj primaknejo še letno članarino. V zadnjih letih šteje klub približno 30 aktivnih članov, med njimi je tudi nekaj članic nežnejšega spola. Z velikim veseljem so medse sprejeli tudi dva uspešna ljubiteljska filmarja iz sosednje Avstrije. Z najdaljšim klubskim stažem se ponašajo Alojz Tovornik (48 let), Franci Kopič (47 let) in Božidar Kunstelj (45 let). Pri klubu se radi se pohvalijo, da sta bila njihova člana priznani slovenski režiser Marko Naberšnik in scenarist in režiser Boris Jurjaševič, še danes pa je član kluba filmski ustvarjalec Tinček Ivanuša iz Ptuja. Zagotovo med člani ne gre prezreti mariborske filmske legende oz. izjemno aktivnega člana, promotorja Maribora in Slovenije, Francija Ko- Člani kluba za božič 2019, že z mislimi pri jubileju (maja 2020)(foto piča, ki se je s svojimi nagradami že leta 1989 zapisal v Guinnessovo arhiv Anite Kirbiš) knjigo svetovnih rekordov in v njej še vedno drži primat. V zadnjih letih sodeluje le še na profesionalnih filmskih festivalih po vsem svetu; tudi RAZSTAVA 2021 v Hollywoodu, Cannesu in še marsikje. Njegovi filmi so bili predvajani v več kot 100 državah sveta. Razstava je kronološko predstavila razvoj kluba skozi dolgih 50 let v obliki slikovnega gradiva na številnih panojih: od ustanoviteljev kluba, film-Od leta 2013 klub organizira spomladanske in jesenske revije krat-ske sekcije, iz katere so izšli tudi filmski režiserji, festivalske dejavnosti, kega filma, bilo jih je že sedemnajst, na katerih se predstavijo člani udeležbe na filmskih festivalih v tujini, festivalih amaterskega doku-kluba, najboljše filme pa nato ob tednu ljubiteljske kulture pokažejo mentarnega filma Toti festival Maribor, do medklubskega sodelovanja, tudi širši javnosti. V klubu je ob Franciju Kopiču še nekaj članov, ki s klubske revije, pedagoškega dela z mladimi ter aktivnosti zunaj kluba in svojimi kratkometražnimi filmi uspešno sodelujejo na mednarodnih družabnih srečanj članov. Na stotine fotografij iz tega obdobja sta zbra-ljubiteljskih festivalih filma (Zorica Fingušt Fatur, Anita Kirbiš, Božidar la in uredila v razstavo Božidar Kunstelj in Gero Angleitner. Kunstelj, Arnulf Kröll, Günter Simmerl). Predstavniki kluba se nekaj-krat letno udeležujejo filmskih festivalov prijateljskih klubov v sosednji V vitrinah je bila kronološko razstavljena izjemno zanimiva tehnična Avstriji in Italiji, doma pa sodelujejo z osnovnimi šolami ter v projektih oprema, ki je potrebna za nastanek filma, za zajemanje slike, montažo s kulturnimi in humanitarnimi vsebinami. in ogled filmov – od prvih video kamer različnih formatov, projektor-jev, različnih primerov magnetnega zapisa, trakov, DVD-jev, do najbolj Od leta 2020 je predsedovanje kluba ponovno prevzel Božidar Kun-profesionalne opreme, ki je v rabi danes, v času izjemno napredne stelj, ki ga zagotovo čakajo veliki izzivi. V klubu pogrešajo mlade, ki tehnologije, ki se v tej dejavnosti spreminja tako hitro, da ji je težko jih je povsem zasvojila novodobna tehnologija in jih klubsko delo več slediti. Pri starejši razstavljeni opremi je bil zanimiv Eumig iz leta 1936 ne zanima. Obstoječe članstvo je sicer zelo aktivno, danes pa že se-in računalniški Eumig, zadnji model iz leta 1982. Med eksponati je iz-veda