Ameriška Domovina AMERICAN !N SPIRIT fOR€2GN IM LANGUAGE OHIY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 28, 1963 SLOV€NIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXI — VOL. LXi Ffgncoii pripravljajo omnlm aaerišbga kapitala v Skupnosti Francoski finančni minister je predloži! proučitev vlog tujega kapitala v Evropski gospodarski skupnosti. — I>e Gaulle izgublja pri volivcih zaradi domače politike. ‘ - t M I; RADEN-BADEN, Zah. Nem. -- Tu so se zbrali na sestanek finančni ministri Evropske gospodarske skupnosti. Francoski finančni minister je predložil, naj bi 'izvršni odbor Skupnosti ■preinkal obseg vlog tujega kapitala v Skupnosti. Predloga ni nihče pcdp ral, pa mu tudi ni nihče nasprotoval. Finančni ministri petih ostalih članic so se Previdno izognili vsaki debati o .tern. - ■ Preiskava položaja je prvi korak o omejitvi doliva tujega, zlasti ameriškega kapitala v Evropsko gospod arskc skupnost, ki je posebno neljub De Gaullu, proti kateremu pa ostali člani Skupnosti ne kažejo no-none nenaklonjenosti. Za De Ganila samo še 1' odstotkov Francozov PARIZ, Fr. — Zadnje- povpraševanje javnega mnenja v Efanciji v pogledu podpore De Gaulla cd strani volivcev je pokazalo, da je ta padla na 55 odstotkov. na najnižjo točko te-ko-T. j4 mnseoev, ko, so .začeli Jsvnost povpraševati o tem. Pa-danje DeGaullove priijubljeno-SG v javnosti nima veliko o-Pravka z njegovo zunanjo poli-kko-, to večji del Francozov Pode.ra, glavni vzrok je v no-kanji politiki, v upiranju vlade Zahtevi delavstva po višjih pla-Ca-‘- V tem pogledu je usoden 'ksti štrajk premogarjev v Lo-rc-ni. , ; : •‘•Irajfkujoci rudarji so dobili VeEkc. moralno in tudi finančno Podporo od strani drugih unij, ^asti tistih, ki povezujejo de-*a/stvo v nacionaliziranih obra-'f- 2a nje m njihovo podpira-se je izjavila tudi katoliška eri-‘'ev. Vlada eama pri tem V?traja na svoji ponudbi, dslav-St'; ° pa noče popustiti od svoje V-nteve. Vlada je pristala na odstotka zvišanja, premc-pa zahtevajo 11 odstotkov . "de zaclužke ob krajšem de- lov nem tednu. 0 ... • .—---------- SAjemlc Agung na Ba--bR-i se še m umiril ^f -PASAR, Bali. — Lava še ^ no teče iz žrela ognjenika sUng, katerega veliki izbruh s,' rriarca letos je zahteval SnPn0- 'C!k0li 1500 človeških ži:v- )n uničil streho preko 1 nr,n ° ^U!^ern- Oblasti so okoli 0’ ' . P r e b i v a 1 c c v v bližini ^nlenika na ,Severni obali oto-0kajPrePeljale na varno južno Qtedanji izbruh ognjenika na mo"U ^"e naivečji fn naJ-j0 JCneiši od onega 'leta 1883, ki te etok Krakatau in zah- af 35,000 človeških življenj. Vremenski prerok pravi: vi'S?ln° 0'kfačno, hladnejše. Naj-Ja ternPeratura 58. Novi grobovi Rose Stankiewicz Včeraj je umrla v Suburban Community bolnišnici; 51 let stara Rose Stankiewicz, roj. Papež, z 7118 Winfield Ave., žena Stanleya, mati Mrs. Louis (Rosemary) Gliha in stara mati Louisa Stanleya. Oče John Papež je umrl pred nekaj leti, mati Mary Papež, roj. Stauti-har, pa še živi, prav tako -bratje Joseph, Rudolph in Edward ter sestra Albina Adams. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalva- riJ°- ■ 1- Mi Mary Horvath Včeraj je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 73 let stara Mary Horvath, ‘roj. Boj kovic, s 1647 E. 73 St., doma v Turnišču v Prekmurju, c d koder je. prišla v Ameriko 1. 1912. Mož Joseph ji je umrl 1. 1939. Bila je mati Jožeta (v Sloveniji), Louisa, Mary, Ane, pok. Johna, pok. Franka in pok. Stefana ter sestra Ane- Gorko. Bila je članica Društva sv. Štefana št. 224 KS-KJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v ponedeljek Ob 8.15 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Prišla Tajska na vrste? BANGKOK, Taj. — Zadnje čase opažajo veliko aktivnost komunističnih agentov v sever-novzhodni Tajski. To se čuti posebno v dolini reke Mekong in ot) meji z Laosom. Tam se pojavlja zmeraj več krošnjarjev, ki pa ne prodajajo samo trgovskega blaga, ampak pridno delijo tudi komunistično propagandno literaturo. So pri svojem poslu zelo spretni. Ker uživajo simpatije prebivalstva, posebno^ na deželi, jim policija ne more blizu. Krošnjarji ustvarjajo na deželi tudi skrivne zaloge orožja in muni-eije. Najbolj jim prihaja prav pomanjkanje dobrih prometnih zvez, ki tajski vladi onemogoča učinkovit nastop proti levičar-sk'm agentom. V krajih, ki so daleč od vsakega prometa, so šepa že pojavile prve gverilske čete. Vse delo- komunističnih a-gitatorjev se vrši točno po vzorcu,-ki smo ga doživeli pred 6 leti v Laosu. Washington se pripravlja na volitve leta 1964 WASHINGTON, D.C. — Naša prestolica nima nobene mestne samouprava. Upravlja jo kar posebna komisija federalne administracije, upravni odbor pa izbere Kongres. Prihodnje leto bo nastopila v tem pravnem stanju mala sprememba. Washington bo dobil pravico, da izbere tri volivne moža za predsedniške volitve. Ker mesto nima še nobene tradicije in nobene skušnje v tem poslu, je senator W. Morse vložil poseben zakonski predlog, ki naj upravi olajša pripravljalna dela za volitve. Glavno pa je, da se organizirata obe stranki. Ako se ne bi organizirali, se večina volivcev ne bo udeležila volitev. Kdo bo zmagal? Mislijo, da bodo demokratje dobili večino, kajti Washington spada politično “na jug”, toda prerokovati nihče ne upa, ker ne ve, kam se bodo obrnili črni volivci, ki imajo večino. Država Čile izgnala kubanskega diplomata Skušal je priti po nezakoniti poti do tajnih kubanskih dokumentov v Peruju ponesrečenem potniškem letalu. SANTIAGO, Čile. — Letalska nesreča, ki je pretekli teden zahtevala 40 človeških življenj v Peruju, je sprožila med Castrovimi diplomati v Čilu in Boliviji vrsto poskusov priti do tajnih dokumentov, -ki sta jih nosila seboj Castrova diplomatska- kurirja, potujoča s ponesrečenim letalom. Vsi -napori so bili brez uspeha, pripravili pa so vlado države Čile, -da je enega izmed Castrovih diplomatov pognala iz dežele. Čileanski zunanji minister Carlos Martinez Sotcmayor je naročil Alfredu Garciji Almey-di, tajniku kubanskega poslaništva, da mora do včeraj zvečer zapustiti Čile. Po besedah zunanjega ministra se Almeyda ni držal predpisov, po katerih se ravnajo diplomatje in se je čile-anskim oblastem predstavil pod drugim imenom kot čileanski državljan. Almey-do je prijela mejna po-i-cija, ko je skušal pod tujim imenom preko meje v Peru do tajnih Castrovih dokumentov v ponesrečenem letalu. Spoznala ga je in ga poslala nazaj v glavno mesto. Podobne poskuse so baje napravili tudi Castrovi di-Womstje v Boliviji, .'ve;*dar z nič 'boljšim uspehom. Dokumenti so prišli v roke peruvijsk-e- in ameriške reševalne odprave, ki sta skupaj dospeli kot prvi na kraj nesreče. Poleg