G I /V S I LO
TOVARNE VERIG LESCE
20-OBLETNICA USTANOVITVE OSVOBODILNE EKONTE
Ob 2o-letniei ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, se želimo spomniti nekatc-rih zgodovinskih dogodkov v našem kraju in bližnji okolici.
Na našem območju se je po letu 1922 v nakdanjih kmečkih predelih začela razvijati industrija kot Tovarna verig v Lescah, Tovarna pletenin v Radovljici in Lescah, nadalje lesna industrija v Lescah in na Lancovem, ki je spremenila strukturo prebivalstva v korist delavskega razreda. Ker je bil del prebivalstva iz našega področja zaposlen na Jesenicah, Kropi in Kranju, se je z razvojem industrije delavstvo hitro znašlo tesno povezano v razredni borbi proti takratnim kapitalističnim izkoriščevalcem, zavedajoč se, da je močna organizacija najboljše orožje za pridobitev pravic in zaščito interesov izkoriščanega človeka.
Rezultat te povezave je bila. leta 1923 ustanovitev Delavsko kulturnega društva "Svobode" in strokovna organizacijo "Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok" in njenega poznejše-, ga "Saveza metalnih radnika Jugoslavije"'v industrijskem središču v Lescah . Svoboda je delovala na 'kulturno prosvetnem polju v cilju prevzgoje delavsko- kmečkih množic in jih s tem pripravljala na skupno borbo proti izkoriščevalcem delavskega razreda.	*•»
plod pravilne politične usmerjenosti, se je odražal pr v vsakoletnem spontanem praznovanju l.maja, ki je zaje.^ uo . samo delavstvo, pač pa tudi kmečke množice, Y letu 1936, ko je bil kapitalistični sistem izkoriščanja proletariata na vrhuncu svoje moči, se je v poletju pričela v Tovarni verig splošna stavka, ki se je v precejšnji meri končala v korist delavstva.
Pravilno politično usmerjenost in večjo uporo so navedene organizacije dobile prav v letih 1933 do 1938, ko so se ustanavljale osnovne partijske organizacije in sicers na Dobravi, Črnivcu, Ljubnem., Kropi, Otočab, Radovljici, Lescah in Žirovnici, katerih ustanovitelj je bil tov. Stane Žagar in jeseničan tov. Roderei.
Uspeh medsebojne povezave obeh omenjenih
V letu 1938 se je ustanovila osnovna partijska organizacija v Lescah iz petih članov, Ta partijska organizacija se je kaj kmalu številično ojačala in je imela moč tin vpliv tudi na druge kraje kot Koritno, Gorje, Begunje itd. Leta 194o je bil v Lescah ustanovljen SKOJ iz štirih tovarišev,
Moč paktijske organizacije se je vidno večala in širila, ter prenašala.na ostala društva in organizacije, 0 revolucionarnosti le-teh zgovorno pričajo mnoge dobro izvedene akcije, katerih inciator je bila partijska organizacija, V mesecu decembru 1939 je bila dobro izvedena finančna in moralna pomoč stavkajočim rudarjem v trboveljskih revirjih.
Na pomlad 194o so bile poslane protestno resolucije, podpisane od. strani "Vzajemnost in SMEJ - podružnica Lesce" na bivšo bansko upravo v Ljubljani, na sresko načelstvo v Bilečah in notranje ministrstvo v Beogradu za neupravičeno internacijo in takojšen izpust političnih internirancev po večini organiziranih komunistov, ki so bili internirani v Bilečah. Sledil je skorajšnji izpust teh, vendar jo banska uprava izdala odlok o takojšnji razpustitvi delavsko kulturnega društva "Vzajemnost" in organizacije SMEJ.
V poletju 194o se je osnovalo društvo prijateljev Sovjetske zveze, katero ustanovitev je prebivalstvo pozdravilo in je v kratkem času uspelo pridobiti preko 7oo podpisnikov. V začetimi leta 1941 so bili pod krinko orožnih vaj poklicani najbolj vidni revolucionarji v Ivanjico v Bosno, ki so pa namesto orožnih vaj bili internirani v koncentracijsko taborišče. Poslane so bile protestne resolucije, podpisane z nad 25o podpisniki. Zaradi splošnega pritiska množic in obstoječe politične situacije tik pred drugo svetovno vojno, je bil režim prisiljen koncentracijsko taborišče razpustiti. V letih 1938 do I94I so bile posamezno dobro izvedene napisane akcije in trošenje letakov, s pozivom proti vojni, draginji in proti paktu s fašistično Nemčijo. V letu 1939, predvsem pa v letu 1940 so se redno mesečno vršila partijska posvetovanja in konference za vse osnovne partijske organizacijo jeseniškega okraja in sicer na Srednji Dobravi, v goidu med Dancovem in Voščami, pri Vodiški planini in na Kočni. Na teh posvetovanjih sta bila stalno navzoča po dva tovaoriša iz osnovne organizacije Lesce. Uspeh teh posvetovanj in konferenc je bil, da so bili vsi revolueiaonarpi podvigi pravočasno izvedeni, utrdile so se osnovne organizacije, pridobili novi člani in to da se ni posrečilo takratnim policijskim organom kljub njihovem, terorju, hišnimi preiskavami in ovadbami izslediti pravih organizatorjev borbe proti takratnemu že vidnemu fašističnemu režimu.
Prve priprave, zbiranje orožja, municije in ostalega vojaškega materiala, so bile v mesecu aprilu 1941 na na,šom območju izvršene v veliki meri. V maju 1941 se je vršil ro,jonski sestanek komunistov za jeseniško okrožje. Sestanek se je vršil v gozdu med Brezjami in Črnivcem, ob navzočnosti člana Centralnega komiteja. Na sestanku je bil sprejet sklep, da je treba vršiti priprave za NOB in zbirati vse potrebno za vsààjo. Tega sestanka so se udeležili iz Lesc štirje tovariši, iz Črnivca in Krope po en tovariš, iz Otoč in Dobravo po dva tovariša. V dneh 1.7. in 19.maja 1941 so fašisti v našem kraju aretirali po večini vse intelektualce, javno in prosvetne delavce in tudi nekaj kmetov, ter jih odpeljali v Begunje in kasneje v Št. Vid.
Dne 2, julija 1941 so -večino teh preselili v Srbijo, njihovo premoženje zaplenili in računali, da so odpor slovenskega naroda zadušili. Na območju osnovne organizacije v Lescah je bilo meseca maja 1941 organiziranih več vojaških grup: V Lescah, Hrašah, Hlebcah, Studenščicah, Begunjah in Koritnem. Za tem so bile organizirane tudi grupe slovenske narodno pomoči v Radovljici, na Lancovem in Lescah.
Koncem junija 1941 je kot prvi odšel v ilegalo delavec Tovarne verig, nekaj dni za njim pa še ostali, ki so se pridružili skupini na Jelovici.
17. julija 1941 se je vršila v goždu pod Gregorjevcem pri planini Vodice konferenca komunistov radovljiškega in kranjskega okraja. Konferenco je vodil tov. Stane Žagar kot član glavnega štaba NOB. Slovenije z nalogo, da se vse ilegalce poveže v čete in prične z oboroženo borbo proti okupatorju.
V sredini julija in 28.julij a 1941 je gestapo vdrl v Lesce in aretiral ter odpeljal v Begunje večje število ilegalcev iz Lesc. Z aretacijo omenjenih je okupator računal na uničenje upora v našem kraju, doživel je ravno nasprotno. V odgovor na to - so se sestale takoj vse vojaške, grupe in zaključile, da vsi 'sposobni takoj odidejo v partizane. Še isti večer, to je 28.julija 1941, je odšla skupina 12 tovarišev z vsem orožjem in municijo v partizane in ta dan je proglašen za naš občinski praznik.