vsi uporabljajo digitalne kamere. Tedensko se dobivajo v klub-stopala predelava Eumiga S8 na helikoptersko žarnico. To je bil edini skih prostorih, kjer si ogledajo in pokomentirajo novo nastale filmčke projektor v Jugoslaviji za dvoranske projekcije super 8 filmov, na kar so članov ter rešujejo morebitne težave, ki nastajajo pri sodobni digitalni izjemno ponosni. Predelavo je leta 1986 realiziral pokojni Rudi Jakl ob računalniški montaži. V klubu ne gre prezreti, da poleg ustvarjalnosti pomoči ustanovnega člana Andreja Humeka. člani ohranjajo tudi pomen prijateljskega druženja. Tako ne pozabijo praznovati okroglih jubilejev, vsako leto pa organizirajo tudi kostanjev Eno vitrino so namenili klubskim priznanjem in pokalom, ena pa je bila piknik in prednovoletno srečanje. posvečena častnemu in zaslužnemu članu kluba, legendarnemu ma-riborskemu filmarju Franciju Kopiču, ki mu je JSKD RS za vse njegove V več kot petdesetih letih njihovega ljubiteljskega ustvarjanja je nas-uspehe podelil eno najvišjih priznanj – srebrno plaketo. talo na tisoče filmov različnih zvrsti, predvsem dokumentarnih, nekaj pa tudi igranih in animiranih, ki so v gibljivi sliki skrbno beležili in doku-Ob upoštevanju vseh aktualnih ukrepov zaradi Covid epidemije se je mentirali dogodke nekega časa, ki se sicer ne bi ohranili. Korona virus 5. maja 2021 ob 17. uri ob prisotnosti nekaj članov kluba zgodila sim-je bil tisti, ki jim je odnesel svečano akademijo 2020 ob pol stoletja bolna otvoritev razstave. Častni filmski trak sta pridržala najstarejša dolgem obstoju in delovanju kluba. Z zamikom so v letu 2021 kljub člana kluba, Franci Kopič in Jožica Jakl, prerezal pa ga je predsednik, ki temu uspeli postaviti tudi odmevno dokumentarno razstavo v TC se je s svojo ekipo izkazal s postavitvijo zahtevne razstave, ki je bila Ustanovni člani filmske sekcije Foto-kino kluba Maribor (foto arhiv A. K.) Qlandia – Supernova v Mariboru, posvečeno visokemu jubileju. odprta do 29. maja 2021. 12 13 Odprtje razstave 50 let Film in video kluba Maribor v TC Qlandia – Supernova (foto: Anita Kirbiš) »Bili so vzponi in padci. Najhuje je bilo v času med filmsko in video ero, ko sem prvič prevzel vodenje kluba in ga rešil pred propadom. Povsod je danes problem s podmladkom, ne samo v našem klubu, povprečna starost članov je namreč 70 let. Bojim se, da smo s tem častitljivim jubilejem prišli na vrh,« je bil zaskrbljen aktualni predsednik kluba Bo- židar Kunstelj, ki je član kluba že 44 let, preživel je nekaj mandatov vodenja kluba in direktorovanje kar nekaj filmskim festivalom. In kljub koroni je bil vsak ponedeljek v klubu, kjer je urejal tekoče zadeve in iskal nove rešitve. SVEČANA AKADEMIJA 2022 30. maja 2022 je z zamikom zaradi Covid epidemije v dvorani Karante-na potekala svečana akademija ob jubileju kluba . Na njej je bilo pred-stavljeno pet desetletij uspešnega delovanja. Uvodoma so nastopile Svečanost ob 50-letnici Foto in video kluba – nagrajenci (foto: Joško članice edinstvene vokalne skupine Kresnice pod vodstvom prof. Eve Pernat) Kovačič Ivanjko. Med gosti so bili ta večer tudi predsednica ZKD Maribor, dr. Inge Breznik, nekdanji župan MOM in veleposlanik ter častni član kluba, Boris Sovič, in izjemni kulturni