LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava: Dolenjski informativni center tozd Grafika, tisk: Tiskarna Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO ŠTEVILKA 12 NOVO MESTO, 3. SEPTEMBRA 1985 LETO 11 pogled na polletno poslovanje Žal je tik za obravnavanjem polletnih rezultatov čas kolektivnih dopustov in tako prihaja naše glasilo do tozdov pozno z objavo šest-mesečnega poročila, saj je pred nami tako rekoč že devetmesečni obračun. Vendarle pa so vsi delavci imeli dovolj možnosti, gradiva, analiz in tudi dovolj časa za temeljito obravnavo našega dela in poslovanja v letošnjem prvem polletju. Beseda o tem je tekla v družbenopolitičnih organizacijah, v organih upravljanja na vseh ravneh in seveda tudi na zborih delavcev. In prav ta živa informacija je najdragocenejša. V današnjem sestavku objavljamo bistvene povzetke najzanimivejših področij v teh šestih mesecih. ZAPOSLOVANJE V vsej delovni organizaciji nas je 1993, kar ustreza planskemu številu. Letos je odšlo iz Laboda 89 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 67. V neposredni proizvodnji se je število delavcev zmanjšalo za 33, v proizvodnji in splošni režiji pa seje to število povečalo za 22 delavcev. Pri tem moramo vedeti, da dobro rojeva sadove tudi naša štipendijska politika in da bo s septembrom prišlo k nam precej novih delavk-pripravnic, ki so končale šolanje, s čimer bodo številke spremenjene, in to v korist zaposlovanja v neposredni proizvodnji. PROIZVODNJA Plan smo v minutah dosegli s 97,6%. Boljše doseganje plana je bilo v drugem četrtletju, saj smo v Prvih treh mesecih dosegali le 95,1% planiranih minut. Omeniti moramo veliko število nadur, ki So nam »pomagale« doseči tak rezultat, predstavljajo pa kar 2% plana. To pomeni, da smo z nadurami pokrili slabo produktivnost v rednem delovnem času, ta pa izhaja iz slabe organizacije dela, s slabše kvalitete surovin ter iz drugih težav v proizvodnji. Poslovni odbor je s tem v zvezi sprejel sklep o nujnem zmanjševanju nadurnega dela, saj moramo planske obveznosti izpolnjevati v rednem delovnem času. V šestih mesecih se je produktivnost dvignila le v tozdu Zala, v ostalih pa stagnira ali celo pada. Proizvodnja, izražena v komadih, je bila v lastni proizvodnji za 1,9% večja kot v enakem lanskem obdobju, v kooperaciji pa precej manjša. Sicer pa smo tudi v planu zapisali, da bomo zmanjševali delo v kooperaciji. V primerjavi z lanskim obdobjem je bilo doseganje norme za 1% višje, kar je nedvomno posledica ugodnega izvrševanja plana v drugem četrtletju. FAKTURIRANA REALIZACIJA V prvem polletju je fakturirana realizacija znašala 2.689.993 tisoč din in je za 4,3% nad planirano. Na domačem trgu je bil plan dosežen v obeh programih, v izvozu pa je za 12,4% pod planom. Pri tem moramo upoštevati dinamiko izvoza, ki bo že v prihodnjih mesecih omogočala doseganje plana tudi v izvozu. Industrijske prodajalne kljub popravku plana presegajo načrtovane rezultate po mesecih in v komulativi. V zadnjem času je že čutiti manjšo kupno moč in to nam narekuje predvsem v težki konfekciji pravočasno dobavo izdelkov na tržišče ter ob morebitni slabši prodaji tudi pravočasna znižanja. Skratka, pred nami je težko obdobje za prodajo, zato se moramo obnašati še bolj odgovorno, disciplinirano in poslovno. Razmišljati bo treba tudi o spremembi terminov kolektivnih dopustov, pred- vsem še v tozdih težke konfekcije, saj mora biti naša prva naloga pravočasno izdelati in izdobaviti blago na trg. OSEBNI DOHODKI Izplačani povprečni osebni dohodek na ravni delovne organizacije je znašal v šestih mesecih 36.975,00 din in je v indeksu — glede na lansko leto — 144,54. Indeksi rasti OD po tozd so usklajeni. Rahlo sta odstopala le tozd Libna s hitrejšo in tozd Delta s počasnejšo rastjo. Povprečni OD za 6 mesecev tozdi: TOZD Ločna 33.385 TOZD Libna 35.693 TOZD Delta 32.003 TOZD Tip-top 37.491 TOZD Temenica 35.654 TOZD Zala 39.221 TOZD Commerce 50.152 DSSS 50.502 LABOD ................... 