C
m_ _
LETO i932
11 |1 I
IT 1J1 I
H
IJ
21. SEPTEMBRA
STEV. 16
P ""zhvtževanle pšenice pred setvijo
Že dolgo let je v navedi razkuževanje žita pred setvijo proti anetjavosti, M •povzroča mnogokrat občutno škodo. Kot razkuževalno sredstvo se je prvotno uporabljalo apno in mcdra galica. Pozneje so iznašli razna kemična sredstva v suhi in tekoči obliki, ki naj uničijo trese sneti na zrnju. Ta sredstva so se obnesla prav dobro, n. pr.: uspuhnn, porzol, tilantin in mnogo drugih. V današnjih časih so pa postala predraga, zato mora poljedelec zopet segati po starih cenejših, vzlic temu pa skoraj ravno tako dobrih sredstvih. Med njimi si najlažje nabavi .modro galico, ki jo naši vinogradniki, hmeljarji in sadjarji rabijo v precejšnjih . količinah.
Kako učinkuje modra galica?
Raztopina modre galice je strup za trose smrdlji vega sneta (samo tega lahko uničimo na zrnju), ki se nahajajo na zrnju, največkrat v brazdi pšenice. Ko pride ta strup v dotiko s trosi, jih uniči.
Učinek galice pa je odvisen od gostote raztopine in koliko časa učinkuje na zrnje, ne da bi to zgubilo na kaljivosti. Take so namakali pšenico v pol odstotni razi-.'Sni galice po 12 do 16 ur, v eni od-10 minut, v 1.5 odstotni 5 minut in vedno so dosegli ugoden učinek.
V novejšem času je pa g. dr. M. Pe-ruškova na ljubljanski poskusni postaji izvedla razne poskuse in ugotovila sledeči način kot najprikladnejši: Pšenično eme se namaka 1(1 minut v 1 odstotni raztopini modre galice, pri čemer se premeša. Nato se odlije tekočina in seme namaka takoj še 5 minut v apneni vodi (1 kg žganega apna) na 100 1 vode) raz-prestre in posuši ua tleh, ki so se razkužila z 2 odstotno raztopino, modre galice. Tudi vreče za razkuženo žito je treba na isti način razkužiti. — Apno omeji nadaljno učinkovanje galice na klico zrna in zviša kal ji vost in kalilno hitrost. — Tako razkušeno seme da tudi zdrav pridelek pšenice.
O črvivosti sadja
Eden izmed najhujših živalskih zaje-davcev na sadnem drevju je jabolčni za-vijač, to je žuželka, ki dela sadje črvivo. Ker je uprav sedaj v jeseni doba, ko nam črvivost sadja najbolj živo stopa pred oči in se najlaže zavedamo, kakšno ogromno škodo nam dela ta. škodljivec, ne bo odveč, ako izpregovorimo o njem in opozorimo sadjarje na razne načine zatiranja.
Še dandanes se dobe ljudje, ki mi-, sli jo, da se »črv« v jabolku ali v hruški
zaredi kar sam od sebe. To ni nič čudnega. Saj preprost človek, ki ne utegne opazovati raznih bolj skritih pojavov v naravi, vidi pač le >črva«. Njegov začetek in konec življenja mu je prikrit. Kdor pa se hoče z uspehom boriti s kakim zajedavcem, mora poznati njegovo življenje od začetka do konca. Kako je torej s tem toli škodljiviir »črvom«; v jabolku? Da si bonto stvar laže zapomnili, zasledujmo ga po njegovih potih prav do konca! Ko zapusti jabolko —
bodisi, da je še na drevesu ali na tleh pod drevesom ali pa celo v sadni shrambi, je njegova prva skrb, da se skrije. Poišče si v svoji bližnji okolici skrivališče v razpoki drevesnega debla, ali v kaki špranji v shrambi ali v leseni steni itd. Vse mu pride prav, da je le na varnem pred sovražniki (ptice) in pred zimo. V svojem zatišju naredi okrog sebe pajčevinast zapredek in tako ždi vso jesen in celo dolgo zimo, ne da bi se ganil. Šele na pomlad se zabubi in junija meseca predere iz bube metuljček, ki leta samo ponoči. Uprav takrat ocveta pa tudi sadno drevje in zarodek se začne debe-liti. To je pa za našega ponočnjaka pravi trenutek. Samice letajo ponoči od drevesa do drevesa in polagajo posamična jajčeca na mlade plodove, ki so komaj grahove debelosti. Vsega skupaj zlezejo 50 do 80 jajčec na prav toliko plodov .Kmalu potem, ko opravijo ta posel, poginejo. Že v enem tednu se izležejo iz jajčec prav majhne ličinke — gosenčice, ki žive nekaj dni na vrhu plodov, kjer glodajo nežno kožico. Ko nekoliko porastejo, se zarijejo skozi muho v sredino ploda. Rov se za njimi zaraste in tudi plodovi ^e nekaj časa ne zmenijo za vsiljivca. Ko pa ta raste in se vedno globlje zajeda v osrčje zarodka, tako nakaženi plodovi nezreli odpadejo. Ko >črv«, ki je prav za prav gosenica, dorasle, zapusti plod, zleze jadrno na deblo, poišče skrivališče in se takoj zabubi. Koncem julija ali tekom avgusta že pridere iz bube metulj drugega zaroda. Samice nemudoma za-legajo jajčeca, kakor njihove matere spomladi. Razlika je samo ta, da kvari drugi zarod že razvite debele plodove. Škoda je zategadelj mnogo večja nego od prvega zaroda. Ker je poleti manj plodov na drevju nego takoj po cvetju, zavijačev pa več nego spomladi, ni čuda,
da je na je.=en toliko sadja črvivega. Gosenice (,vrvi«) drugega zaroda so godni šele na jesen, nekatere že na drevesu, mnogo pa šele v sadni shrambi.