delavec Marjan Pungartnik, njim je bil namenjen poseben pozdrav. Na svečanosti so prizadevnim članom kluba podelili zahvale (prejeli so jih Gero Angleitner, Viljem Klemenčič, Franjo Lavrenčič, Ivan Mati, Ivan Šiker) in priznanja (prejeli so jih Anita Kirbiš, Valter Kvar, Herman Novak, Günter Simmerl, Janko Šneider, Alojz Tovornik). Podeljeni sta bili tudi dve častni članstvi, in sicer dolgoletnima aktivnima članoma Jožici Jakl ter posthumno nedav-no preminulemu Ivanu Erkerju. Ta večer so bila podeljena tudi poseb-na priznanja. Inge Breznik je podelila dve jubilejni znački JSKD Maribor, ki sta jih prejela najbolj zaslužna člana kluba, Franci Kopič in Božidar Kunstelj, klub pa je prejel ZKD-jevo priznanje in zahvalo za kontinui-rano 50-letno delovanje in ustvarjanje. Po svečanosti so v okviru 18. klubske revije premierno predstavili dvanajst kratkometražnih filmov, avtorjem pa podelili zahvale za sodelovanje. Filme so nato predvajali še v prostorih mestne četrti Nova vas. Ob prejemu nagrade s soavtorico filma Kaj sva sonce in jaz videla ob Dravi Zorico Fingušt, 2018 (foto: Anita Kirbiš) 14 15 RAZSTAVNI UTRINKI IN SPOMINI V ljubljanskem parku Tivoli, 2021 (foto: Anita Kirbiš) 17 Animirani filmi Foto: Franc Kopič Janez Pristavec: Franc Kopič, 2001 BOLFENK, 1975 18 19 TO ŠE SPIJEMO, PA GREMO, 1978 GOBA, 1986 20 21 SREČA, 2002 22 23 NO SIGNAL, 2004 KLIMATSKE SPREMEMBE, 2006 24 25 GLOBAL HA-HA, 2005 26 27 Filmska tehnika Foto: Sašo Logar Prva kamera Franca Kopiča, ki je imela možnost snemanja »posnetek za posnetek«, da je lahko začel sne-mati risanke. Običajno so bile kamere formatirane za snemanje s hitrostjo 18 sličic na sekundo, z izboljšanjem tehnologije pa so bile v kamero vključene hitrosti, kot je 24 sličic/s (standard za filme) in hitrejše hitrosti (za počasno snemanje). Projektor za 8 mm in za super 8 mm filmske formate. Čeprav sta standardna 8 mm in super 8 mm enako ši-roka, ima super 8 večjo površino slike zaradi manjših in širše razporejenih perforacij. 28 29 Člani kluba so projektor inovativno izboljšali tako, da so Filmski trak je bil navit na kolut. Za projekcijo se je nape-lahko 8 mm filme predvajali v kinu na velikem platnu na ljal skozi kamero in navil na drugi kolut. enak način kot filme 35 mm formata. Te kamere so snemale na 8 mm filmski trak, ki so jih Sčasoma so projektorji postali priročnejši in za uporabo prodajali v primerni embalaži. En zvitek je omogočal za prijaznejši. približno 3 minute posnetega gradiva. 30 31 Nagrade in priznanja Foto: Sašo Logar Kamere so se razvijale in možnosti snemanja so se po-večevale. Tale model ima dodan mikrofon za snemanje zvoka. Naprava za pregledovanje posnetih filmskih trakov, ki je omogočala rezanje in dodatno sestavljanje traku, torej osnovno filmsko montažo. 