36.973 (Nadaljevanje na 2. strani) Po dopustih z novimi močmi na delu. Posnetek je iz Delte. (Nadaljevanje s 1. strani) OPRAVLJENE IN IZGUBLJENE URE V prvem polletju je bilo na ravni DO po normi opravljenih 54,54% ur, ob upoštevanju še ostalih priznanih ur pa 88,86% (LD, PDČ, ID). Izgubljenih ur je bilo v tem obdobju manj kot po planu. Odstopata le tozd Libna (14,33% izgubljenih ur) in Temenica (13,78% izgubljenih ur). Vzrok je v višji bolniški in porodniški. ZALOGE Skupna vrednost zalog je glede na enako obdobje lani višja za 26,4%. Najbolj se je povečala vrednost gotovih izdelkov in trgovskega blaga. V primerjavi z začetkom leta (L 1. 1985) so zaloge ob polletju take: surovine 99,92, nedokončana proizvodnja 193,84 (lastna 116,16), gotovi izdelki 103,67, trgovsko blago pa 137,72. Skupno so zaloge na 113,18%. Povečala seje nedokončana proizvodnja v kooperaciji, lastna pa je glede na izvozno strukturo proizvodnje, predvsem v juniju, previsoka. STROŠKI Planirani stroški so bili v prvem polletju preseženi za 16%. Od tega predstavljata 2% tečajne razlike in stroški iz preteklih let. Preseženi so predvsem stroški energije, transporta, prevozov na delo, obresti od kreditov in podobno. Tik pred dopustom je skupina šestih pripravnikov tozda Tip—top opravila pripravniški izpit. Na ta veseli dan je nastal tudi ta posnetek. CELOTNI PRIHODEK realizacija indeks na plan celotni prihodek 3.004,792 54,5 porabljena sredstva 1.724,877 49,0 dohodek 1.279,915 64,2 obv. iz doh. 245,542 58,1 čisti dohodek 1.034,373 65,9 Razmerje delitve čistega dohodka na OD in skladeje po planu 60 : 40, doseženo pa je 52 : 48, delež akumulacije v dohodku je 35,3%. V prvem polletju smo torej nekako izpolnili naše planske obveznosti, ki so bile za letos zastavljene optimalno in — kot je razvidno iz doseženih rezultatov — ne dopuščajo večjih preseganj. Drugo polletje pa bo od nas zahtevalo še več naporov, če hočemo doseči enake ali vsaj podobne rezultate, kot nam jih je uspelo v prvih šestih mesecih. Ob tej ugotovitvi se ni odveč spomniti, da smo v letnem gospodarskem načrtu, ob spremljanju novega sistema nagrajevanja, dopolnili in plansko povečali tudi prodajo na do- mačem trgu za okroglo novo milijardo dinarjev. Zato naj ponovimo, da so planirani osebni dohodki odvisni le od rednega in celovitega izpolnjevanja planskih obveznosti, od pravočasne dobave naših izdelkov na trg in od kvalitete teh. V času kolektivnih dopustov so v Ločni zamenjali tla v proizvodi dvorani. Pri čiščenju in pripravi prostorov za to delo so pomagali vsi. naše naloge ob novi zakonodaji o javnem obveščanju Konec junija je bil sprejet zvezni zakon o temeljih sistema javnega obveščanja, do konca letošnjega leta pa bo predvidoma sprejet tudi republiški zakon s tega področja. Zvezni zakon in osnutek republiškega zakona poudarjata uresničevanje načela javnosti dela in načela odgovornosti virov informacij, podružbljanje javnega obveščanja in s tem v zvezi z vlogo družbenih organov upravljanja in časopisnih oziroma programskih svetov. Oba akta celoviteje urejata in konkretizirata vprašanja, ki zadevajo uresničevanje ustavnih pravic in svoboščin na tem področju — vključno s pravico do popravka, javnega odgovora, kot tudi vprašanja v zvezi preprečevanja svobode obveščanja. Znotraj sistema javnega obveščanja so tudi vse oblike obveščanja v združenem delu, zato vse dolžnosti in pravice izhajajo iz omenjenega zakona. Potemtakem so enake odgovornosti virov informacij, enake so dolžnosti delavcev, ki delajo v javnem obveščanju v združenem delu. Sicer pa so bile že v prvih razpravah o osnutku zakona izluščena mnenja, da omenjeni zakon ne bo področja javnega obveščanja v združenem delu obravnaval posebej, saj so vse oblike (posrednega) obveščanja v OZD del javnega informiranja. Naj iz zakona navedemo le nekatere novosti, ki zadevajo vse, ki sodelujejo ali naj bi sodelovali v sistemu javnega obveščanja. 