Na krepitev prvih partizanskih edinic, ki so že. operirale z oboroženimi akcijami in aktivno borbo proti okupatorju, je krvnik Kučera odgovarjal z največj imi zločini v zgodovini človeštva; tako so padli pod fašističnimi streli prvi štirje talci dne 2. avgusta 1941 v Preski pri Begunjah,
Mesec dni kasneje, dne 5. septembra 1941 je bilo v Lescah ustreljenih 5 talcev, 18. oktobra 1941 je bilo na Lancovem ustreljenih 2o talcev med njimi prva ženska.
Čim hujši je bil teror ukopatorja, tem večje so bile akcije naših partizanskih edinic in terenskih organizacij. Prišel je čas., ko je bilo potrebno tej borbi dati formalno organizacijsko obliko. Tako so se osnovali odbori Osvobodilne fronte v Hrašah, Studenščicah, v Novi vasi in Lescah.
V vaseh in Lescah som se postavile gospodarske komisije. Skojevska organizacija v Lescah se je znatno razširila in tudi v vaseh so nastali prvi Skojevci. Povsod je bila organizirana mladinska organizacija. V Tovarni verig je bila osnovana"Belavska enotnost”. V lescah je bila organizirana slovenska protifašistična zveza, ki je delovala za širše območje.
Po dolgi, težki in krvavi borbi je. bila. naša zemlja osvobojena. Začelo se je novo obdobje povojne graditve. Postavljala in utrjevala se je ljudska oblast. Začela, se je obnova porušene domovine. Nadaljeval se je proces novih družbenih odnosov, v katerih se izraža svobodno delo, delo osvobojeno mezdnih odnosov in administrativnih spon, osnovno merilo vseh ljudskih vrednot. V naših delavskih svetih, šol skih odborih, v sekcijah SZDLJ in drugih oblikah delavskega in družbenega samoupravljanja, političnega in idejnega življenja tečejo družbeni procesi, ki imajo vpliv tudi na osta le še ne razvite dežele,. katere, se polagoma osvoba.jajo kolonialističnega gospodstva in želijo iti po poti naše družbene ureditve.
Iz referata za obletnico OP
706.I32 kg ali v odnosu na postavljeni osnovni plan lo4,3 i°i je bila naša količinska proizvodnja v mesecu aprilu,
Najboljši rezultat je dosegel obrat verigarne, ki je dosegel osnovni plan po količini z 113 aI° ( upoštevajoč tudi Henan in MRP verige).
Vij akarna je dosegla osnovni plan z	lo7 7°
Kovačnica pa le z	7o $
O.T.V. (Novi obrat) pa je proizvodnjo težkih sidrnih verig (brez Henan in MR®) dosegel osnovni plan po količini z 116,5 Ì0
V	mesecu aprilu je O.T.V. (novi obrat) realiziral prvo naročilo težkih sidrnih verig. Naredili in odpremili smo prvo pošiljko verig 7o mm v količini 7o ton za potrebe naših ladjedelnic,
V	obratu kovačnice v aprilu nismo dosegli planirane proizvodnje 'v glavnem vsed tega, ker še nimamo dokončno osvojene proizvodnje traktorskih priključkov, ki pa predstavljajo , polovico težins!:ega plana tega obrata,
V	obratu verigarne je'v aprilu slabše tekla proizvodnja e le. fct rovar jenih verig, kljub temu, da imamo ravno po teh verigah zelo veliko povpraševanje in tudi velike zaostanke, odnosno neizdobavljena naročila, tor bo potrebno da, z boljšim vzdrževanjem strojev, večjo-zasedbo kapacitet in boljšim zalaganjem povečamo zmogljivosti pri tem prpi.zvodu.
Založenost z surovinami je bila v aprilu v glavnem dobra, dočim je bilo vzdrževanj., strojnega parka posebno v verigar-
Iz grafičnega prikaza je razvidno la nir >ojičinska proizvodnja po mesecih roste, tako da smo kljub nizki proizvodnji v januarju z koncem aprila že dosegli situano količinsko proizvodnjo z loo °/°, tako da jo pričakovati v naslednjih mesecih še boljše rezultate,
• Šef proizvodnje Ljubič Jože
PERSPEKTIVE OBRATA SPLOSRE VERI GAME V LETU 1961
Obrat ima ob zaključku prvih štirih mesecev izvršen plan ,
S 115,6 /&, če upoštevano samo izdelke, ki se vodijo v evidenci tega obrata, Ako pa računamo, da so se v tem času pro izvajale tudi elektrovur j ene verige $ 13 - 2o mm na enem in drugem stroju, potem pa je plan izvršen s 112,4
Tudi za, nadalje se vedi ovidenca s 115,6 Ì° In je predvideno, da se bo v naslednjih mesecih produkcija, stopnjevala mesečno za oca 1 /o, tako da bo obrat izvršil letni plan s 125 Kor je dovolj naročil tudi za perspektivo se predvideva nekako v mesecu septembru pojačati ročno, varjenje- z 4 delavna mesta, v eni izmeni, to se pravi za 8 varilcev v dve izmeni,
To pojačanje bo potrebno predvsem v sezoni proizvodnje verig* Tudi za patent verige je dovolj naročil, ker je izreden pojav napram preteklim letom*
V mesecu juliju in avgvs U\ se bo v tem obratu izvršil nov razpored postrojenja in se bo uredilo skladišča, katerih v obratu primanjkuje.
Obrat dobi lotos sledeče stroje;
4 naprave z za izdelavo V'letu 1962
strojev ra Proučuje se sodobnejše
ročno varjenje verig kot je že omenjeno 1 stroj žičnikov - tapetnikov»
T},0 1' ~
con lo novih varilnih in upogiba.ln.ih jev za žicovlek z a vtarnatskin dvigalom bi tudi za ta obrat zgradili v letu 1962*
arder m 1\. druge sanitarne prostore,
V	prvih treh mesecih tega leta jo obrat verigama bil največ udeležen pri izplačilu po učinku, predvsem pa ob izplačilu za mesec .marec oziroma pri zadnjem izplačilu.
Tudi v bodoče soh take perspektive v tem obratu.
V	najkrajšem času bo naloga vodstva obrata, da razpravlja o povečani produkciji za leto 1962, ki mora biti povečana za oca 2o 'jo od ustvarjene v letu 1961 z ozirom na povpraševanje na domačem trgu, v nasprotnem primeru se bo morala pojaviti neka nova tovarna verig.
Take so perspektive obrata verigarne v letu 1961.
Direktor ; Valentin Marinko
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA
V razdobju od izida 4. številke našega glasila jo imel upravni odbor 2 seji, delavski svet pa 1 sojo.