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 Podobe iz življenja in dela Foto: Anita Kirbiš in arhiv A. K. 3 1 5 2 4 6 1. Ob prejemu priznanja na festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru, 2021 2. Srebrna plaketa Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za dolgoletno ustvarjalno delo in dosežke na področju filmske dejavnosti, 2021 3. Na prireditvi Spoznajmo Franca Kopiča v okviru Festivala Stara trta, 2017 (Franc Kopič, Anita Kirbiš, Stane Kocutar) 4. Izkaznica članov združenja Eurofilmer, 1985 5. Franc Kopič kot edini uradni snemalec poroke avstrijske zunanje ministrice, priča Vladimir Putin, 2018 6. Franc Kopič in Smiljan Pušenjak (skrajno desno) na sprejemu pri bivšem županu MOM ob prejemu nagrade iz Hollywooda za film o Stari trti, 2017 44 45 Ob prejemu nagrade iz Hollywooda, 2020 (foto: Anita Kirbiš) 46 47 7 10 8 11 13 9 12 14 7. Ob prejemu nagrade na filmskem festivalu v Salzburgu, 2015 8. Na snemanju v ljubljanskem parku Tivoli, 2021 9. V družbi aktualnega župana, vinske kraljice in organizatorke večera »Hollywood na Lentu« Anite Kirbiš, 2018 10. Na filmskem festivalu v Trstu, 2015 11. Ob prejemu zlate značke Zveze kulturnih društev Maribor, 2022 12. Na festivalu StopTrik v Mariboru, 2018 13. Ob prejemu nagrade na filmskem festivalu v Salzburgu, 2017 Ob prejemu nagrade iz Pariza, 2020 (foto: Anita Kirbiš) 14. Na Večeru slovenskega ljubiteljskega filma v Trstu z mariborskima avtoricama, Anito Kirbiš in Zorico Fingušt, 2019 48 49 15 18 20 25 28 16 21 23 26 17 19 22 24 27 29 15. Kresovanje na umetniški domačiji Soraj v družbi slikarja Ervina Kralja, o katerem je Kopič posnel dokumentarni film, 2016 23. Spomin na Štefko Kučan, ki mu je na prvem motokrosu v samostojni Sloveniji v Orehovi vasi v zahvalo poklonila cvetice, 1992 16. Franc Kopič v Guinnessovi knjigi rekordov leta 1989, str. 282 24. Člani Film in video kluba za Tehnični dan na OŠ Pesnica, 2018 (z leve proti desni stojijo: Franc Kopič, Jelka Weldt, Božidar Kunstelj; sedijo: 17. Franc Kopič kot vabljen gost na prireditvi Filmskega arhiva RS v Ljubljani, 2016 Anita Kirbiš, Günter Simerl, Zorica Fingušt) 18. Kopič in nekdanji ter aktualni predsednik Film in video kluba na klubski reviji (Herman Novak, Božidar Kunstelj), 2018 25. Franc Kopič še danes veze, 2021 19. Dušan Voglar (ur.): Guinnessova knjiga rekordov. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1989 26. Ob sladoledu s priljubljenim čokoladnim prelivom, 2022 20. Franc Kopič kot gost na Radiu Maribor, 2021 27. Na mednarodni konferenci LQ-Celiac na Pohorju v družbi z mag. Otom Vrhovnikom in Anito Kirbiš, 2014 21. Ob prejemu srebrne plakete JSKD v Ljubljani za dolgoletno ustvarjalno delo in dosežke na področju filmske dejavnosti, 2021 28. Na naslovnici Večerove priloge Štajer'c, 2020 22. Franc Kopič in Zorica Fingušt na filmskem festivalu v Ehrenhausnu v Avstriji, 2016 29. V glini ga je upodobil 8-letni nečak 50 51 35. Podkev, dokumentarni film, barve-zvok, 6 min, 1988 IZBRANA FILMOGRAFIJA 36. Praznik na vasi, dokumentarni film, barve-zvok, 6 min, 1988 37. Bičevnik, dokumentarni film, barve-zvok, 10 min, 1988 FRANCA KOPIČA1 38. Biti ali ne biti, igrani film, barve-zvok, 4 min, 1990 39. Ski as, dokumentarni film, barve-zvok, 6 min, 1992 40. Satelit ali cvetje, dokumentarno-igrani film, barve-zvok, 9 min, 1997 1. Bolfenk, risani animirani film, barve-zvok, 4 min, 1975 41. Lenta, dokumentarni film, barve-zvok, 14 min, 1998 2. Maketa, dokumentarni film, barve-zvok, 8 min, 1978 42. Tota trgatev, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1999 3. TV2, risani animirani film, barve-zvok, 4 min, 1978 43. Potočna postrv, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 