dokumentov so debili tudi dve lahki strojnici, s katerima sta bila Castrova diplomatska kurirja oborožena. Peru nima s Kubo nobenih diplomatskih stikov. Od vseh držav Latinske Amerike vzdržujejo redne diplomatske stike s Castrovo Kubo le še Bolivija, Čile, Brazilija, Mehika in Urugvaj. Vremenske postaje v Washmgtaiui in Mo-skvi dobe stalno direktno zvezo WASHINGTON, D.C. — V duhu zadnjega sporazuma med nami in Moskvo o skupnem preiskavanju pogojev za vremenske napovedi, sta se sedaj naša in ruska delegacija dogovorili, da se naša glavna vremenska postaja in ruska povežeta z direktno teleprintersko zvezo, M bo stalno v obratu. Zveza sme služiti samo za namene vremenskih napovedi. Druge države se lahko priključijo na teleprintersko zvezo, vendar samo za dobivanje poročil. -Svojih obvestil ne bodo smele dajati. T e 1 e p rinterska zveza bo začela obratovati enkrat v prihodnjem letu. Vsaka država mora sama nositi vse svoje stroške za zvezo. Povprečno je v rabi v Združenih državah okoli 14,-000 šolskih avtobusov. Ženske h%rh ifeerMafe ¥ ieskvš prati “fay” DUNAJ, Avstr. — Za letošnje poletje imajo v sovjetskem glavnem mestu Moskvi namen organizirati veliko mednarodno žensko zborovanje z zahtevo po prepovedi atomske omfce in vsega ostalega atomb^gm v orožja. Pokroviteljstvo dVv zborovanjem naj bi imela žena predsednika vlade Nikite Hruščeva. Zborovanje je predvideno za konec junija in je menda' že večje število raznih ženskih organizacij v raznih delih sveta d-clbilo vabila nanj. •----o------ Filipini ne marajo rednih diplomats kili vezi s Sovjeti jo MANILA, Filip. — Vlada s predsednikom Macapagalom je v zadnjem času resno razmišljala -o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Ko je videla delovanje sovjetske delegacije na nedavni azijski ekon o mski konferenci tu, je načrt opustila. Filipinska policija je odkrila, da go člani sovjetske gospodarske delegacije prekinili svoje -delo na konferenci, da so- dobili čas za tajne sestanke in posvete z vodniki domačih komunistov in drugih nasprotnikov vlade. To odkritje je naglo ohladilo vladno željo po rednih zvezah z Moskvo. Pse kradejo UTICA, N. Y. — Tod se jev zadnjih mesecih zelo razširila kraja psov. Tatovi prodajajo pse v psarnice po $5, te pa jih prodajajo nato dalje za razne poskuse po $15. Policija trdi, da še nikdar ni imela posla is tako “revno krajo”. Prvi spspadi z rdslfei gveril®! v favalemali GVATEMALA, Gv. — Vlada, la trenutno prvi cilj komu-ni- je v ponedeljek objavila obsedno stanje po vsej deželi, ko je odkrila, da .nameravajo komunisti -oborožen upor proti njej. To je v 15 mesecih že drugi o-klie obsednega -stanja v tej državi. Po uradnem poročilu je stičnega podtalnega delo in priprav za revolucijo v Srednji A-meriki. Obsedno stanje je bilo objavljeno za dobo 30 dni. Gvatemala j-e- bila prva država v A-meriki, kjer so komunisti uspeli priti na oblast. Pred petimi prišlo včeraj do prvih spopadov leti so morali pred uporom, ki med vladnimi -četami in rdeči- ga je na tihem podpirala Ame- iaiazijska federaeija še vedi® sporna zadeva MANILA, Filip.—-V Manili se je te dni končala gospodarska konferenca za Azijo in llJaljnji zahod. Na konferenci jso seveda veliko govorili tudi Jo Malazijski federaciji, ki jo zagovarja v glavnem le Malaja, proti njej sta pa Indonezija in Filipini. Na konferenci so pa vendar sklenili, da se bodo o bodočnosti fereraeije pogajali. V ta namen je začela zborovati v Manili posebna diplomatska komisija, ki naj pripravi sestanik zunanjih ministrov Malaje, Indonezije in Filipinov. Ministri naj bi se zbrali v M a n i 1 i začetkom aprila. Skušali naj bi doseči kompromis, ki naj bi ga pozneje odobril kongres: predsednikov treh držav. Torej mala konferenca na vrhovih za jugovzhodno Azijo. Politični opazovalci ne pričakujejo posebnih posledic teh sestankov, ki bodo imeli le namen “varovati obraz” nekaterim azijskim politikom. mi v severovzhodnem delu de*-žele. Predsednik Miguel Ydigoras Puentes smatra, da je Gvatema- rika, bežati iz dežele. Zadnje dni se menda na skrivaj vračajo, da 'bi začeli -oborožen upor proti vladi. SOVJET! J A PROTESTIRALA RAD! NAPADA KUBANSKIH BEGUNCEV NA NJENO LADJO Sovjetska zveza je včeraj izročila Združenim državam ostro noto, v kateri protestira proti napadu kubanskih beguncev na sovjetsko tovorno ladjo Lvov v kubanskem pristanišču Isabela de Sagua. WASHINGTON, D.C.— Predpreteklo nedeljo sta dve oboroženi skupini (kubanskih beguncev napadli s-ovjeMko tovorno ladjo Lvov v kubanskem pristanišču Isabela de Sagua in streljali tudi na sovjetsko vojaško taborišče na bregu. Po poročilu zastopnikov napadalcev Alfa 66 in Druga frcata Es-ca.mb.raya | preje trdilo, naj bi bilo 12 ljudi na ladji Lvov ranjenih in mrtvih. Napadalci so se približali neopaženi Združene države same. Sovjetska zveza na te izjave ne da dosti. Včeraj je v estri noti protestirala pri vladi Združenih držav zaradi tega napada češ, da ga 'begunci vsaj brez njenega tihega soglasja niso mogli izvesti. Uradno glasilo sovjetske vlade “Izvestia” je že da “morajo niti napada voditi ali v CIA (O-srednja o b v e š č evalna služba ZDA) ah pa v Pentagon”. z morja, izvedli napad, pa se Zastopnik državnega tajništva nato naglo umaknili brez vsa- in sam predsednik Kennedy je kih izgub. Sami ,so izjavili, da'na zadnji tiskovni konferenci niso odpluli proti Kubi z nobe- 1 napad astro obsodil, ker da je nega oporišča v Združenih dr-j “komunistični oblasti na Kubi žavah. Isto so izjavile tudi preje koristen kot škodljiv”. McNamara se bo lotil tudi vojne mornarice Boeing dobit ivezm naročilo za Bpa-ioar Proučuje uporabnost letalonosilk, križark in rušilcev v zvezi z modernim o-rožjem možnih nasprotnikov. * Fese je WASHINGTON, D.C. — deratni tajnik McNamara cedaj spravil na letalonosilke. Imenoval je posebno komisijo, ki naj preišče, kakšno in kolikšno vrednost imajc danes letalonosilke za sodebno vojskovanje. Komisija mu mora poročati dc 15. maja. McNamara namreč misli, da letalonosilk ni mogoče zavarovati ne pred novimi ruskimi bombniki na velike daljave ne proti raketam ruskih podmornic. McNamara sedi radi tega, da nam nove letalonosilke niso potrebne, treba je samo podaljšati sedanjo funkcijsko -dobo vsake od 20 na 30 let. Zato tudi še ni dal naloga, naj vojna mornarica naroči novo letalonosilko, ki je mn j o dal potrebna sredstva že lanski Kongres. Obrambni tajnik želi tudi vedeti, ali so nam še potrebne križanke v sedanji ’oliki. Tudi na bodočnost rušilcev ne da dosti. Pri vsem tem mu gredo po glavi stroški. Vsaka nova letalonosilka stane namreč nad $300 milijonov. V vrstah admiralov vlada radi tega veliko razburjenje, ki ga admirali -hočejo presaditi tudi na Kapitol. Do prvih spopadov bo prišlo pri Kongresnem obravnavanju nakazil za vojno mornarico. ------o------ Kralj Savd resno bolan? NICA, Fr. — Kralj -Savd je že dolgo bolj rahlega zdravja. Zadnja katastrofa njegovega o-sebnega letala, ki se je na poti iz Švice v Nico ponesrečilo in je pri tem zgubilo življenje veliko število kraljevega spremstva, ga je pa tako pretresla, da je obležal. Njegova -okolica je poklicala na pomoč kar 12 zdravnikov, sedaj pa še tri nove. Kraljeva pisarna ne ' daje nobenih poročil o kraljevem zdravju, vendar pa se' iz obnašanja kraljeve okolice da sklepati, da mora biti kralj težko bolan. Vse -njegovo spremstvo je namreč strašno pobito in ne govori z nikomur. Iz Clevelanda in okolice Zadušnica— V soboto cb 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Ipavec ob 1. obletnici smrti. V ponedeljek ob šestih zvečer bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jima Luzar ob 6. obletnici smrti. V soboto ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Lucijo Kalan ob 4. obletnici smrti. Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Geor-ge-a Novak ob 4. obletnici smrti. V soboto ob sedmih bo v cerkvi Miarije Vnebovzete sv. maša za pok. Matildo Walland. V bolnišnici— John Smuk z Bonna Ave. je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 224. Obiski so dobrodošli! Selimo mu naglega okrevanja! Iz bolnišnice— Mrs. Uršula Unetič z 1134 E. 76 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Govoreč? stroj Slavni izumitelj Edison (1847-1931) je bil nekoč v družbi neke dame, ki ga je obsula s celo ploho pohval zaradi njegovih genialnih izumov. Ko mu je govorila: . . vse to in še govoreči, stroj . . .” ji je Edison skočil v WASHINGTON, D.C. — Le-Italske sile so naročile pri Booing Co. gradnjo vesoljskih vozil Dyna-Soar v skupni vrednosti 358 milijonov. To vesoljsko vozilo, ki bi se pri povratku na j besedo: Zemljo spuščalo kof .jadralno ;. “N-g n? rootdr se. d-n.ga gos-letslo, naj bi pokazalo pot za j pa, izumil ga je sam gospod Bog. vesoljske lovce neprijateljskih j Jaz sem sestavil le p. vi stroj, k: raket. -ga je mogoče ustaviti . . .” Program Dyna-Soar je v te- | ..r-:.-..;—=-= ku že nekaj let. Nedavno se je . Novo naročilo kaže, da. bedo pojavila v javnosti vest, da je [program nadaljevali vsaj zača -mogoče, da ga bodo ukinili, ker j no. dokler ne bo megel, dobiti da predstavlja nekako vzpored-j točnejše slike o njegov: vredne-nc delo- NASA, da pa doslej šejsti. Predvidoma naj bi prvi člani prinesel niti prodiranju v ve- [vek poletel v Dyna-Soar v vesc-s-olje niti obrambi dežele kake j]je prihodnje leto ali pa celo posebne koristi. 'šele leta 1965. Najnovejše vesti MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je zavrnila protest Združenih držav zaradi poleta dveh sovjetskih vojaških letal nad delom Aljaske 15. marca letos. V odgovoru na protest trdi, da sovjetska letala niso bila nikdar bližje Aljaski kot 200 km. BUENOS AIRES, Arg. — Predsednik republike Gnido je pozval vse politične in vojaške vodnike dežele k slogi in zakonitosti, ki naj obvarujeta deželo pred novimi notranjimi pretresi. Notranji minister, ki je zagovarjal udeležbo peronistov pri volitvah, je moral na pritisk vojaštva odstopiti. NEW YORK, N. Y. — Republic Steel Corp. je objavila, da bo zgradila nove oksigenske peči v Clevelandu in Warrenu v Ohiu in v Gadsdenu, Ala., v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav zanikava vest, da bi se pogajala z vlado Madžarske o osvoboditvi kardinala Mindczentya, ki se je novembra 1956 zatekel pred komunističnimi madžarskimi preganjalci v ameriško poslaništvo v Budimpešti. WASHINGTON, D. C. — Državni podtajnik G. Bali je odpotoval včeraj v London, da bi preprečil angleško dobavo velikih jeklenih cevi Sov jetiji. Rusi potrebujejo take cevi za gradnjo petrolejskega voda s področja Urala do meje Srednje Evrope. V Washingtonu trdijo, da so zaradi tega cevi važen strategičen material, med tem ko so v Londonu drugačnega mnenja. Zahodna Nemčija je dobavo takih cevi Sovjetih ustavila. Ameriški poskus preprečiti možnost sovjetskega nakupa takih cevi v svobodnem svetu je sprožil že hud protest Hruščeva. NEW YORK, N. Y. — Danes so Newyorcani pričakovali redni izid časopisov pc 110 dneh štrajka. Ostalo je ie pri pričakovanju, ker so fotograverji odklonili predlog sporazuma, ki ga je predložilo vodstvo unije. Štrajk se nadaljuje in New York bo dalje čakal na časopise. HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je sinoči v govoru preko radia in televizije grozil, da se bo Kuba oskrbela z letali za dolge polete, s katerimi bo mogla varovati na Kubo in s Kube ploveče ladje. Povod za grožnjo je dal napad kubanske begunske skupine na neko sovjetsko ladjo na poti na Kubo zadnji torek. WASHINGTON. D. C. — Včeraj je predsednik Kennedy sprejel maroškega kralja Hasana II., ki se je pripeljal sem iz New Yorka z vlakom na uradni o-bisk. Sinoči je bila njemu v čast prirejena v Beli hiši svečana večerja, danes pa se bo s predsednikom J. Kennedyjem x-azgovarjal o odnosih med obema deželama. /imeri^ka tkmomm /»• ,V« J-J.?. * IM e GBsSSBa5j& 61-17 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Eanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid -at Cleveland, Ohio No. 62 Thurs. March 28, 1963 Tito: “Beseda Jugoslovan jim gre težko z jezika!” bodo v njej najbolje našli svojo računico oziroma korist! tarni film, delo znanega^ameri-tako zase kot za svojo skupnost. Združevanje proizvajalcev v republikah in med republikami je velikega pomena za močan gospodarski razvoj skupnosti kot celote. (Jutri dalje) luij’miiiiiiiiiinmiiiuuiuiuuiiiiimiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiuiiiminiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuimmuimiuuiiuiuuuimuimii PennsyIvanski prepihi (Pproča Majk) HiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiimiiimininiiiinniiiunniiiiniiniumHUiiuuiiininitiiiniiiniiiiiiuiiiiuuiiiiiniiiiiinnnimmniinimii Pittsburgh, Pa. — V začetku i ni, na vsei to pa pozabi...” Vprašanje odnosov med posameznimi narodi Jugoslavije vlade med obema svetovnima vojnama niso znale rešiti. Tudi poskus kralja Aleksandra ustvariti iz treh narodov enega samega, nje pa potisniti na stopnjo “plemen”, se ni obnesel. Nasprotja, ki so vladala med Srbi in Hrvati, so mogočila komunistom doma ustvariti temelj za komunistično revolucijo in potegniti zavezniške vlade na svojo stran, ko so videle, da tudi jugoslovanska begunska vlada ne more rešiti težavnega problema. Tito je zatrjeval narodom Jugoslavije in zaveznikom, da je našel rešitev, ki bo napravila konec starim prepirom med Srbi in Hrvati; z ustvaritvijo federacije šestih republik naj bi bil ta spor za vedno končan. Debata med Slovencem Pirjevcem in Srbom Cosičem predlanskim in lani je-pokazala, da vprašanje odnosov med narodi Jugoslavije še ni rešeno, da se je dejansko pojavilo v stari obliki in še skoraj z večjo ostrino ter seglo celo preko starega okvira. Pravilnost take presoje je potrdil govor Josipa Broza Tita samega na 7. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije 23. januarja letos. Na tem zborovanju je Broz na dolgo in široko razpravljal o nacionalnih odnosih v Jugoslaviji in skušal mladini nakazati pravo “socialistično pot” v tem vprašanju. Takole jim je razlagal: Hotel bi vas, mladince, opozoriti predvsem na nekatere pojave v našem družbenem razvoju, ki zaslužijo, da jih upoštevamo. Predvsem bi hotel povedati nekaj o integraciji. Ne mislim na ekonomsko integracijo, o tem je bilo že govora ... nekaterim ljudem še vedno ni jasno, za kaj pravzaprav gre. Integracija, kakor si jo zamišljamo, ne pomeni zanikanja nacionalnosti, njihovih pravic, ki jih je oblikovala naša revolucija. V naši državi z več republikami in narodnostmi gre v glavnem za idejno-politično integracijo, ki je pogoj za integracijo v ekonomiki, socialistični kulturi, znanosti in drugem. Geslo “Bratstvo in enotnost” bi moralo biti že davno doseženo, je pa še vedno aktualno zaradi nekaterih protislovij v našem družbenem življenju. O čem priča to? O tem, da socialistična zavest iz teh ali onih razlogov v naši deželi še ni popolnoma zmagala. Če je socialistična zavest na nižji ravni, potem je težje premagovati protislovja v družbi. Pri precejšnjem delu ljudi raste socialistična zavest počasi, ali je ovirana z vplivi od zunaj, z vnašanjem tujih pojmovanj v naš družbeni razvoj, oziroma z vnašanjem elementov idejne in stvarne dezintegracije v našo socialistično skupnost. Pogosto se poskuša opravičevati take negativne poja-\e z demokracijo. Z njenim plaščem in svoboščinami se poskuša prikriti razne protisocialistične pojave. Take težnje prihajajo zlasti do izraza pri malem delu književnikov in umetnikov, toda ne samo pri njih, marveč tudi pri nekaterih voditeljih, ki v svojem prakticizmu pozabljajo, da so komunisti, da imajo kot taki tudi svoje obveznosti in dolžnosti delati v interesu pravilnega razvoja socializma v naši deželi. Razumljivo je, da obstoja v socialistični skupnosti z več narodnostmi tudi več protislovij, ki jih je na raznih razvojnih stopnjah treba upoštevati, da bi se skupnost pravilno razvijala. Da bi torej protislovja v večnacionalni skupnosti odpravljali in odpravili, je treba težiti k temu, da s'e bodo manj razviti člani socialistične skupnosti postopoma razvijali, da bodo dosegli isto stopnjo razvoja in da se bo potem skupnost kot celota enakomerno naprej razvijala. Ta proces ne sme potekati na škodo proizvajalcev razvitejših članov socialistične skupnosti, kar pomeni, da mora tudi njihov standard stalno naraščati. Ker razvoj neraz-vitih območij ne more iti samo na račun proizvajalcev razvitejših območij, je po drugi strani razumljivo, da morajo biti prejemki proizvajalcev v nerazvitih krajih v skladu z njihovim prispevkom akumulaciji, z načelom nagrajevanja po delu in sposobnostih ter po skupnem proizvodu. Sleherna uravnilovka ima tod lahko škodljive posledice. Povzroči lahko, da izgine zanimanje za povečanje produktivnosti dela, ki je na razvitejših območjih na višji stopnji kot ne nerazvitih. Produktivnost dela ima torej izredno veliko vlogo v večnarodni skupnosti. Izravnavanje v prejemkih oziroma standardu mora korakati v skladu z izravnavanjem na področju produktivnosti dela. Ta proces ni hiter in ga ni mogoče uresničevati skokovito, marveč postopoma. Zakaj pri tem imajo važno vlogo razni činite-Iji: tehnično znanje kadrov, organiziranost proizvodnje, tehnična raven proizvajalnih sredstev, pridobivanje navad industrijskih proizvajalcev in drugo. Ekonomska integracija v okviru celotne socialistične skupnosti je važen pogoj, da bi proces, o katerem govorim, čim lažje potekal. Zato je integracija ekonomike ali bolje rečeno proizvodnje predvsem stvar samih proizvajalcev, ki leta in še sedaj nas “troštajo” razni računski gospodarski strokovnjaki, da bo1 letošnje leto nadvse rodovitno v goispodar-skih ozirih za vse nas. Napovedujejo, da delavci bodo več zaslužili v tem letu, korporacije in privatniki, ki obratujejo razne industrije, bodo “poželi” več dobička v tem letu,, vse bo lepše cvetelo in rodilo, tako govore in prikazujejo prerokovanja. Mojstri računarji vse izračunajo. Lani pravijo, da so Ame-rikanci imeli osebnih dohodkov okrog 440 bilijonov in pol. Ko so od teh dohodkov plačali Stricu Samu dohodninski davek, jim je še vedno ostalo okrog 383 bilijonov dolarjev za njihove osebne potroške, za prihranke in druge reči in zahteve, ki se jih more zadovoljiti le z dolarji, s praznimi žepi pa ne. Odkod je pa prišel porast dohodkov v lanskem letu, v katerem omenjajo, da so Ameri-kanci imeli nad 24 bilijonov dolarjev več dohodkov, kakor pa v prejšnjem letu 1961? Nekaj je bil zaslužek višji, več'dobička pri obratih, odtod več dividend na delnice in kapital. Le en stan je; imel malo manj dohodkov in to so ameriški farmarji. Drugi pa baje vsi več. Investorji so bili deležni baje okrog 15 bilijonov dolarjev dividend več, kakor leto preje. Vlagatelji pravijo poročila, so prejeli na hranilne: vloge nad 2 bilijona obresti več kakor preje. Celo stari penzionisti iz socialnega zavarovanja so prejeli 1 bilijon več kakor preje. Lani so izplačali penzionistom iz socialnega sklada 34 bilijonov in 600 milijonov dolarjev. “Torej vsi več!” — je vzkliknila moja Kata, ko sem ji prebral poročilo o tem. “Koliko si pa ti dobil več, Majk?” — me je pogledala tam od peči Kata. “Ha, na naju so pa menda pozabili, tudi enega samega ficka nama niso dali več. Nak, pri nama se pa nikoli ne “zmotijo”, da bi nama na najinem čeku zapisali kako večjo “cifro”. Midva pa zgleda, da nimava te sreče ...” — sem odgovoril Kati in Kata se je smehljala. In kar prav je imela, saj jeziti se nič ne pomaga. Tako poročila o gospodarstvu in socialnih razmerah. Čez par dni, sem pa bral druga poročila, ki pa povedo, da ni vse; tako rožnato gospodarsko, vsaj za mnoge delavce in njihove družine ne. Objava urada za delo in industrije iz Harrisbur-ga pa navaja, da je tekom januarja bilo še vedno na listi prijavljenih za brezposelno podporo okrog 270,819 prosilcev in to samo v naši državi. Ti pa zgleda, da najbrža niso bili deležni begate žetve” v zadnjem letu, o katerih govore poročila o lanskih osebnih dohodkih Ameri-kancev. Sicer ni tako hudo. Živi se, kakor že