18. člen na primer navaja poti za razreševanje vprašanj v primerih, ko viri informacij nočejo posredovati podatkov, jih prikrivajo ali dajejo neresnične, nepravočasne, nepopolne informacije ali kako drugače otežujejo zbiranje le-teh. Zakon temelji na odprtosti virov informiranja, na javnosti dela, na svobodi javnega obveščanja, na pravici delovnih ljudi, da izražajo svoje mnenje in da so pravočasno, popolno in razumljivo obveščeni o vsem, kar je pomembno za njihovo delo in življenje oz. za našo skupnost (11. člen). To pa morajo upoštevati tudi vsi nosilci informacij, pa naj gre za sodelovanje v našem Labodovem sistemu javnega obveščanja ali v intervjujih v večjih, pomembnejših, zunanjih sredstvih javnega obveščanja. Ko bo sprejet tudi republiški zakon o javnem obveščanju, bomo morali tudi v naši delovni organizaciji dodelati akte s tega področja. Nalog iz nove zakonodaje nikakor ne bo malo. Zakon zlasti še narekuje ustanovitev programskega sveta, katerega vlogo pa lahko za glasila v OZD opravlja tudi samoupravni organ, določen s samoupravnim aktom. Sicer pa je treba dodelati celoten sistem obveščanja v naši delovni organizaciji, v okviru tega tudi sistem javnega obveščanja in vse to opredeliti v aktih. Ko bomo lete pripravljali, bomo morali točno opredeliti vse informacijske tokove, odgovornost nosilcev informacij, zadolžitve za posredovanje teh javnosti, skratka urediti in konkretizirati področje javnega obveščanja in obveščanja v naši delovni organizaciji sploh. adaptacija povezana z novim zaposlovanjem Čas kolektivnih dopustov je tudi čas adaptacij. Tudi v Libnisose v tem času lotili večjega posega, ki bo temu kolektivu prinesel velike izboljšave in omogočil prijetno delo. Čez poletje so obnovili fasado, ki je bila že precej načeta. Zaradi neposredne bližine papirne tovarne so izrazitejši kemijski procesi načeli zunanjost novega dela stavbe in nujno jo je bilo treba zaščititi. Te dni pa je stekla tudi nadzidava stavbe, v kateri so garderobni prostori in jedilnica. Že ob gradnji novih prostorov, ki so bili končani leta 1978, bi morali v Libni razmišljati tudi o zidavi spremljajočih objektov, toda, ker ni bilo denarja, so zidali le najnujnejše. Danes pa menijo, da ni več moč odlagati dela za pridobitev večje garderobe, večje jedilnice, sanitarnega vozla in posebne sobe za priučevanje. Vse to naj bi zajeli v sedanji adaptaciji. Za odobritev je bilo treba opraviti precej poti. Ker stavba leži tik ob železniški progi in ob kulturnozgodovinskem spomeniku, je bilo treba dobiti kar nekaj soglasij. Sedaj pa so se dela končno tudi začela. O nujnosti primernejšega sanitarnega vozla z ločenimi ženskimi in moškimi WC, s tušem in bideji (sedaj je na razpolago le en bide, ker v ženskem kolektivu nikakor ne zadošča, na to pa je opozorila tudi sanitarna inšpekcija), ni treba posebej govoriti in tega razlagati. V Libni pa se še posebej vesele sobe za usposabljanje. Do sedaj so se nove delavke usposabljale kar v sami proizvodnji. Ker pa Libna hiti z zaposlovanjem novih moči, bodo kapacitete v proizvodnji kmalu povsem zapolnjene (trenutno dopuščajo še cca 50 novih mest) in potem bo treba za usposabljanje in vpeljevanje v