2000 4. Kam v nedeljo popoldan, dokumentarni film, barve-zvok, 12 min, 44. WC, dokumentarni film, barve-zvok, 1 min, 2000 1978 45. Da bom lažje nosil, dokumentarni film, barve-zvok, 7 min, 2001 5. Nektar, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1978 46. Inki, dokumentarni film, barve-zvok, 15 min, 2001, scenarij Ervin Kralj 6. Od bale do prta, dokumentarni film, barve-zvok, 7 min, 1978 47. Hotel Libertas, dokumentarni film, barve-zvok, 5 min, 2001, sce-7. To še spijemo pa gremo, risani animirani film, barve-zvok, 4 min, 1978 narij Danijel Šprah 8. Kriza, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 1979 48. Sreča, 3D animirani film, barve-zvok, 6 min, 2002 9. Ne morem verjeti, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1979 49. No signal, 3D animirani film, barve-zvok, 3 min, 2004 10. Šentjanž, dokumentarni film, barve-zvok, 8 min, 1980 50. Sto let nazaj, dokumentarni film, barve-zvok, 6 min, 2004 11. Vzpon, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1980 51. Ko bo prvič konec, še ne bo konec, dokumentarni film, barve-12. Dedek mraz v KS Tone Čufar, dokumentarni film, barve-zvok, zvok, 14 min, 2005 5 min, 1980 52. Global ha-ha, 3D animirani film, barve-zvok, 7 min, 2005 13. To je sranje, dokumentarni film, barve-zvok, 2 min, 1981 53. Klimatske spremembe, 3D animirani film, barve-zvok, 2 min, 2006 14. Pastirski praznik, dokumentarni film, barve-zvok, 13 min, 1981 54. Pesem zvonov, dokumentarni film, barve-zvok, 10 min, 2006 15. Horuk, dokumentarni film, barve-zvok, 2 min, 1981 55. Ko se čustva prebudijo, dokumentarni film, barve-zvok, 8 min, 2007 16. Od ja do ne, stop-trik animirani film, barve-zvok, 3 min, 1981 56. Ezl ek, dokumentarni film, barve-zvok, 10 min, 2008, scenarij 17. Matematika, igrani film, barve-zvok, 4 min, 1982 Smiljan Pušenjak 18. Na tekočem traku, dokumentarni film, barve-zvok, 6 min, 1982 57. Mlad je treba začet', dokumentarni film, barve-zvok, 1 min, 2009 19. Popularni, stop-trik animirani film, barve-zvok, 4 min, 1982 58. Pesem sužnjev, 2009, igrani film, barve-zvok, 6 min, scenarij 20. Saša, igrani film, barve-zvok, 2 min, 1982 Smiljan Pušenjak 21. Aha, igrani film, barve-zvok, 2 min, 1982 59. Življenje z barvo, dokumentarni film, barve-zvok, 7 min, 2009 22. Pogovarjajmo se, dokumentarni film, barve-zvok, 24 min, 1982 60. V Gopolavoru, dokumentarni film, 3 min, 2009, glasba Renato Ribič 23. Niti, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 1983 61. Rad bi bil, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 2010 24. Klik, dokumentarni film, barve-zvok, 2 min, 1983 62. Maribor in njegova najstarejša trta na svetu, dokumentarni film, 25. Motokros, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1983 11 min, 2010, scenarij Smiljan Pušenjak, glasba Renato Ribič 26. Profi, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1984 63. Mlaj, dokumentarni film, barve-zvok, 9 min, 2011 27. Program, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 1984 64. Mleko, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 2014 28. Šok, stop-trik animirani film, barve-zvok, 2 min, 1984 65. Mozaik, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 2015 29. Pesem, kaj je to, dokumentarni