pač. Le zanimivo je, kako znajo naslikati razmere na eni strani in kako na drugi. Ko sem prebral obojestranska poročila, se mi je zdelo, da sem stal pred velikim izložbenim oknom velike trgovine, v katerem je bila pogrnjena miza in na njej naloženih vse polno vseh raznih dobrot, ob katerih človek s primernim apetitom pošto ji in gledajoč na iste kar jezik premika v ustih in sline požira in sam pri sebi govori: “Salament, to so pa dobre reči, glej glej, te bi se pa jedlo, to bi pa “šmeikalo” ... Pa ti oči povedo: “Fant, med teboj in tistimi pečenkami in dobrimi rečmi je In po takih mislih, ki te zopet postavijo v stvarnost, jo mahneš naprej v tvoje razmere in tvoje življenje ... * RAZNIH NESREČ IN NEZGOD je bilo tekom zadnje zime vse polno po naši okolici. Klanci poledenelih cest in potov med našimi hribi in po. hribih so zahtevali številne avto-mobilske nezgode. Teh je toliko, da jim je kar težko slediti. Te požro milijone in milijone de:-narja ljudem, kakor tudi mestnim okrajnim in državnim oblastem, ki morajo take nezgode potem- reševati med strankami, itd. Milijoni gredo za zavarovalnine in Ikolikor več jih je, dražja je zavarovalnina za taka slučaje. Koliko denarja gre za vse to! Velikanske škode povzročajo in zahtevajo tudi požari, ki se po raznih neprevidnostih itd. pojavljajo vse na okrog. V Leetsdale predmestju je pred nedolgim pogorela velika tovarna za plastične izdelke, ki jo je obratovala A. Card Plastic Corporation, ki je zaposlovala nad 500 delavcev. Zavzemala je cel blok prostora. Materialne škode, pravijo, da. je do šest milijonov dolarjev. Tovarno, pravijo lastniki, da bodo 'Obnovili. Vendar za one, ki so bili pri njej zaposleni to pomeni dalj časa brez dela, ali pa iskanja dela drugod. Izredno huda zima je letos povzročila ljudem tudi mnogo škode. Strankam so zamrznile na mnogih krajih vodne; cevi, nekaterim.:: >lin ter drugo in ker šlkega publicista in kulturnika Don Sbaw-a. Ta predstava je dijaška. Za drugo občinstvo so predstave v večernih urah. Znižana vstopnina k dijaški predstavi je pol dolarja. iSAVA — clevelandski odsek vabi vse slovenske visokošolfcei in visokošolce, da se te predstave udeleže. Pridruži pa se nam lafeo tudi vse drugo slovensko dijaštvo našega mesta. Priglasiti se je! do petka zvečer na EN 1-6916 (Milena Dolenc) ali UT 1-4928 (Janez Sever), kjer se bodo dobila dodatna navodila. Odpeljemo se točno ob 3. uri pop. izpred Baragovega doma na St. Clair ju. Na svidenje! SAVA-Cleveland radi silnih'zametov ni bilo mogoče priti popravljalcem na delo, so tu in tam stranke trpele po več dni v hudi zimi zlasti po bolj oddaljenih krajih od mesta. V zadnjih par tednih so imeli v več krajih, zlasti po ozkih med hribnimi dolinami in nižavami, povodnji. Sneg v hribih se taja in topi in vodni tokovi potov in rek naraščajo. * NOVI GROBOVI: — Na North Side so pred nedolgim pokopali 70 let starega rojaka Charles Kostič, iki je preminul v Allegheny General Hospital. Stanoval je na 2024 Perrysville Ave., na severni strani mesta. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Petra na Golumb-kill pokopališče. — V Braddock Hills je preminula 95 let stara 'Frances Količ, rodom iz Hrvatskei. Pokopana je bila iz cerkve Blažene Device Veeer Prešernove besedje v Ohicagii CHICAGO, 111. — V okolju, močno različnem od onega pred leti doma, doralšča slovenska mladina v tukajšnjem svetu. Vendarle je v marsičem to isti študent, navdušen in požrtvo- g0čili kaj takšnega! Je to križev France Gorše: Križev pot [Slovenci v zdomstvu smo doživeli v teh dneh nekaj posebnega. Zgodilo se je nekaj, kar se n. pr. med nami v ZDA, v kolikor je meni znano, še ni pripetilo. Pretekli teden smo namreč dobili svojo prvo bibliofilsko izdajo. Bog daj, da bi se sedaj našlo med nami vsaj toliko' bibliofilov (knjigoljubov), da bi pokupili vsaj vse oštevilčene (numerirane;) izvode, Samo sto jih je! Goršetov “Križev pot” je izšel v samozaložbi. Saj pa ni med nami ustanov ali mecenov (podpornikov), da bi nam orno- Kulturna kronika der Uebersetzungen der Heili-gen Schrift in die slowenische Sprache (Zgodovina prevodov sv. pisma v slovenščino). Sprejeta je bila “summa cum laude” (z najvišjo pohvalo). Poleg velikega števila cerkvenih in svetnih odličnikov se je letošnjega solnograjskega “ T o m a ž evega dne” udeležil tudi solnograjski naidškof dr. Rohracher, dober prijatelj našega naroda. Rojaku prisrčno čestitamo! valen za vse lepo, zdravo in plemenito. Brez njega si ne bi mogli misliti ne pevskih zborov, ne športnih društev, ne gledaliških družin, ne literarnih krožkov. Ti fantje in dekleta so letos poživili gledališki odsek pri Ligi in izbrali Prešernovo poezijo za svoj prvi nastop. Izbiro moremo samo pozdraviti, saj dokazuje, da se naš mladi igralski naraščaj zaveda resnosti dela v gledališki umetnosti, kjer ne zadostuje le dobra volja in tradicionalno priznanje, da smo* Slovenci “odrski ljudje”, ampak temeljit študij in nesebična predanost v nenehnem iskanju resnice in lepote. Postopoma bi se radi usposobili za večje nastope in kje je mogoče; najti lepšo priložnost za gojenje književnega jezika ‘in zbornega govora kot pri mojstru naše besede? Ob njem se bomo poglabljali v slovensko preteklost, preudarjali slovenska kulturna in socialna vprašanja. Nastopajoči bodo skušali pokazati, da je mogoče poezijo močno doživeti ob živi, govorjeni in igrani besedi in ne samo ob zasebnem branju ali ob deklamacijah. Kljub dolgotrajni in skrbni pripravi sobotni večer pri Sv. Štefanu ne bo dovršen, saj ise bodo nekateri tedaj šele prvič pojavili na odru pred občinstvom. Začetek točno ob 7.30 zvečer. Vsi vabljeni! Jože Kus pot, kakor ga je umetniško upodobil za slovensko cerkev v Torontu mojster kipar France Gorše. Drugi naš slovenski a-meriški umetnik pesnik Branko Bohinc pa je napisal k njemu močna razmišljanja. Fotografije bo delo Jožeta Silvaya. Tisk je zelo skrbno opravila tiskarna St. Joseph Press v Torontu, Kanada. Oprema je odlična, lu ksuzna; ovitek prijetno svetlo-siva imitacija (posnetek) domačega platna; -slike na prvovrstnem: umetniškem papirju. Obseg 32 strani. Knjiga je na razpolago pri umetniku v njegovem ateljeju na Addison cesti. Cena $1.50. — Obema: mojstru Francetu Goršetu in pesniku Branku Bohincu hvala za ta prekrasen pirh za to veliko noč! Vabilo na zabavo v Išami Neiw Smyrna Beach, Fla. — New Smyrna Beach je največja slovenska naselbina v Floridi. Od leta 1955 je kupilo že 50 Slo--Marije na Rankinu na katoli-j vencev svoje domove tukaj. Ži-škem pokopališču v Braddocku. vimo lepo ‘in mirno in se zaba- — V Johnstownu, v predmest ju, East Taylor občina, pa je preminula 14-letna deklica Marlene Lazič vsled opeklin, ki jih je zadebila, ko je požar nastal v dvonadstropni apartment hiši. Njen oče Michael Lazič je premogar in se je nahajal na delu, ko je nastal ogenj. Mati in njena desetletna sestra sta se rešili in sta se radi opeklin morali . podati v bolnišnico po zdrav niš ko pomoč. 