delo to »posebno učno sobo« že aktivirati. Libna tesno sodeluje z Zavodom za zaposlovanje in rezultati so vidni. Letos so po dopustih dobili 6 novih delavk in šole. Dekleta so bile naše štipendistke za konfekcionarja L V tem času pa končuje priučevanje skupina osmih delavk. S to okrepitvijo bo letos Libna zaposlila 20 novih moči. Naslednje leto bo šolanje končalo 11 konfekcionarjev l,en tekstilni tehnik, okoli 20 delavk Pa bodo sprejeli na priučevanje. Disponentke programa PS Skupno bo torej okoli 32 novih delavk. Prav tako načrtujejo za leto 1987 skoraj 30 novih zaposlitev. Od tega bo 8 štipendistk končalo šolo za konfekcionarja 1, ena štipendistka 5. stopnjo — tekstilni tehnik, 20 delavk pa zopet predvidevajo za usposabljanje. »Glede na tako resno zastavljen kadrovski načrt je treba vzporedno skrbeti tudi za primerne prostore in za izboljšanje pogojev dela«, razmišlja direktor tozda tov. Komočar. Pri tem posebej poudarja usmeritev v izvoz, ki narekuje nova in nova prizadevanja, ta pa pogojujejo tudi priprave za intenzivnejšo humanizacijo dela in za boljšanje delovnih pogojev. uspela junijska akcija Labodova akcija za pospeševanje inventivne dejavnosti je naletela na lep odmev. Komisija je dobila v obravnavo 14 predlogov, 11 od teh pa predstavlja koristen predlog ali izboljšavo. Avtorji so: Gorazd Mali iz Ločne, Marija Fras iz Delte, Jože Tekstor iz Ločne, Anica Gorenc iz Ločne, Niko Perič iz Temenice, vzdrževalci iz Temenice, Ivan Kostrevc iz Libne, Alojz Pavlin iz Commerce, Terezija Beci iz Delte, Jožica Barbič iz Ločne in Marija Sučevič iz Ločne. Avtorji pobud bodo prejeli nagrado v višini 3000 din, za kar je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep ob pobudi za akcijo. Poleg te nagrade bodo posebne strokovne komisije ocenile oziroma ovrednotile predloge tudi glede na družbeno korist danih pobud. Nagrada za to bo podeljena po pravilniku o inventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji. Z julijsko akcijo smo prebili led. Velik odziv priča o dokaj živahni dejavnosti na področju iskanj novih poti in o kreativnosti delavcev Laboda. Upajmo, da bo imela inovacijska komisija tudi v bodoče veliko dela. Dogovorili so se, da bodo predloge sproti in takoj obravnavali in da bomo vsako leto posvetili en mesec inventivni dejavnosti tako, kot je bil to letošnji julij. Ko bodo strokovne komisije ovrednotile dane predloge, bomo najzanimivejše predstavili tudi v našem glasilu. Delavci skladišča gotovih izdelkov vrhnjih oblačil se hudujejo, ker morajo prenašati izdelke za prevoz po stopnicah do glavnega vhoda. Usposobitev rampe je namreč vezana na zaključna dela sosednje Mladinske knjige in tako bo treba še malo potrpeti. spomin na kolonijo Letošnjega julija sem šla z Labodovo kolonijo na Podljubelj. Tam smo bili deset dni. Spoznali smo se otroci iz drugih krajev Slovenije. Vseh skupaj nas je bilo 23. Imeli smo dve tovarišici, Ano-Mileno in Olivero. Vsi smo ju imeli zelo radi. Tov. Olivera seje odlikovala po tem, da zna dobro igrati badminton, tov. Ana-Milena pa je znala obdržati mir in prijateljstvo. Ravnali smo se po hišnem redu, na kar so nas opozarjali številni plakati po stavbi. Popoldne smo se igrali in ustvarjali razna likovna in literarna dela za literarno mapo, ki jo je predlagala tov. Ana-Milena. Vanje smo pridno nabirali izdelke. V našem taboru je imel vsak otrok svojo zadolžitev. Jaz sem bila predsednica. To je bila zame ena najlepših kolonij in še dolgo mi bo ostala v spominu. Nanjo me bo spominjala naša pesem, ki smo jo zapeli vsako jutro kot pozdrav zastavi, nove prijateljice in prijatelji in predvsem prijaznost kuharice in tovarišic. Helena Sebanc v>c/rV ^ sr > V Cj • ^ n ^ ‘ o S? o S> O •O' $3^- 'V ft? 0 S Kija ^ N o |S|| SPOMINI NA TABOR MLADIH GAMSOV Sproščeno vzdušje in resen pogovor. Veselo bo, toda zadovoljstvo je le v redu in disciplini — tako so se otroci dogovorili s tovarišicami na prvem sestanku. naša kuharica Joj, kako rada jem. Zato mi mami tudi pravi, da sem kar malo debela. Ko vidim, da kdo je pa- lačinke, kar je moja najljubša hrana, se mi prično kar sline cediti. Zato obožujem vse kuharice, posebno pa še tiste, ki izvrstno kuhajo ali, še bolje, pečejo. Sedaj, ko smo na Ljubelju, imamo izvrstno kuharico. Je zelo prijazna in tudi lepa. Ima kratke, malo bolj skodrane lase kostanjeve barve ter tako lepe in razumevajoče oči, ki se svetijo rjavo. To pa še ni vse. Zelo dobro namreč kuha in peče. Kar sline požiram, ko vidim na mizi te slastne jedi. Mislim, da se bom ob vsem tem kar zredila in da me mami še spoznala ne bo. Pa tudi to si mislim, da nas tu v Labodovi koloniji kar malo razvajajo. V imenu vseh nas, Mladih gamsov, moram pohvaliti našo kuharico, ker peče tako dobre palačinke. Vsi se ji iskreno zahvaljujemo za ves njen trud. Dominika Vsako jutro je zadonela pesem kot pozdrav zastavi in goram, med katerimi so gostovali naši Mladi gamsi. Tokrat pa so zapeli tudi gostom, ki so se udeležili proslave ob 22. juliju. Naši Mladi gamsi so povabili tudi bližnje sosede — carinike, ki so tudi labodova poslovna stranka, saj zanje šivamo uniforme. (Foto: Nenadič) SPOMINI NA TABOR MLADIH GAMSOV V vsaki sobi je bilo po 5 fantov in že prvi dan so se spoprijateljili. Tudi dekleta so bila v dveh sobah in pogovor je stekel v vseh slovenskih narečjih. Za hrano in kuharico so veljale same pohvale, in kako tudi ne bi! Saj Slavico vsi poznamo po njeni dobri kuhinji, po izvrstnih pecivih,ki jih je pripravljala tudi za otroke, po kompotih, ki jih je vložila že na Sromljah iz domačih višenj in jih nato pripeljala s seboj na Ljubelj, pa še in še dobrot bi lahko naštevali. (Foto: Nenadič) NS' f V vi ^ S-* P! •t- R R Tabora je bilo kar prehitro konec. Na zaključku je vsak dobil diplomo, saj ni bilo otroka, ki ne bi imel svoje zadolžitve oziroma funkcije. In čeprav je bil razpon med otroki od 7 do 13 let, je tovarišicama uspelo obdržati red, aktivnosti,prijateljstvo in zadovoljstvo. Zato predvsem njima — tov. Ani — Mileni, pedagoškemu vodji, in tov. Oliveri — pa kuharici Slavici in tov. Dragici iz KSS, tov. Muhiču in še komu, ki je pomagal pri organizaciji in izpeljavi tabora veljata priznanje in zahvala! kaj so nam kreatorji pripravili za novo kolekcijo? Vloga kreacije pri nastajanju kolekcije je seveda znana in samo po sebi je umevno, da je kreator avtor modelov. Ta velika odgovornost in ustvarjalnost je dobila tudi v novem sistemu nagrajevanja potrditev, saj so bili naši kreatorji vse do sedaj preslabo nagrajeni. O tem, kaj obsega njihovo delo, smo že večkrat pisali na straneh našega glasila, zato želimo v današnjem sestavku spregovoriti predvsem o sedanji kolekciji, kako je nastajala, kaj so naši kreatorji pripravili za naslednje poletje. PROGRAM VO »Labodova usmeritev v elegantne in modne modele je v kolekciji za naslednjo pomlad in poletje še bolj poudarjena kot sicer. Tudi svetovna moda se nagiba k zelo ženstvenemu, elegantnemu videzu. Taki so tudi vzorci tkanin. Tudi v naši kolekciji je nekaj zelo lepih tkanin, tako iz uvoza kot tudi z domačega trga. Tip-top in enota Commerce sta v poletnih mesecih doživela kar precej izboljšav. Ljubljanska stavba je bila najprej deležna obnovitve dela oken in nekaterih prostorskih sprememb (te še niso v celoti izpeljane, zato o premikih v naslednji številki). Za naslednje leto pa imajo v načrtu tudi obnovitev fasade ter nekaj drugih izboljšav. Tendenca