Med drugim so bili sprejeti sledeči važnejši zaključki, ki jih objavljamo s
A/ DELAVSKI SVET %
1» Ker je upravnemu odboru podjetja potekla mandatna doba je bil izvoljen nov upravni odbor, ki ga sestavlja 8 članov in prav toliko namestnikov. Izmed 11 predlaganih kandidatov za člane in namestnike, so bili izvoljeni naslednji s
ČLANI s			NAMESTNIKI s		
1, Demšar Tomaž	29	glasov	Konda Jakob	28	glasov
2. Eržen Anton	28	ff	Kejžar Jože	26	19
3. Brence Jože	25	II	Legat Prane	25	ir
4. Gluščič Miha	23	S»	Beguš Prane	25	ir
5. Uršič Rafko	23	II	Sprinšnik Mirko	23	v*
6. Udovč Ignac	22	If	Rupar Prane	23	If
7. Vodišek Alfonz	21	If	Cenažar Marjan	21	ff
8, Bregar Prane	2o	If	Ptiček Ivan	2o	IS
V novi upravni odbor je bil predlagan tudi zastopnik mladine, ki pa žal ni bil izvoljen. Izgloda da nekateri člani DS nikakor nočejo prenesti funkcije upravljanja tudi na mlade proizvajalce, ali jim no zaupajo, Smatramo, da je stališče tistih, ki niso oddali svojega glasu za predstavnika mladine v DS nepravilno. Naša naloga je namreč, da pravočasno pripravimo in vzgojimo mladi kader, ki bo moral prej ali slej stopiti na mesto starejših. Zato se priporoča mladinski organizaciji, da ne klone ob tem neuspehu, pač pa naj še dalje razvija svojo incia.tivnost, da bodo mladinci čimprej sposobni in vredni zasost mesto v upravljanju s podjetjem.
2.	Delavski svet je potrdil Pravilnik o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke delavcev za leto 1961 s popravki sprejetimi na osnovi ugovorov v času objavo pravilnika ter spremembami sprejetimi na samem zasedanju delavskega sveta,
3.	Z ozirom na povečanje tovarno z zgraditvijo novega obrata sidrnih vorig in pomanjkljivo obstoječo zunanjo razsvetljavo ob tovarniški ograji se odobri zgraditev nove okrog cele tovarne s centralnim vklapljanjen v vratarnici.
4.	Odobri se predlog investicijsko komisije, da se prodajo naslednji stroji in naprave iz obrata kovačnice.
1 okrogla žar:Ina peč 1 hidravlična st tkalka
Navedena osnovna sredstva so izven uporabe oziroma no odgovarjajo proizvodnji podjetja, zaradi česar je predlog za odprodajo oziroma odpis povsem utemeljen.
5.	Krajovnonu odboru SZDL v Žirovnici je DS odobril dotacijo za zgraditev zdrav stveno postaje v znesku Din 5oo.ooo.-, ki se nakažejo v mesecu marcu 1962 po zaključnem računu, ko bo mogoče letos ustvarjena sredstva za investicije koristiti„ To d^v^zuje, da v podjetju ni lokalističnih tedenc, temveč se daje pomoč tudi organizacijam izven območja svoje občine, kar naj služi za vzgled tistim,piti öjetg>emlaki bi morala biti najbolj zainteresirana za gradnjo zdravstvenega dona v Žirovnici.
B/ UPRAVNI ODBOR;
1.	Novi upravni odbor je iz ne d svojih članov izvolil sa predsednika tov. Brence Joža., za njegovega namestnika pa tov. Eržen Antona.
2.	Delavcem, ki posečajo tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije v Kovinskem centru v Radovljici se odobri plačilo šolnine po Din 3. 5oo,- po osebi oziroma skupno za 13 kandidatov Din 45.500.-
3.	DS se predlaga v odobritev nakup 3 avtomatov za urezovanje matic v vrednosti cca 4,800.000.ì z rokom dobave v mesecu marcu 1962.
Vodja splošnega sektorja;
Ješe Jože
USTANOVNI OBČNI ZBOR STANOVANJSKE ZADRUGE "VERIGA"
Dne 23. aprila je bil v podjetju ustanovni občni zbor Stanovanjske zadruge "Veriga" Lesce, katerega se je udeležilo 13 zadružnikov, ki so se odločili, da si b okviru zadruge zgradijo primerna stanovanja.
Občni zbor je potrdil predlog Pravil stanovanjske zadruge, izvolil upravne organe in razpravljal o ostalih zadevah okrog gradnje stanovanj. Predlog pravil je bil z nekaterimi dopolnitvami, ki se tičejo plačila lastnega prispevka, ter obveznosti zadružnika do matičnega podjetja v primeru prekinitve delovnega razmerja, soglasno potrjen in sprejet sklep, da se tako dopolnjena pravila pošljejo pristojnemu svetu pri OblO v potrditev nakar je izvršiti registracijo zadruge pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani..
V upravni odbor zadruge so bili izvoljeni sledeči zadružniki; Štefe Jože, Dolenc Marjan, Pelicijan Viljem in Ankerst Pranei.
Za predsednika UO pa je bil izvoljen tov. Stefe Jože.
Kot poti član upravnega odbora pa so smatra upravnik zadruge, ki bo pozneje imenovan. Primerno je, da je upravnik gradbeni strokovnjak, zato bo naj primernejši bodoči gradbeni tehnik podjetja.
V	nadzorni odbor zadruge so bili izvoljeni sledeči: legat Pavla, Jelenc Stane in Kočar Begina.
Za predsednika nadzornega odbora, je bila izvoljena tov. legat Pavla..
V	3» točki dnevnega reda so zadružniki razpravljali o ostalih važnejših zadevah kot nudenju pomoči od strani podjetja talco materialni kakor tudi organizacijski, v načinu gradnjo po samih zadružnikih ali oddaje del drugemu izvajalcu o čemer
bo sklepal izvoljeni upravni odbor ter bo njegova naloga, da bo našel način najcenejšo in ekonomične gradnje stanovanj, kar bo v korist samih zadružnikov.
Vodja splošnega sektorja: Jose Jože
UČINEK D E 1 A
V	predelovalni kovinski industriji kakor tudi več a. li nanj v ostali industriji se doseže visok učinek dela z uvedbo sodobnih strojev in naprav ter obučenega ljudskega faktorja.
V	nadaljevanju bi se omejil predvsem na važnost ljudskega elementa v proizvodnji.
Proučevanje učinka dola je učinkovito le če je sistematično, tako pri analizi problema, kot pri iskanju rešitve. Vsaka sistematična analiza pa zahteva čas. Vsekakorje tudi v majhnih podjetjih potrebno ločiti delo proučevanja učinka od odgovornosti vodstva in odgovornosti izvajalca. Na primer direktor, tehnični vodja morata reševati veliko splošnih različnih problemov vsakdanjega dela, da bi se mogla posvetiti sistematičnemu podrobnemu proučevanju. Nikakor ne zadostuje ,zanesti se samo na izjave, pripombe delavcev, preddelavcev ali mojstrov, ker izkušnje kažejo, da imajo pogosto enostransko gledanje.
lo noprekinj eno proučevanje na delovnem nestu pripomore točno ugotovitve na podlagi dejstev.
Za uspešno proučevanje dela so potrebni naslednji splošni delovni pogoji.
1)	Proučevanje dela bo dalo dobre resultato sano, co uživa sodelovanje in podporo vseh organov v podjetju in poedincev.
2)	Odnos nojstra do proučevanja, je bistvene važnosti za uspeh» Mojster je namreč oseba, katere se najbolj tiče študij učinka dela in ne sne ineti mnenje, da s ton izgubi njo-•gotìoldelo važnost innponon v obratu. V slučaju nesporazumov pri študiju dela po učinku pa j e mojster prvi poklican, da zadevo uredi.
3.	Analitik dela (nornirec) ne sne nikdar dajati direktnih ukazov delavcu niti dajati izjav, ki bi kritizirale delo nojstra marveč nora pritegniti nojstra v proučevanje.
Pred pričetkom vsakega proučevanja je dolžnost nojstra, da pojasni delavcu nalogo analitika.
Analitik dela nora dobro obvladati svoje delo teoretično in praktično.
S pravilnim pristopom pridemo do solidnih, osnov na podlagi analiz proučevanja učinka dela na delovnih mestih.