film, barve-zvok, 28.min, 1984 66. Kaj sva sonce in jaz videla ob Dravi, dokumentarni film, barve-30. Gerbanje, dokumentarni film, barve-zvok, 7.min, 1985 zvok, 6 min, 2017, scenarij Zorica Fingušt 31. Mikromanija, igrani film, barve-zvok, 8 min, 1985 67. Skulptura, dokumentarni film, barve-zvok, 9 min, 2019 32. Mladi kiparji, dokumentarni film, barve-zvok, 3 min, 1985 68. Maribor & saxofon, dokumentarni film, barve-zvok, 4 min, 2020, 33. V toti gostilni, igrani film, barve-zvok, 15 min, 1984 glasba Oto Vrhovnik 34. Goba, risani animirani film, barve-zvok, 3 min, 1986 69. Orgle, dokumentarni film, barve-zvok, 18 min, 2021 Ob Dravi, 2021 (foto: Anita Kirbiš) 52 53 GLEDAL SEM DISNEYJA Ob jubileju Guinnessovega rekorderja in začetnika animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča Knjižno, Likovno razstavišče, Avla in Izložba UKM, 30. junij–1. september 2022 Avtorja razstave: dr. Karmen Salmič Kovačič in Jože Slaček Urednica kataloga: Karmen Salmič Kovačič Besedila: Anita Kirbiš, Jože Slaček in Karmen Salmič Kovačič Fotografije: Anita Kirbiš, Franc Kopič, Sašo Logar Jezikovni pregled: Nino Flisar Vizualna podoba: Dejan Štampar Postavitev razstave: Enota za domoznanstvo in posebne zbirke, Knjigoveznica UKM Zbirka: Razstavni katalogi UKM, zvezek 16 Založila: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, www.press.um.si, zalozba@um.si Izdala: Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor, Slovenija, www.ukm.um.si, ukm@um.si, zanjo mag. Dunja Legat, ravnateljica Vrsta publikacije: E-knjiga Dostopno na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/692 Maribor, 2022 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. / All rights reserved. No part of this book may be reprinted or reproduced or utilized in any form or by any electronic, mechanical, or other means, now known or hereafter invented, including photocopying and recording, or in any information storage or retrieval system, without permission in writing from the publisher. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 791:929Kopič F.(083.824)(0.034.2) ISBN 978-961-286-617-4 (pdf) ISBN 978-961-286-618-1 (mehka vezava) KIRBIŠ, Anita Gledal sem Disneyja [Elektronski vir] : ob jubileju Guinnessovega rekorderja DOI https://doi.org/10.18690/um.ukm.3.2022 in začetnika animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča : [Knjižno, Likovno razstavišče, Avla in Izložba UKM, 30. junij–1. september 2022] / urednica Cena: 5 EUR Karmen Salmič Kovačič ; [besedila Anita Kirbiš, Jože Slaček in Karmen Salmič Kovačič ; fotografije Anita Kirbiš, Franc Kopič, Sašo Logar]. - E-knjiga. - Maribor Odgovorna oseba založnika: : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. - (Zbirka Razstavni prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru katalogi UKM ; zv. 16) Citiranje: Salmič Kovačič, K. (ur). (2022). Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/692 Gledal sem Disneya: ISBN 978-961-286-617-4 (PDF) ob jubileju Guinnessovega rekorderja in začetnika doi: 10.18690/um.ukm.3.2022 animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča. Maribor: COBISS.SI-ID 112715267 Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.ukm.3.2022 Ob Dravi, 2021 (foto: Anita Kirbiš) 56