14-letna Marlene je opeklinam podlegla. Vsem pokojnim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru! Žalujočim sorodnikom pa iskreno sožalje! Majk. “Češkoslovaška raztrgana na dva svetova” Cleveland, O. — V soboto, 20. marca, ob 4. uri pop. bedo v tukajšnji češki Tyrševi sokolski dvorani na 3689 E. 131 St., t. j. dva bloka južno od Union Ave., predvajali barvasti film debela šipa vmes, ali ne vidiš? | “Česko-Slovaška raztrgana na To ni za te! Kar naprej jo mah- dva svetova”. Je to dokumen- vamo z raznimi igrami. Tako smo ustanovili balincarski klub, kjer lahko balinamo dnevno na mestnem ozemlju in prostorih. Nalš klub bo 7. aprila priredil izlet v Miami, kjer se bomo se-šli z drugimi Jugoslovani v dvorani tamkajšnjega Hrvatskega društva. Jaz upam, da se bom sešel s svojim starim znancem in prijateljem Steve Lučičem, ki živi v Miami. Prireditev bo na 27th Ave. S.W. in 16 St. Vabim Slovence in druge Jugoslovane, ki živijo v bližini Miami, da pridejo dne 7. aprila na našo zabavo. Posebno želim, da bi Jože Demšar prišel na obisk. Letos smo imeli dosti' turi- j stov. Ker je bilo mrzlo na seve- I ru, so se prišli gret k nam. Med i drugimi so nas obiskali tudi: , , Joe in Molly Legat, Anton yj. i Posne 1 am del, Matt in Anne Intihar, John in Anne Mihelič, Anton in Mici i Krašovec, -Fred Berkopec, ki je prišel obiskat tukaj živeče starše Mr. in Mrs. Joe Berkopec. Ostali so pa še tukaj John in Mary Pičman, Joe in Neli Pintar. Mrs. Pintar je sestra Mrs. Mary Jakopin in Mrs Karel Mauser: Kako je z našim odnosom do slovenske knjige? Kljub temu, da bo jutri v petek na noč še delal, se odpelje že naslednje jutro pisatelj K Mauser v Toronto v Kanado, kjer bo govoril na kulturnem večeru, ki ga ta sobotni večer priredi torontski odbor Sloven, katol. akad e mskega starešin stva. V govoru se bo dotaknil zlasti glavnih sprememb, katere se dogajajo v našem osebnem -odnosu do slovenske knjige. Dr. Francis Dvornik: Vzhod in Zahod v slovanski zgodovini Takšen je bil naslov predavanja, kakor ga je imel danes štirinajst dni na Ruskem inštitutu znane lameriške katoliške Ford-ham univerze. Bilo je, kakor ^ sem dobil sporočilo -od rojaka, ki je predavanje poslušal, silno zanimivo predavanje. Resnično, znanstveni užitek! Dr. Francis Dvornik je danes profesor za bizantologijo na Harvardski univerzi in obenem sodelavec harvardske Dumbarton Oaks (Washington, D.C.) bizantološkega inštituta. Pred zadnjo vojsko je bil profesor cerkvene zgodovine v Pragi, oe se prav spominjam, je bil leta 1935 dekan teološke fakultete Karlove univerze v Pragi. Duhovnik je postal leta 1916. Meld drugim, pozna prof. dr. Dvornik zelo dobro tudi Ljubljano odnosno Slovenijo in njeno preteklost. Velja med drugim poleg našega slovenskega prof. dr. Franca Grivca za najboljšega poznavavca zgodovine sv. bratov Cirila in Melodija. Po izvajanjih prof. dr. Dvornika na omenjenem predavanju shizma (razkol) v Cerkvi ni nastal -odnosno se ni razvil zaradi teoretičnih nasprotij — ta bi se bila lahko mirno uredila —, marveč med drugim predvsem zaradi uničevanja Illyrika z vdorom Slovanov :n A var o v v ta prostor. Tako je -bil mest med Rimom in Bizancem podrt. Direktna zveza, ki je med njima -obstajala, je bila po tem vdoru pretrgana. Janez Rupnik — novi sloven. doktor bogoslovja Kakor druge katoliške visoke šole po svetu, tako je tudi sol-negrajska katol. univerza obhajala letos god svojega patroma sv. Tomaža Akvinca 7. t. m. zelo -slovesno. P o s e b n ost letošnje: solnograjske slovesnosti je bila zlasti v tem, d-a je bilo letošnje slavje združeno s promocijo našega rojaka g. Janeza Rupnika, doma iz Hotedršce na Notranjskem, sedaj že nekaj let kaplana v Schwarzachu i. Po-ngau (Salzburško). Naslov njegovega doktorskega dela je: Geschichte Podpadec, ki obe živita tukaj v svojih lepih domovih. Le še pridite:, smo vas vedno je j,injj:ga Zelo zelo pridobila, že Slovene Medieval History. Selected Studies. By Aloysius L. Kuhar. Introduction by Francis Dvornik. New York 1952. Pod tem naslovom je izšla prav te dni IV. knjiga pri znani maši ameriški angleški znanstveni založbi v Washingtonu, D.C. Studia -Slovenica. -Knjiga bo na razpolago v nakup šele v dobrem tednu. — Je to delo, ki velja kot prispevek te slovenske ameriške kulturne ustanove k letošnjemu ciril-metcdijske-mu jubileju, o katerem bomo poročali v prihodnjih številkah Ameriške: -domovine. Danes bi želel bravce cipo-zo-r-iti samo na to, da je, kot je tudi že iz naslova razvidno, uvod v to- knjigo napisal univ, prof-dr. Fr. Dvornik. Poudarim pa takoj, da njegov uvod ni samo to; mnogo več je; lahko- trdim, da je del njenega bistva. Z njim veseli in ne pozabite se pridružiti naši zabavi dne 7. aprila na 27th Ave. S.W. & 16 St., Miami, Florida. Prav lep pozdrav vsem France Kerže -----o------ Italija prva na filmski lestvici V filmski proizvodnji se je povzpela v svetovnem merilu na prvo mesto Italija, kjer so 27q celovečernih filmov. Tudi glede obiska filmskih predstav je Italija prva: prodali so 740 milijo- nov v s t opnic. V Zahodni Nemčiji je obiskalo filmske predstave 520, v Veliki Britaniji (ta- je- ha tretjem mesta) 460 inv Franciji 327' milijonov Jennie gledalcev. samo zaradi njega bo po tej knjigi segel -marsikdo, ki bi sicer ne. — Novo knjigo iz založbe Studia Slovenica zelo priporočam. Vezan izvod velja $4, broširan pa $3. Francis Dvornik: The Slavs in European History and Civilization Za danes samo napovedujem, da je izšlo pravkar pri Rutgers University Press to 'Obširno 'dr-Dvornikovo del-o o Slovanih-Obsega 683 strani in velja izvoid $15. Gre za delo osnovne važnosti1 v anglosaksonskem svetu-Mimo njega ne bo mogel nihče, ki bo hotel odslej razpravljati o nas Slovanih. Dr. Dvornik je bil kot nalašč poklican, za tako * delo. J. S- XMEHI3K& DOMOVINA, g gjLgxggfl'rg’B'gjoai:?' x Issued Every Thursday for the Jugoslav« in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu rrfTnroTTSTnnnnnrsrnnnrc - O s O ° 0 ° 1 o ° g y g g o g g a g g g g o ojro; o THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica B. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to p* JTii o o o o o fiTy d b o o o o o o 6 o Sem in ija po Milwaukee Umrla je 41 let stara Katarina Cesar s 4430 W. Scott St., mati Rose Marie, Catherine Gigante, -Franklina, Carla, Justina in Jamesa. Pogreb je toil iz Er-menčevega pogreto, zavoda v cerkev sv. Florijana v West Milwaukee, nato na Mt. Olivet pokopališče. Pokojna je toila članica Društva krščanskih mater in Katoliških, borštnarjev. Umrl je 58 let stari Frank Markelc s 1317-B. W. Orchard St., oče Franka, brat Rose Simončič, iStamleya in Johna. Pogreb je toil iz Ermenčevega pogreto. zavoda na Arlington pokopališče. Pokojnik je toil član Društva št. 764 SNPJ. Preminul je tudi 82 let stari rojak Frank Hvala -z 5803 National Ave., oče Štefanije in Olge Ingelli ter Henryja. Pogreb je toil iz Ermenčevega pogreb. zavoda v cerkev Marije Pomočnice v West Allilsu, nato na Kalvarijo. Pokojni je bil član KSKJ. * Na miiwauski visoki tehnični šoli je končal študije in postal inženir električnih komunikacij Kenneth C. Kokalj, sin Mr. in Mrs. Cyril Kokalj s 3216 S. 71i3t St. Čestitamo! Ne pozabite na vsakotedenski-‘card party” ob sredah pod vodstvom Društva krščanskih mater fare sv. Janeza v farni dvorani na Deveti. Društvo Naše ljube gospe prireja v nedeljo-, 31. marca, popoldne v cerkveni dvorani sv. Janeza Ev. razstavo -kuhinjske posode. Slovenske postne pridige in pobožnosti v West Allisu so vsak četrtek ob- 7.15 zvečer. Pridiga č. g. dr. Jože Gole. * Miiwauske nadškofija je razglasila kampanjo za dobrodelni sklad $1,750,000. Nadškof je dejal v -govoru preko radia in televizije, da pričakuje od vsakega katoličana v ta sklad njegov enodnevni zaslužek. * Slovensko kulturno- društvo Triglav se pridno pripravlja na proslavo materinskega dne 12. maja v cerkveni dvorani pri Sv. Janezu. * Na Spominski dan, 30. maja, bo vsakoletna spominska proslava- v cerkvi- in dvorani pri Sv. Janezu. Oto devetih dopoldne! too sv. -maša za padle, nato pa program v dvorani. To too zaključna prireditev v dvorani za letošnjo pomlad. — V Združenih državah je trikrat toliko vdov kot vdovcev. CLEVELAND, O. MALI OGLASI SURE WISH j’ HE’D CALL HER TONIGHT” John is a thousand miles away on a business trip. And Jano is lonesome. Need not be! Long Distance is the sure cure for that lonesome, r lonesome feeling. When % distance keeps you away from those you love—keep in touch by Long Distance! %ong Distance is the next lest thing to being there. Bargain Times! After 6 p.m.—Most rates are lower. Sunday—Most rates are lower all day. On any day—“Family Visit" time is after 9 p.m. ot^calls within Wisconsin—you can talk 10 '... minutes for the price of S. ■ Kakor hitro bo ljudstvo zagledalo carja Ivana, ga bo pozdravilo z navdušenjem in predrto Katarina o tem v Rigi izve, je odstavljena s prestola!” “Nikdar ne bom pomagal pri takem izdajstvu svojega naroda!” je vzkliknil Andrej razvnet, “nikdar ne bom pomagal pri tem, da bi prišle vajeti in žezlo te države v roke slabega, polblaznega mladeniča, da bi se s tem prevratom napravil razdor. Rešiti ga hočem, da, svoje življenje zastavim za to, da popravim krivico, ki se mu je zgodila, toda za to ne bom nikdar vrgel svojega ljudstva v boj in pogubo! Kaj si pozabil na poslednje besede Agrofene? — 1n-di ona je želela samo rešitev svojega brata in nikakih zmešnjav in krvavih prevratov, slišiš, krvavih! — Zakaj Katarine ne boš zapodil tako lahko kakor splošno nepriljubljenega Petra, in po pravici stoji večina vsega naroda na njeni strani!” “Ah, ti ljubiš to ženo!” je vzkliknil Mirovič razvnet. Andrej ni odgovoril, pa saj ni bilo niti treba, zakaj poročnik je hitro spremenil glas in način svojega govora. “Ostane torej pri prvem sklepu, ostane pri begu, odpovem se svojemu načrtu!” je rekel hladno po kratkem odmoru. Ta hitra sprememba svoje-glavnega moža se je zdela Andreju malo sumljiva, vendar nista imela časa, da bi se dalje raz-govarjala, zakaj čas, oditi v trdnjavo, je prihitel. V trdnjavi ni imel Andrej več priložnosti govoriti z Mirovičem, zakaj ta je sedel z ostalimi častniki na stražnici in se ni hotel proti običaju oddaljiti, da ne bi vzbudil sumnje. Andrej je torej čakal zamišljen pred hišico na nasipih, kjer je ostal Mirovič, in je gledal gori na oblake, kako so se podili po pustem nebu; zdaj pa zdaj se je zasvetil med njimi srp meseca, toda takoj je prihitel kak oblak in je pogoltnil njegovo slabo svetlobo. Oblaki so tako hitro spreminjali svojo podobo! Včasih so prileteli kakor viharen mrak, toda naenkrat so se zopet razpršili v celo čredo svetlih ovčic, nato so se zopet združili, hiteli dalje in se izgu- i bili v temi. Valovi so pljuskali enakomerno ob vznožje nasipov in iz vode so se dvigale megle; zdaj se je prikazala lahka, bela in prozorna megla in je vzela nase podobo ženskega obraza, zagrnjenega v snežnobelo haljo, dvignila se je visoko in vzpenjala roke v višino — ali ni bila morda to blagoslavljajoča senca Agrafene? Veter je zažvižgal in prikazen je izginila, toda močna roka je prijela Andreja za ramo in ga je stresla —-bil je Mirovič. “Čas je prišel”, je šepetal raz- CHICAGO, ILL. | REAL ESTATE FOR SALE ROLLING MEADOWS — 3 Bedroom ranch. Family room, garage, storms, screens, — landscaping on circle. By owner. $18,000. Ph. CL 5-1342. (63) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — GRILL AND BUILDING. Est. 16 years, 45 Seats, counters, booths, knotty pine int. Well eqpd Air-cond. Open Mon. thru Sah 6 AM to 9 PM. — 5146 W. Madison St. — ES 8-9527. (62> burjen, “vse je potopljeno v spanje!” “No, v imenu božjem!” je odgovoril Andrej, “vendar stoj, še eno besedo. Najina usoda je skrita, tajna — kdo ve, kako se konča najino podjetje. Daj mi častno besedo, da ne izdaš mojega imena, ako padeva v roke svojih sovražnikov. Ostal bom tvoj sluga, katerega ne poznaš dodobra — nekak mužik, ma-kari Vasil, ki se ti je sam prodal!” “Ah, ti nočeš svojega imena kompromitirati, ako bi končala na morišču?” Andrej se je nasmehnil.