S takšnim načinom odpravimo vsa dosedanja nesistematska ocenjevanja, katera kljub okorelemu prijemu privedejo polagoma do napredovanja toda povečanje učinka ostane vedno le delno.
Ako pri vseh proučevanjih uporabljamo najboljšo.metodo pri analizi pogojev na delovnem mestu dobimo poten postopoma, pravilne normative, kateri ne naletijo na odpor.
Dosedanja praksa v določanju trajanja veljavnosti postavljenih norm je ponotna, ker v s alca sprememba pogojev na del lovnem mestu spremeni obenem tudi tehnični normativ učinka dela. V kolikor ostanejo pogoji na nekem delovnem mestu nespremenjeni, pa se normativ učinka dela kljub tenu zopet želi spreminjati je to posledica nesistematskih prejšnjih analiz. Pravilno napravljena, prva analiza, učinka se spremeni le tedaj, ako se spremenijo pogoji.
Celie Leon
ZG ODOVINA
razvoja in revolucionarnega gibanja delavstva Tovarno vorig od njonega nastanka lota 1922 dalje.
*
I>ota 192o je na iniciativo Šolar Franceta, nekdanjega ravnatelja Žobl j arsite in železoobrtne zadruge v Kropi pričel Magušar Ivan, veleposestnik iz Krope graditi v Lescah tovarno, ki jo imela prvotno namen izdelovati žeblje, vij rite in ročno kovane verige.
Graditelj je bil lastnik velikega premoženja, ki ga je podedoval po svojem očetu industrijalcu in trgovcu; svoje premoženje je še povečal, ko se je poročil s hčerko premožnega trgovca Fürsager-ja iz Radovljice. S tako združenim kapitalom je pričel z gradnjo. Pred dovršitvijo pa je zašel v finančne težave. Stopil je v stik s Heberle-tom, ravnateljem Tovarne verig v Beli peči in sta ustanovila delniš-. ko družbo, ki je s prelivom novega kapitala dokončala grad» njo in stavila v pogon novo tovarno. Z ustanovitvijo delniške družbe se jo spremenil tudi prvotno zamišljeni proizvodni program in sicer tako, da so odstopili od proizvodnje žebljev in vijakov in pričeli z izdelavo- ročno kovanih, ele-ktrov ar jenih in patent verig. Z ozirom na to je tudi tovarna dobila naslcrv* Tovarna verig, d,d, Lesce. V ta namen jo ustanovitelj odkupil od Tovarne verig v Boli peči potrebno stroje za izdelavo omenjenih verig. Tovarna v Beli poči je to stare stroje obnovila z novimi deli in jih v izpravnem stanj.u dostavila v Lesce, kjer še danes obratujejo, vendar se zaradi zastarelosti namerava cca lo strojev v letu 1962 nadomestiti z novimi modernimi stroji. S premestitvijo strojev iz Bele poči se je v Lescah zaposlilo tudi nekaj strokovnega osebja in to: Vrečko Martin, Špendal Marija, Kos Alojz,
Sobrie Andrej in Puznar. Iz žebljarske zadruge v Kropi pa so prišli v Lesce sledeči strokovnjaki za kovanje verig in žicovleks Praprotnik Kranj o, Resman Florijan, Petrač Lenart, Gašperšič Janez, Rajgelj Miha, Mohorič Franc in Zupan Jože.
Koncem leta 1922 je pričela tovarna že obratovati s približno 5o - 60 delavci. Po ustanovitvi delniške družbe se je spremenilo tudi vodstvo in je bil za ravnatelja tovarne imenovan Hebrle (po rodu Nemec) za njegovega namestnika pa Magušar Ivan.
Kljub dobri konjunkturi o\, pričetku obratovanja tovarne je njeno vodstvo skušalo ustvariti čimvee dobička zase in je na osnovi takratnega političnega stanja v državi pričelo postopoma omejevati pravice- delavstva. Vendar so se delavci hitro znašli in se na pobudo Praprotnik Andreja, povezali z jeseniškimi kovinarji in njih organizatorjema, bratoma Mur iz Koroške Bele ter izvedli pripravo za ustanovitev strokovne organizacije. Ustanovni občni zbor "Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok" s podružnico v Lescah je bil izvršen že v mesecu decembru leta 1922, Na tem zboru so bili izvoljeni Sobrie Andrej kot predsednik, Plešnar Prane-tajnik in Triplat Alojz za blagajnika.
Člani organizacije so pripadali v glavnem levemu in desnemu krilu socialistične stranke in so bili delavci loo i organizirani.
Vodstvo tovarne je, četudi nerado, moralo priznati to organizacijo, ki je takoj v začetku pokazala pravo revolucionarno smer v obliki mezdnih.gibanj. Prvemu poizkusu znižanja plač v začetku leto. 1923 jé sledila poldnevna stavka, nakar je vod stvo podjetja takoj popustilo. Nekaj mesecev za tem jo siedila poldnevna'stavka elektrovarilcev verig in demonstrativen pohod pred glavno pisarno z zahtevo zvišanja plač in priznanja ostalih pravic,- ki jih je. določal zakon.	- . - ...
Uspeh teh akcij je'bil v tem,' da so bili v polletju 1923 izvoljeni delavski zaupniki in tudi oblastno priznani. Istočasno je bila pripravljena kolektivna pogodba, ki je bila po predhodnih pogajanjih v začetku leta 1924 prvič podpisana in nadalje vsako leto dopolnjena in obnovljena,
Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.
Vodja splošnega sektorj as Ješe Jože
MZPHÄYE IN SKLEPI PBEDSEDSTYA IN PLENUMA.
SINDIKALNE POLHUŽNICE
Predsedstvo in plenum sindikalno organizacije je razpravljal
o raznih problemih, ki so nastali v zadnjen času ter v teh
razpravah sprejel ned drugini sledeče zaključke s
1.	Odobri se podpora 19 članon Sindikalne podružnice, ki že dalj časa bolujejo. Obišče naj se jih v jeseniški in ljubljanski bolnici prav tako tudi» na donu.
2.	Ker podružnica še ni prejela namenjene dotacije za izlete, se odobri en izlet mesečno, za kar skrbi predsednik komisije za izlete. 7 nadaljevanju lanskoletnega vrstnega reda je na vrsti piva kovačnica in druga orodjarna.
3.	Predlog sindikata upravnemu odboru podjetja, da se vnesejo v normativ HIZ še tista delovna mesta na katerih se prekomerno troši obutev, je bila zadolžena komisija HTZ, da izdela' tozadeven predlog.
Kljub sklepu UO komisiji HTZ še do danes ni izdan nalog, da pristopi k tenu delu, čeprav je za.deva zelo aktualna in obravnavana na raznih sestankih. Zaradi tega je nujno komisiji dati nalog z navodili, da o predmetni zadevi razpravlja in predloži U„0. konkretne predloge za rešitev.
4.	Sindikalna podružnica je predlagala novembra meseca 196o in ponovno marca meseca 1961 v obravnavo delavskemu svetu varnostno službo v podjetju. Za to službo se daje letno cca 11 milijonov din. Delavski svet jo sklep sprejel, da bo obravnaval varnostno službo v podjetju, vendar do te rn.zprave še ni prišlo.
5.	Na razpravi o predlogu kandidatov za novi Upravni odbor podjetja je bilo sklenjeno, da Mladinska organizacija določi 3 mladince za seje DS,
6.	Sindikat je razpravljal tudi o proslavi l.naja in 2o-ob-lotnice Osvobodilne fronte v podjetju» in na vasi. Mladinski organizaciji se odobri Din 5.5oo.- za udeležbo na prvomajski paradi v Ljubljani-.