Iz tega, kar je bilo tu povedano o življenju zavijača, se da izvajati, kje, kdaj in kako se ga moramo lotiti, da mu pridemo do živega. Mnogoletne izkušnje so pokazale te-le možnosti:
1.	S temeljitim in rednim snaženjem sadnega drevja vzamemo škodljivcu naravna skrivališča za prezimovanje in poleti za zabubanje in tako izdatno oviramo njegov razvoj. Ako vrhu tega še pozno na jesen ali pozimi obdelamo drevje — vsaj debla in debelejše \eje — z arbo-rinom ali z žvepleno brozgo, bomo zatrli marsikatero zavijafevo ličinko.
2.	Nastavljajmo jim čez poletje ob debla umetna skrivališča v obliki pasov iz slame, lesne volne ali valovitega papirja. Take pasti privežemo okoli debel junija meseca, julija jih puberemo in se-žgemo, kmalu poiem pa jih obnovimo za drugi zarod.
3.	Vse črvivo sadje je treba skrbno pobirati in tako uporabiti, da se ličinka (»črv«) uniči. Drobno, nezrelo sadje julija in avgusta polagajmo prašičem ali pa ga zakopljimo globoko v zemljo. Tudi v jeseni je treba črvivo sadje skrbno odbirati in na vsak način kmalu uporabili, in sicer tako, da »črv« ne ostane živ.
4.	Shramb, kjer imamo čez zimo mnogo sadja, spomladi ne cdpirajmo prej, preden jih ne zažveplamo in lako pokončamo vse zavijače, ki silijo skozi okna na piano.
5.	Toda vse to še ne zadostuje. Smrten udarec zadamo zavijačem šele s pravilnim škropljenjem takoj po cvetju in še enkrat dva dt tri tedne pozneje. O tem pa ob svojem času.	H.
Napake pri napravi sadjevca
Na tisoče hektolitrov sadjevca (sadnega vina) bodo izdelali zopet letos naši sadjarji. Pa izkušnje nam kažejo, kako malo je dobrega in stanovitnega izdelka. Pa ne zato, ker bi sadje ne bilo dobro,
ampak zato, ker se pri izdelavi delajo velike napake. Površnost, starokopitnost in nevednost so krive, da je večina izdelka slabega okusa in da se mnogo te robe tudi popolnoma pokvari. Kdor hoče
izdelati res dober sadjevec, ki bo podoben grozdnemu vinu in tudi tako stanoviten, naj se ogiblje teh-le napak:
1.	Nesnažnosti. Vse premalo se upošteva, da vsa nesnaga, ki je na sadju, pride v mošt in 11111 kvari okus. Če že ne moremo vseh jabolk prati, vsaj drugače glejmo, da bodo snažna. Odbirajmo čr-vivo, nagnito, prezauikrno sadje in na vsak način operimo. kar smo pobrali po
, blatnih, nesnažnih tleh. Prav tako je skrajna snažnost potrebna pri vsem orodju in pri posodju, ki ga rabimo pri izdelavi sadjevca. Mlin, prešo, škafe itd. je treba na novo in do čistega oprati vselej, ko za več dni prenehamo z delom. Kjer so prav natančni, operejo in v čisti vodi temeljito oplaknejo vso rope ti j o vsak večer, ko prenehajo z delom. To se neveščemu človeku zdi pretirano, nepotrebno, pa je vendar zelo važno in velikega pomena za dobroto, zlasti pa za stanovitnost sadjevca.