—Bal se je samo cesaričinega pomiloščenj a, ako bi zaslišala njegovo ime, toda Miroviča ni odvrnil od zmote. “No, obljubim ti, in to tem lažje, ker mi nekaka slutnja šepeta, da se vse dobro konča!” Nista govorila več. Andrej je vzel zaboj na močne rame in Mirovič je šel naprej. (Continued) President Steve Kosar nov/ called on the 2nd V-President Anna Jerisha for a statement to the Board. President and members of the Supreme Board: It is my pleasure to be here in attendance with members at this Annual Meeting of the Holy Family Society. I have watched and listened Ker je bila noč hladna, so zanetili vojaki za palisado majhen ogenj; iskre so pršele iz njega kakor kresnice in njegov plamen je rdeče obseval zarjavele obraze mož, ki so napol dremaj e gledali vanj. Eden izmed njih je stal oprt na puško in je brezbrižno gledal v temo. “Ali je hladna noč, Nikita?” je rekel Mirovič malomarno, šel je mimo palisade in se je približal velikim vratom kasema-te, v katerih je tičal mogočen ključ. “Da, hladna batjuška!” se je glasil odgovor in pogledi vseh so obviseli z nekakim začudenjem na nočnih potnikih; toda nihče ju ni ustavil, ker ni bilo tako zelo sumljivo, če se je častnikom kaj prinašalo v kasemato; ura je bila seveda malo čudno izbrana, toda s kako pravico naj vpraša Nikita poročnika? Gobovo je prišel od poveljnika. Saj je bilo vse skrivnostno, kar je bilo s to kasemato v zvezi. Stopila sta v kasemato. Bila je popolnoma temna in le skozi špranje lesene stene je prodirala ven luč svetiljke. Andrej je o-prezno postavil zaboj na tla in je odrinil brez najmanjšega šuma zapah pri vratih. Nekaj časa sta stala prijatelja molče mirno in čakala, da se njune oči privadijo teme. Naenkrat je Andrej slišal, da nekdo odriva zapah — to je mogel biti le Mirovič, Andrej je z začudenjem to opazoval. M # • very closely to what has been going on, the reports that have been given and the discussions here at the meeting. I am very pleased and also a bit amazed at what is taking place and the progress we are making in all respects. I do hope that we continue, and I’m sure we will, as we have had .done in the past five years. . i ' Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 ▼ Zedinjenih Državah ||| Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike JcllC". JUHCI, III. 14. maja 1915 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GIAVN1 ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenviUe, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvsy St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet UL NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet. Ph JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atlctičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrasli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odrasli oddelek Od 46 dalje $10,000 $15,000 $10,000 $ 2,500 Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. THE MINUTES OF THE ANNUAL MEETING of the Supreme Board of the Holy Family Society of U. S. A., located in Joliet, Illinois. This. President, is all that I have to say, I thank you. Anna Jerisha, 2nd V-President. A motion was made by Joseph Sinkovich that the report of the 2nd V-President, Anna Jerisha, be accepted as given. The motion was seconded by Anton Smrekar. Carried. The President now called on the Recording Secretary, Joseph L. Drašler to make a report or statement. President and members of the Supreme Board of the Holy Family Society: To begin with' I must say that as far as being your Recording Secretary, I have tried to do my best in recording and taking of the minutes of the meetings which are held. On several occasions you have complimented me in my work and I am thankful to you. As you know in taking down the minutes of the meetings, there are discussions on matters and these must be separated and entered as the actual facts which must be recorded. This I have diligently done. When I read these minutes at the next meeting to you, there are and could be corrections made before the minutes are entered as read and accepted. The progress that the Holy Family ISociety is making, is heartfelt. I believe that a lot of effort is being made to a bigger and better future for the Holy Family Society. We have wit-nesed the past five years what can be done. The financial reports and also the reports on membership. I want to thank you members for your co-operation and confidence. Joseph L. Drašler, Recording Secretary A motion was presented that the report of the Recording-Secretary be accepted as given. The motion was seconded by Anna Jerisha. Carried. Under the heading of new 'business, the Secretary, Joseph J. Konrad brought to the attention of the members of the Board a Juvenile case, of Edward Bau-dek. This plea which was thoroughly discussed. After careful deliberation and with the approval of the proper authorities the following conclusion of the case was arrived at: CERTIFICATE OF DONATION This Certificate of Donation is issued to: Edward Baudek — Juvenile Date of Birth: April 27, 1955. The Supreme Board of the Holy Family Society of the Q. S. A. at the 'Annual Board meeting held on January 26, 1962, directs its Secretary to (donate) pay two hundred Dollars ($200) to Joseph 'C. and Lorraine Baudek (parents), upon receipt of due proof of the death of their beloved dependent son, Edward. In witness whereof, the Society has caused this letter to be signed by its Secretary and its seal affixed. HOLY FAMILY SOCIETY U. S. A. (Seal) Joseph J- Konrad Secretary A motion to the above certifi-cateon was made by Joseph L. Drašler and seconded by Matthew Kochevar. Carried. A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Frank Tushek that a donation of $100.00 be given to St. Joseph’s Old Peoples Home in Le-mont, Illinois. Carried. Before a motion for adjournment was entertained, it is the consensus of the Supreme Board of the Holy Family Sbciety to inform all members at this time to do whatever they can to promote the increase of membership in the Holy Family Society, for that is the progressive move rather than the financial, the latter will take care of itself. A motion was made, there being no further business to discuss, to adjourn. Motion second- ed by Frank Tushek. Carried. Adjournment at 4:30 p.m. with prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society, by the President, Steve Kosar. Joseph L. Drašler Recording Secretary AMERICA’S ONLY “Električni štedilnik vam poleti ne segreje kuhinje” Posebno z malo hčerko; ki komaj začenja hoditi, se ji zdi dobro in primerno, da je kontrola varno s poti. žene, ki so se odločile za električen štedilnik, tudi ostanejo pri njem. Preizkusite kaj more pomeniti v Vašem življenju sodolbno električno kuhanje brez plamena. Električno kuhanje stane tako malo — približno 2c za obed povprečne družine. Vprašajte Illuminating Company za nadalj-re podatke. Kličite 623-1350, ext. 881. fzfelLLUMINATINGčV^ J An lnmtor-own«d Company Strvfng Tho Bost lociUo« la th« NotlaA pravi Mrs, Lament Hansen iz 3081 Royalview Road, Wilkwick, Ohio. “Poleg hladnejšega kuhanja”, nadaljuje Mrs. Hansen, “ima električni štedilnik boljšo kontrolo vročine pri kuhi na štedilniku. In avtomatične kontrole v pečicah Vam pomagajo do boljšega uspeha. Torte se dvignejo lepše in lepo enakomerno po rjave.” Mrs. Hansen tudi trdi, da je električna pečica hitra, da so jedi vedno pečene pravočasno.. Njej posebno ugaja kontrola za brojlajne za srednje pečene stejke ali dobro pečene zunaj in še rdeče znotraj. Rada ima tudi avtomatično kontrolo v pečici. Ko je še delala, jo je pogosto uporabljala.