7.	Na prošnjo odbora SZi)l Lesce 'se kooptirata v odbor SZDL Lesce tov. Štefe Jože In Ptiče‘k Ivan.
8.	Novi sistem delitve dohodka terja nadaljnjo decentralizacijo upravljanja In narekuje, da se stvari, ki jih je mogoče reševati pri najmanjših ekonomskih enotah tudi tam rešujejo; s tem se upravljanje decentralizira do samega proizvajalca. Predvsem pa se z novim sistemom, zmanjšuje vloga administrativno upravnega faktorja. Novi sistem terja, da delovni kolektiv iz lastnih ekonomskih nagibov, to je iz težnje, da bi ustvaril večji dohodek, smotrno gospodari. To bo pa poleg ekonomskih posledic, prineslo tudi družbene spremembe, ki pospešujejo odmiranje administrativnih ostankov v materialnih in družbenih odnosih
v kolektivu in,v mišljenju proizvajalca.
S 1/4-1961 smo formirali 11 obračunskih ekonomskih enot, od prejšnjih 4 enot; pri tem smo pozabili, da ekonomska enota predstavlja tudi upravno enoto v okviru katere vsi zaposleni člani predstavljajo organe upravljanja; zato naj bi bilo tudi njeno bistvo v tem, da v njenem okviru vsi proizvajalci tudi resnično upravljajo.
Na razpravah se dobi vtis, da obstoja bojazen, da bomo z decentralizacijo•navzdol imeli preveč izgubljenega časa v proizvodnji.
V kolikor se na ekonomske enote prenesejo še pravice sprejemanja, premeščanja, odpuščanja, vprašanje nadurnega dela itd., kar v nekaterih kolektivih izven naše občine že prakticirajo, potem bomo neposrednim proizvajalcem resnično dali v roke vse možnosti za njihovo odločanje in aktivno uveljavljanje-. Ta vprašanja se dajejo v diskusijo ekonomskih enoten, ki predlagajo svoja stališča o organih upravljanja.
Predsednik sind, podruš.s Prpič Tomo
Izdajaš Tovarna verig
Lesce - Ureja uredniški
odbor
Urednik Bulut Niko - Izhaja 15. v mesecu.
USPEH 1'EČAJEV ZA PRIDOBITEV POLKV ADIPIKACIJE
Že v prejšnji številki smo vam povedali nekaj uspehov iz dveh'tekočih tečajev za pridobitev pollcvalifikacije. Danes nam hočemo sporočiti uspeh cele ekonomske enote vijakarne, ki je pred prvomajskimi prazniki zaključila s temi tečaji. Za vijakarno je bilo treba izvesti 5 tečajev, vendar bi bilo treba organizirati še enega za tiste delavce, ki se tečaja niso mogli Udeležiti iz raznih vzrokov. Rezultati zaključnih izpitov po posameznih tečajih so naslednji:
Tečaj	odličnih	pr.dobr.	dobrih	žalost.	nezad.	Skupna udeležba
i	-	6	21	-	-	27
II	-	3	25	5	-	33
III	-	9	18	4	-	31*
IV		lo	23	-	-	33
V	-	6	6	1	1	14
Skupaj s	-	34-	93	lo	1	138
Ze ta teden so na programu delavci iz verigarne, za katere bodo tečaji potekali prav tako kot do sedaj. Upamo,da boste posečali tečaje vsi, ki prejmete vabilo in obenem želimo še večjih uspehov, kot so jih dosegli tečajniki iz vijakarne.
To pot obveščamo vse udeležence, ki so položili izpit, da so spričevala o položenem izpitu za J?K delavca že na našem oddelku v delu, ter jih boste v kratkem prejeli.
Kadrovski oddelek
REŠEVANJE PROBLEMOV IZOBRAŽEVANJA MLADINE
Z nadaljnim razvojem materialno proizvajalnih sil, z večjo družbeno in tehnično delitvijo dela, organizacijo proizvodnje se mora temu primerno prilagojevati tudi struktura današnjih strokovnih kadrov. To jasno potrjuje resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov, da mora biti celotni sistem
strokovnega izobraževanja orientiran na neposredne potrebe gospodarskih organizacij in drugih služb. Sedanjo stanje v pogledu izobraževanja strokovnih kadrov ni zadovoljivo. To predvsem zaradi tega, ker je predvsem absolutno število strokovnih kadrov premajhno za hiter proizvodni in tehnični razvoj, da so bili kadri po profilu preveč šolski brez zadostne proizvodne prakse, da je prevladovala orientacija še na klasične obrtne poklice in da se dijaki na srednjih šolah bolj nagibajo na študij eksaktnih ved, za šole tehnične stroke pa se čuti pomanjkanje poučenosti. Zaradi tega so tudi gospodarske organizacije bolj zainteresirane, da se odstranijo dosedanje pomanjkljivosti in, da se na tem področju formira določnejša orientacija in politika, ki lahko v marsičem prispeva k zboljšanju strukture strokovne usposobljenosti delovnih kolektivov.
Na področju strokovnega izobraževanja se mladim proizvajalcem in organizacijam ljudske mladine odpirajo široke možnosti za povečanje aktivnosti in afirmacijo organizacije v gospodarskih organizacijah. Hkrati pa se ustvarjajo, kar pa je najvažnejše, pogoji za materialno zainteresiranost mladih delavcev in za pridobivanje večjega strokovnega znanja. Dolžnost naše organizacije je, da ob ugotavljanju potreb strokovnih kadrov v podjetju daje pobude in sodeluje pri ustanavljanju takih izobraževalnih središč, kjer bodo vskla-jene potrebe in želje mladih delavcev po strokovnem izobraževanju. Ker pa smo predvsem mi mladi tisti, ki moramo stope.ti v korak z razvojem industrije je naša dolžnost, da se nenehno strokovno usposabljamo in da bo sistem strokovnega izobraževanja prilagojen neposrednim potrebam našo industrijske proizvodnje. Ne moremo pa biti zađovđjni s trenutnim stanjem, da v večini primerov organizacije ljudske mladine v gospodarskih organizacijah niso razpravljale o. resoluciji izobraževanja strokovnih kadrov in, da niso zavzele določenih pobud za hitrejše in učinkovito uresničevanje resolucije v lastnih kolektivih. Menim, da se ne sme dogoditi, da bi tako važno vprašanje, ki neposredno zadeva živijenske interese mladih delavcev, prepustili obravnavi samo drugim organizacijam in faktorjem v podjetjih, ali oe-lo stihijskemu procesu razvojen.
Bolj kot doslej se'moramo prizadevati, da organizacije ljudske mladine temeljito izvajajo akcijo, da mlade delavce seznanjajo z resolucijo in v delovnih kolektivih razvijajo borbo mnenj v iskanju samostojne poti', izobraževanja, specializiranih profilov strokovnih kadrov in dejavnosti izobraževalnih eentrov.
Organizacija ljudske mladine naj v prihodnje tesno sodelujejo z izobraževalnimi centri v podjetjih in v komuni, da ti kot mladi organi, ki se nahajajo na začetni stopnji -svojega razvojnega procesa v sistemu izobraževanja izoblikujejo svojo fizionomijo in da odigrajo svojo vlogo in nalogo* Posebej je treba skrbeti za to, da izobraževalni centri pripravljajo specilizirane profile strokovnih kadrov in da hkrati skrbijo za dopolnj ovalno izobraževanje proizvajalcev, zlasti na perspektivni razvoj podjetja. Ze sedaj pa se pred izobraževalnimi centri postavljajo zahteve, da morajo biti organizatorji vključevanja učencev in študentov v proizvodno delo v podjetjih v toku šolanja kot strokovno praktičnega izobraževanja učencev v gospodarstvu. Med drugimi naj bi tudi organizacije ljudske mladine podpirale, da se šolska mladina po šolskem učnem programu vključi v proizvodno delo gospodarskih organizacij. le tako bi mladina dejansko spoznala proizvodnjo in človeka v proizvodnji.
Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da mladino ne bi seznanili z vsebino delavskega samoupravljanja, sistemom nagrajevanja., strokovnega izobraževanja, vlogo in nalogami ljudske mladine in podobno,, ljudska mladina naj bo tudi inciator, da se šolska mladina v večji meri.odločuje'za študij strok, ki so v skladu z neposrednimi potrebami gospodarskih organizacij in drugih služb. Še bolj pa moramo podpreti dejstvo, da bodo študenti visoko tehničnih šol v tesnejšem kontaktu z gospodarskimi organizacijami, družbeno političnimi organizacijami in organi samoupravljanja. S počitniško prakso se naj seznanjajo s problemi proizvodnje in ni slabo če opravljajo'tudi diplomska dela v teh gospodarskih organizacijah. Podjetja naj bi pripravila razne programe kako.štipendiste spoznavati z organizacijo podjetja, z proizvodnimi in drugimi vprašanji.
Menim, da inora j o kadrovske službe v podjetjih in predvsem v tistih, ki še doslej niso v zvezi z izobraževanjem, speciali-ziranih in drugih visoko tehničnih, kadrov izdelale perspektivne programe izobraževanja strokovnih kadrov, ki so potrebni podjetjem. Posebno skrb moramo posvetiti rednim strokovnim šolam, ki pripravljajo kvalificirani kader za našo proizvodnjo. Pri tem se mora posvetiti večja pažnja praktičnemu usposabljanju učencev v gospodarstvu, ki je po svojem sistemu zastarelo in obremenjeno z neštetimi pomanjkljivostmi. Zato bo izredno pomembno nadaljne razvijanje raznih oblik šolskega strokovnega izobraževanja učencev za neposredne potrebe gospodarskih organizacij.
Posebna naloga naše organizacije je, da s strokovnim izobraževanjem sproži boj za oblikovanje in krepitev socialističnih družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah. Organizacije ljudske mladine se morajo nenehno priza.devati za odstranjevanje neskladnosti materialnih in moralnih političnih problemov, ki izstopajo v različnih okoliščinah in momentih. Pogostokrat organizacije ljudske mladine ugotavljajo, da mladi delavci v svojem prostem delavnem času zahajajo v gostinske obrate, slabe kroge družb, kar seveda vpliva na njihovo moralno ponašanje in razpoloženje. Največkrat so ti problemi vzrok nerešenih materialnih problemov mladih delavcov. Posledica takšnega stanja se pa največkrat kaže v nezadostnem sodelovanju proizvajalcev v reševanju problemov upravljanja in gospodarjenja v delovnih kolektivih. Od tod tudi izhaja v nekem smislu naloga, da. čirnproje zmanjšamo razliko med fizičnimi in umskim delom in dosežemo uravnilovke v strokovnosti kadrov v podjetjih. To neposredno predvsem zadeva delavce, ki neštetokrat izjavljajo, da so jim godi krivica na račun velikih razponov osebnih prejemkov zaposlenih v gospodarskih organizacijah. Te probleme pa bomo lahko reševali le skupno z . družbeno političnimi organizacijami in vsemi faktorji v podjetjih, ki so zainteresirani, da delovni kolektiv ne prosperira zadovoljivo samo v proizvajanju produktov, temveč, da dosežejo tudi vidnejše rezultate v razvijanju socialističnih družbenih odnosov med člani delovnih kolektivov.
Predsednik TK IM Gočman Miro
USPEHI POSLOVANJA PODJETJA V I. TROMESEČJU LETOŠNJEGA LETA
Podjetje je pri pos3.ovanju. v I. tromesečju doseglo v primerjavi s povprečnim tromesečjem preteklega leta naslednji finančni uspeh izražen v doseganju dobičkas
v 000 din
Ekonomska enota	Doseženi dob. v trom.1.6o	Doseženi dob.v I. troia. 61.	Zvišanjef2sl Zmanjšanje		Dobiček v I.60	na l.c. v I. trom.61
	1	2	3	4	5	6
Vijakarna	76,o39	73.428	-2.611	96,5 jo	4o,o7 jo	4o,48 jo
Žebljarna	13.036	11.186	-1.850	85,8 /0	28,5 /*	23,61 jo
Žicovlek	5.826	9.327	t3.5ol	16 0 jo	-	-
Verigama	51.957	45.595	-6.362	87,8 jo	52,8 jo	44,2o jo
Gal.- cement.	4.132	2.298	-1.834	55?6 jo	49? 9 'Z0	5o,24 56
Ver. kovač.	14,290	'6.962	-7.328	48,7 jo	61.3-0 jo	39,4 jo
OTV	_	-- ■ ...	-	■ -	-	-
Ostalo izven ekon. enot	3.416	3.130	- 286	91,6 /0		-
Skupaj	193.492	166.582 -	26.9I0	86,09	M5?66 jo	39,58 jo
Iz tabele je razvidno, da smo pri tem tromesečju dosegli dobiček v višini Din 166,oo5. ooo,- ali 86, o9 j° od povprečno doseženega dobička v tromesečju preteklega leta. Torej je bilo doseženo za Din 26,910,000.- ms.rjj dobička.
Tudi odstotek doseženega dobička na.lastno ceno je v okviru podjetja padel od povprečno A5,66 jo v preteklem letu na,
39 »58 °/o v tem kvartalu ali za 6,o8 jo.
Doseganje dobička po posameznih ekonomskih enotah je bilo naslednje s
1.	Vijakarna;
Vijakama je dOsesU p skoraj isti dobiček kot povprečno v kvartalu preteklega leta. odnosno le za Din 2,611,ooo.-manj , ali v odnosu na preteklo leto 96,5 cf°• Na lastno ceno pa je celo zvišala dobiček za o,41 jo. Ta ekonomska enota je v tem. tromesečju finančno dosegla najboljši uspeh.
Uspeh pa bi bil še boljši, da ne dosegamo pri izvozu kovinskih vijakov 13,o9 ':/° izgube, ki smo jo dosegli pri tem artiklu tudi v preteklem letu. Sicer pa v vijačnem blagu ni bilo izvoza razen matic, tako da se je vijačno blago po večini prodajalo na domačem tržišču, kar je imelo za posledico, da je ta ekonomska enota dosegla pri prodaji boljše cene in s tem tudi višji dobiček.
2.	Verigama:
Verigama je dosegla v primerjavi na povprečni kvartal preteklega leta za Din 6,362.000.- manj dobička, odnosno le 78,8 fo. Tudi na lastno ceno je padel dobiček za 8,6 $ in to pri elektrovarjenih verigah za 1,22 fs, pri patent verigah za 25,83 7°. Dri hennan verigah pa je bil dosežen celo boljši rezultat in sicer za 0,4 1°. Še boljši rezultat bi bil, ako bi tudi zalogo teh verig prodali.
Pri patent verigah pa v letošnjem letu ne dosegamo tako visokega dobička pri izvozu, ki smo ga v preteklem letu izjemoma dosegali. ( Pri izvozu v Albanijo tudi loo i'o na 1. c. ).
Znižanje normalnega dobička znaša za lo,23 ki v glavnem odpade na povečanje cen opreme za te verige, ki jo izdeluje kovačnica in pri kateri je vkalkuliran dobiček za kovačnico za medobratno uslugo.