za naprej so dezenirani materiali, od cvetličnih do črtastih. In kar precej zelo kvalitetnih in modnih vzorcev je tudi v tej N/ . J kolekciji. Ze letos so bile zelo popularne dolge srajce ali tunike, ki so segale celo pod kolena. V našo kolekcijo so vključene posamično ali v kompletu. Ob nastajanju modelov sem imela v mislih kombinacije posameznih kosov, ki lahko tvorijo celoto. Rožasti ble-jzer lahko dopolnjuje enobarvno krilo in prav tako rožasto bluzo. Tu so še hlačni kompleti, ele-gantnejše dvodelne obleke in podobno. V sami liniji ni večjih sprememb, novost je le že omenjena dolga tunika, ki jo bomo nosile ali h krilu ali k hlačam. Sodelovanje z nabavno in prodajno službo je dobro steklo in bilo zares usklajeno, za nekatera druga področja pa še vedno velja, da se ne zavedajo nujnosti timskega dela ob nastajanju kolekcije. Pohvaliti je treba tudi veliko izbiro pomožnega materiala, dodatkov, kar pri kreaciji veliko pomeni. Posebna pohvala pa gre modelarjem, ki znajo vedno prisluhniti in omogočijo, da zamisel s skice zaživi v resničnem in povsem ustreznem modelu. Kar zadeva samo kreatorsko delo, moram reči, da pri oblikovanju modela sicer upoštevam tudi naše proizvodne možnosti, da skušam uskladiti svetovne smernice z našim okusom in potrebami, hkrati pa skušam naše ženske usmerjati v lepo, elegantno, kvalitetno, v vse, kar daje ženski zadovoljen, samozavesten in lep občutek. Taka pa je tudi Labodova moda, ki jo skušamo posredovati na naš trg.« Tako je ob kolekciji VO za na-slendje leto povedala Jelka Novak. Mi pa dodajamo, daje sedaj sama za oblikovanje modelov vrhnjih oblačil, saj je Petka Brecelj odšla za določen čas v tujino. Z nami bo še v tesnih stikih, saj bo pošiljala skice in nam po najkrajši poti posredovala modne tokove v tujini. Želimo ji vse najlepše. V tem času pa bo veliko breme na Jelki. Toda njene izkušnje in njena ljubezen do tega dela ji bosta pri tem gotovo v veliko pomoč. KRILA V kolekciji za prihodnje poletje je 82 modelov kril. Priprava na kolekcijo je bila poglobljena. Glede na material je čestokrat kreatorka Cvetka BOGOLIN izdelala po dve skici, nato pa so se skupaj s prodajo odločili za primernejši model — pač glede na material in na zahteve tržišča. Nekaj modelov je še klasičnih, nekaj kril pa je tudi že daljših — 80.cm. Precej kril je s sedlom, položenimi gubicami ali s piisejem. Dragoceni so dodatki, ki često popestre skromnejši material. Na žalost pa ti niso vedno sprejeti. »Zgodi se, da med dvema skicama izberemo model z dodatkom, kasneje pa pride še do spremembe tega. Menim, da mora model ostati v taki obliki, kot si ga je kreator zamislil, drugače ni več tisto, zgublja oziroma se celota podre,« pravi Cvetka. Sicer pa je kolekcija pestra in vsakemu okusu ponuja kaj prijetnega — od klasike do veselih vzorcev in drznejših modelov. BLUZE Pripravljenih je 142 modelov bluz, ki so še vedno široke, pogosti so vratni izrezi različnih oblik (nekateri tudi prav drzni). Novost so podložena ramena in pa daljše srajčne bluze, ki so včasih celo v dolžini plašča. Kolikor se je le dalo doseči, se program kril in bluz dopolnjujeta. Materiali so pestri, kar polovica pa jih je iz uvoza. Med temi je tudi nekaj zelo modnih žakardnih vzorcev. Tudi v bluzah so še vedno aktualne cvetlice pa tudi vsi drugi potiskani vzorci. Skratka, bluze za naslednje poletje so vesele, ohlapne, imajo razne izraze in široke ovratnike. Veliko gubic, okrasnih šivov in podložena ramena narede modele razkošne. Za slovesnejše priložnosti pa postajajo linije vse bolj ženstvene,« pripoveduje Irena BRADAČ, kreatorka tega programa. -ŽAko^VJA C Z*) -^10 \l A°< VA s>t*.£k|VM UoTUk (a)) c*^ Us V-tVV IV ■?o kot 1 Li