Verigama mora ta izpad dobička, ki je nastal zaradi komercialnih pogojev nadomestiti z večjo proizvodnjo svojih izdelkov.
3.	Zicovlek:
Zicovlek je dosegel v tem kvartalu večji dobiček za Din 3,5ol.ooo.-, kot povprečno v kvartalu preteklega leta. Ta enota dosega tem boljši uspeh, ako poteka vlečenje žice redno in se že vlečena žica ne vleče ponovno na nižje dimenzije. Žico prodaja ta enota po stalnih planskih cenah za vlečeno žico, ki je določena za vsako dimenzijo in kvaliteta in ki je enaka vlečeni žici, ki jo nabavljamo iz Železarne Jesenice.
4.	G-alvana - cement aci j a s
Znižanje dobička te enote izhaja iz znižanja cen medob-ratnih uslug. Cene v preteklem letu za te usluge so bile previsoke, za letošnje leto pa so postavljene na lastno ceno in 4o fi dobičkom. Dejanski dobiček je bil dosežen na lastno ceno s 5o,24 fi in je torej ta enota delala ceneje, kot povprečna v preteklem letu. Pač pa bi morale proizvodne enote zaradi znižanja cen za cinkanje in cementiran j e dosegati večji dobiček.
5.	Zebljarnas
Zehljarna je dosegla za 4,91 fi manj dobička, kot povprečno v preteklem letu. V glavnem gre za zmanjšanje dobička pri dimenziji 2,8 - 3,8 debeline, katerih žičnikov največ proizvajamo in kjer izkazujemo le o,o2 fi dobička. Ker smomna te dimenzije tudi v 1. i960 dosegali le približno 4 fi dobička, smo prišli do pripričanja, da izdelava teh žičnikov ni rentabilna, ter da se bodo po možnosti na teh strojih izdelovali posebni in specialni žičniki, pri katerih je dobiček dovolj visok, posebni žičniki pa tudi niso obremenjeni s prometnim davkom. Izpad dobička napram kvartalu preteklega leta je znašal Din 1,850.000.-, katerega pa bomo lahko pokrili, v kolikor bomo uspeli na teh strojih izdelovati posebne žičnike. .
6.	Verižna kovačnica;
Verižna kovačnica je dosegla slab finančni rezultat in je znašal izpad dobička napram povprečnemu kvartalu preteklega leta Din 7,328.000.- odnosno je bil dosežen le s 48,7 fi* Dobiček na l.c je bil dosežen v višini 39,4 p, dočim je znašal povprečno v preteklem letu 61,1 fi.
Vzroki slabega doseganja dobička bi bili med drugimi tudi naslednji;
a)	Proizvodnja teh verig je znašala v tem tromesečju 86.840 kg, prodaniha pa je bilo le 59.851 kg ali 69 fi in je zato tudi finančni uspeh slab.
b)	Izdelujejo se drobne vrste kovanih verig, pri katerih smo imeli že v preteklem letu izgubo v višini 13 dočim smo v preteklem letu zaslužili pri dimenziji 15-18 mm le 21 fo, v letošnjem letu pa 26 fi, kar je znatno premalo za ročno delo.
Drobne dimenzije teh verig bo treba delati strojno, ali pa je potrebno drobnim dimenzijam zvišati ceno«
Cena med elektrovarjenimi in kovanimi verigami dimenzij do 19 mm nimajo potrebne razlike.
c)	V letošnjem letu nismo imeli izvoza kovanih verig, pri katerih smo v preteklem letu zaslužili eoa 9o °/o dobička na l.c.
Ko bomo razprodali zaloge kovanih verig, se bo vsota dobička povečala.
7.	Kovačnicam
Kovačnica je kot ekonomska enota dosegla naj slabši finameni rezultat in izpad dobička napram povprečnemu kvartalu ■ preteklega leta za Din lo,14o,ooo.-, la lastno ceno ga je ■ dosegla le 19,66 c/o. dočim je bil povprečno v preteklem letu dosežen v višini 4o °/°* Zmanjšanje dobička na l.c« znaša 2o,34 1o-
•Vzroki za slabo doseganje finančnega efekta so poleg drugih tudi naslednji s
a)	Pri verigah, ki so jih izdelovali na stroju Cime, je bila zaloga ob koncu meseca marca 2o ton, kar je znatno zmanjšalo dobiček. V preteklem letu je bilo pri tej proizvodnji povprečno doseženega dobička na l.c«
v višini 36,2 i°, v tem tromesečju pa le 3o 7°° Z odprodajo zalogo se bo stanje d.obička popravilo.
b)	V letošnjem letu proizvajamo manjše količine opreme, kar je znatno zmanjšalo dobiček. Tega smo dosegali pri opremi na tromesečje po cca lo.000.000v tem kvartalu pa smo ga dosegli le Din 1, o78.000 <■ -,
c)	Pri plužnih delih je nastala izguba Din 941.743.-zardi odprodaje plužnih delov po znižanih cenah.
d)	Pri traktorskih delih je nastala izguba Din 642,692,-zaratli odprodaje po znižanih cenah.
e)	Pri toplih vijakih je nastala izguba Din 80.967.- zaradi odprodaje po znižanih cenalj..-
f)	Pri traktorskih verigah sme dosegli dobiček po dosedanjih .'e dat kih v višini 9 /° na l.c., dočim je bil kalkuliran 2o-3o io. Normativi izdelave so bili prekoračeni, ter sc j .-V ni doseglo pričakovanega finančnega rezultata.
Preorientacija v proizvodnji; odprodaja starih nekurantnih zalog ter nedoseganje dobička pri proizvodnji traktorskih verig ter drugi vzroki, ki so proizvodnega značaja, so povzročili velik izpad dobička te ekonomske enote.
Z odprodajo gotovih izdelkov izdelanih na zalogo se bo stanje nekoliko popravilo, vendar bo treba podvzeti odločne ukrepe, da bomo pri večjih stroških in dražjem pomožnem materialu z boljšo proizvodnjo in boljšim vnovčevanjem izdelkov stanje rentabilnosti, ki smo ga dosegli v preteklem, letu, obdržali. To stopnjo rentabilnosti pa moramo še povečati, v kolikor hočemo ustvariti zadostna sredstva za normalno in stimulativno nagrajevanje na eni strani in na drugi strani zadostna sredstva za stanovanjsko gradnjo, počitniški dom ter drugi družbeni standard in sredstva za investicije za redno reprodukcijo proizvajalnih sredstev.
IZ NABIRALNIKA "ZA ZANA" !
Marsikomu bo stopila kri v glavo, morda osivi 'tudi konu las, vendar kar je bilo zaupano noni, je tudi za vas.
Kolikor ni je znano je v obratu težkih verig postavljen obratovodja, nojstri itd. Za razno razna druga dela npr. zidarsko, in druga pa so določeni skupinovodje, delovodje itd. Nekega dne pa se je situacija spremenila, pojavil ■se. je nož šefovske postave,
■bil jo v2rožcah" od nog do glave. Kar na lepon se je hotel ustoličiti za šefa nad gradnjo oziroma je že izdajal razne ukaze in kritiziral nad dosedanjih deIon gradnje in sikiral delavce, čeravno za to ni inel nobenega povoda, niti v tej stroki ni izveden, da bi lahko kritiziral. Jaz osebno nu ne zamorim, ker približno ven kako hudo je prenašati "ALKO" hlape. Mi s lin pa, da šef na dveh koncih v povsem različnih strokah ne nore biti nihče.
V tedniku "Pavliha" sen bral šalo o fantu, ki s steklarjem gliha "o višini provizije" od vsake s fračo ubito šipe. Imam občutek, da je ta pavlihov kooperant zašel tudi v našo tovarno. Po vsej vrjetnosti je na bojni nogi z ženskami verigar-no in vijakarne, ker jim je malone v garderobi pobil vse
šipe. Nevera mogoče so "kooperantu pavlihe" celo pomagale.
Kako je s to stvarjo novem, le čudno se ni zdi, da, sedaj ko so šipo ptbièe, steklarja od nikoder ni.
sem hodil že ravno okrog garderob sem malo firbca pasel po omaricah. Če vzamemo, da so ženske na splošno bolj nagrjone k čistoči in redu, moramo to, kar se garderobnih omaric tiče, na žalost reči, da je skoraj
vse: omarice zajel hud potres in povzročil v notranjosti strahovita razdejanja, promike in zmešnjave "puo volne”,•praška, kruha, brisače, slik filmskih igralcev itd. Na kratko fatilo?' v -miniaturi.
Če te slučajno nesrečna noga zanese v katero koli pisarno-, bodi toliko priseben, da ne boš pogledal v notranjost pisalne nize, pač pa sano na mizo. lan so akti, poro, svinčnik, črnilnik, pivnik itd., kar tvoje oko lahko vidi, voč pa ... No kar je po navadi znotraj niz pa raje poslušaj, Če odpreš predal zgoraj v sredini;
'\ . ■	(	\\	pisalne potrebščine, desna vrsta
od zgoraj navzdol; nekaj map, knjiga, nato pa , taška, pribor za nohte, kozarec, žlica,- čebula, sol, poper, turška ka-fa itd. Nižje - revije, filmski sporedi, dnevnik (osebni),
belo črni zvezki itd. Na dnu? ščetka za čevlje, čistilna volna, star kruh, na pol napisano ljubavno pisno itd. lova vrsta od zgoraj navzdol; dva predala papirja, nato pa je večji prostor napolnjen s "kastrolo”, lončkom za turško, nekaj šalčk, napravica za izdelavo "snega”, kuhalnik in drugo. Tako nekako je opremljena marsikatera pisalna mita, lahko pa najdeš tudi tako, ki ina v svoji sredini zbirko; praznih steklenic, brivski aparat, polomljena pedala, otroški sedež za kolo itd. Skratka nize so opremljene v slogu skupnega gospodinjstva.
Trdno sen bil namenjen, da v tej številki tudi od daleč
ne omenim menze, pa jo smola hotela, da brez nje ne gre.
Da so so cone vsem prehran-benin artiklom povečale je znano vsem, torej zakaj poten vse večja, malomarnost pri pripravljanju enolončnice? Verjetno, da, za to, ker je solata dražja , je bilo škoda iz nje izprati 2 en dolgega deževnika.
Eavno talco,so zaradi zelo visoke ceno, fižola, po novih kuharskih. notodah ne sne več prebirati. Mogoče mislijo "kuharice", da je pač bolje, ceneje in hitreje, če delavci ned jedjo kar sproti kamenčke in druge tuje delčke izločajo iz krožnika - saj drugega dela takrat tako nimaj o.Če pa kateri po nerodnosti zaradi, fižolou podobnega kanenja zloni zob, ali da nu zaradi nepredvidenega pritiska na kamenček poči umetno nebo in se sesuje baterija umetnih zob, pa prizadevne kuharice res niso krive. Če se pa lcaor riba na trnek ujameš na žico, ki je po pomoti ned fižolon si pa dovolj
neroden, saj veš, da v kuhinji ni prostor za prebijanje fižola, da se za to moraš som paziti. Kan,pa pridemo, če bodo
kuharice same fižol prebirale.
Po 15.naju bo izdan odlok, da za prebiranje fižola, nora dati vsak nojster delavnice po enega človeka, v nasprotnem primeru bo osebje kuhinje primorano fižol usipati direktno iz vreče v kotel. Nazadnje naj pripomnim še to: Čeje,
^izmed uživalcev enolončnic,kdo tako fin, da ned solato ne mara deževnikov in ned fižolon kamen-čkoizi, ina. vse pravice, da nosi
.ali c o od doma..
Ni še dolgo ko so v orodjarni vzdihovali za svežin zrakom, ker so se menda, t alar at od časa do časa pojavljali "žlahtni "plini. Ko sem bil ob neki priliki v kalilnici pa se mi je v orodjarni ponudila slika, ki je ni videti vsak dan. Dviganje uteži. Najprej počasi, nato sunkovito. Kar zmore eden, zmore drugi in tako je bil kmalu sklenjen "klub nočnih"
Nekateri so utež (os z kolesi od transportnega vozička)dvi-gali junaško pod strop, drugim pa so se tresle hlače, no in od tari tudi mislim, da izhajajo "žlahtni" plini nad katerimi so se nedavno pritoževali.
Kadar boste v stiski in ne boste vedeli kaj poltroniti se obrnite na vedeževalko, ki vam na osnovi usedline turške kave pove vse točno. No kar je za to potreben čas, solidna plača, in vplivnostmi faktor, se to delo opravlja izrecno samo med delovnim časom. V prostem času pa se člčbvek ne more tako skoncentrirati, ker so pač družinske skrbi - mož - otroci -fičo itd- Sedež vedeževalke - žal "neznan"?
Ali Z E VESTE
- do. v Tovarni verig ni 'potrebno za seboj pospravljati orodja. Tega se posamezniki strogo pridržujejo, posebno je s takim spoštovanjem do orodjfe zo.dovoljna nabavna služba, ker komaj sproti nabavlja novega.
-	da je poleg glavnega skladišča žice;, še precej zasebnih.
Z ozirom-na to, da žice primanjkuje,.se bo vsako žico, ki ni na za skladiščenje določenem prostoru lastniku oziroma, zbiralcu odvzelo.
-	da se je že 2-3 leta hranilo gnoj, za gnojenje gredic v parku, nedavno pa je neki pametnjakovič na ta isti kup gnoja zlil solno kislino in s tem napravil podjetju ogromno gospodarsko škodo.
-	da je pri pretakanju žveplene kisline iz cisterne v rezer-var počila gumijasta cev. Pri tem se je zlilo nakaj kisline na. tla, kjer stalno hodijo ljudje. Nihče pa se ni počutil dolžnega, da mlako žveplene kisline odstrani, ker je pač vseeno, če nekomu odpade podplat.
-	da iiiano poleg prehodnega prenočišča v vijačnem skladišču, še eno zelo ugodno mesto za prenočevanje. Naj vam povem, da je to v kurilnici centralne kurjave. Pripominjam pa,
da je slednje le za boljše osebnosti, kod so: šefi in mojstri, navadni zemljani - delavci - za enkrat niso zašelj eni.
-	da bo otvoritev počitniškega doma v Crikvenici odloženo za 1 mesec, vsled napačno naročenih Tjriršbta dobavljenih vrtnih stolov. Ne zamerite tej malenkosti in upoštevajte geslo : ''Gdor dela greši, kdor ne dela ne greši!
-	Kdo je predsednik DS, če ne veste, vprašajte nekatere tečajnice, ki so obiskovale tečaj za pridobitev PK. Nekatere izmed njih ga namreč na videz zelo dobro poznajo, samo ne morejo se spomniti kako so že piše.
Torej, ker tudi jaz ne vem kdo je predsednik DS, grem vprašat mojstra Dobnikar Bogota, ki je tečajnicam med drugimi tudi ta vprašanja postavljal, kdo je pravzaprav tisti predsednik. Do ta čas pa nasvidenje.