2.	Počasno mletje, prešanje in nali-vanje v sod je velika napaka. Čim hitreje sadje zmeljemo, odtisnemo in sod napolnimo, tem boljši bo izdelek. Zato pa najprej vse pripraviti, zlasti dovolj sadja za gotovo posodo, potem pa brez prestanka mleti, hitro prešati in hitro mošt v sod!
3.	Prav tako je popolnoma narobe, ako napolnimo sod z moštom do vrha in ga pustimo odprtega, da »meče ven«, ka-
kor pravijo. Soda naj eno desetine njegove vsebine manjka in takoj, ko ga nalijemo, ga tesno zaprimo s kipelno veho, ki pušča iz soda ogljikovo kislino, ne pušča pa vanj zunanjega zraka. Ki-pelna veha ie lako važna in tako potrebna priprava, da brez nje skoraj ni mogoče napraviti dobre pijače; nasprotno je pa skoraj ''diučeno, da bi sadjevec ne bil dober in stanoviten, ako je kipel pod kipelno veho.
4.	Premala briga za hitro in popolno kipenje. Ako sadni mošt počasi kipi in se kipenje celo pretrga, - je nemogoče, da bi se naredila dobra pijača. Za pravilno kipenje je treba, da je prostor, kjer stoje sodi, primerno topel. Najmanj 15° Celzija mora imeti. To je pa najnižja toplina, ko se kipenje še more redno vršiti. Najugodnejša je pa okoli 20" C. Kipenje se tudi zelo pospeši in izdelek izboljša, ako uporabljamo za pokipevanje samo čiste vinske drože. Zal, da smo še jako daleč od splošne uporabe tega pripomočka.
5.	Velika in bistvena napaka pri napravi sadjevca je končno tudi ta, da ga o pravem času ne pretočijo. Ko sadjevec popolnoma pokipi in se učisti, ga je treba pretočiti — to se pravi, ločiti je treba čisto pijačo od droži, ki so se vsedle na tla. Za pretakanje izberemo vedno mrzel dan, ko piha burja. Ob toplem južnem vremenu ne pretakajino!	H,
Početki trajnega gospodarskega stiha Slovenije z morjem
Prav nič se ni čuditi, če danes, ko je tako težko spraviti v denar gozdne in poljske pridelke in ni in ga ni od nikoder denarja, marsikdo poskuša nova pota. po katerih bi se prikopal do trajnega dohodka. V ribniški dolini z do-lenjevaško in sodraško je doslej donašal največji dohodek gozd, ki je pa skoro popolnoma odrekel.
Domača obrt suhe robe in lončarstva hidi hitro pojema. Treba bo najti novih potov, ker gospodarstvo se mora vsaj
vzdržati, če že ne more napredovati. Upamo, da se je po zaslugi še vedno delavnega in za ljudsko blagostanje tako vnetega bivšega nar. poslanca in župnika v Dolenji vasi to doseglo s tem, da se je ustanovila Mlekarska nakupna in prodajna zadruga v Dolenji vasi, ki si je nadela nalogo, dobiti trg za domače pridelke izven Slovenije, ki je vsa pre-prežena z nakupnimi in prodajnimi organizacijami. Zadruga jo je po svojem odboru, ki ga tvorijo 2. K. Hribar i2 Pri-
gorice, g. Janez Grebene in g. Janez Oberstar iz Rakitnice pod predsedstvom g. župnika Škulja udarila kar na morje, na Sušak, da se spravi v stik z obmorskimi mesti in potom Reke tudi z Italijo. Drzen je ta korak, ker zahteva veliko poguma in tudi veliko denarnih sredstev. Odbor se vsega tega ni ustrašil in se predvsem vrgel na mleko in mlečne izdelke, ker ti dajo kmetu največ stalnih dohodkov in se najmanje pogrešajo v gospodarstvu, če se dnevno oddajajo. Zadruga je otvorila lično prodajalno mleka in jestvin na Sušaku, Rač-kijeva ulica 24. V Fari ob Kulpi si je zadruga ustanovila prvo mlekarno že leta 1931 in je dnevno pošiljala mleko na Sušak. Medtem pa se je v Prigorici pozidala lepa moderna stavba mlekarne z modernimi stroji in letos aprila .je začela obratovati, dobivajoč dnevno mleko iz bližnje in daljne okolice. Kasneje se je priključila tudi Gora. Vsak dan se zbere do 450 1 mleka v mlekarni v Prigorici, istotako se zbira mleko dnevno v Fari, odnosno v novih prostorih v Pir-čah in vse se prevaža z lastnim tovornim avtomobilom na Sušak. Poleg mleka se že od početka nakupujejo tudi drugi kmetski pridelki: krompir, sadje itd., kar se sproti odvaža na Sušak. Nedavno so slovesno blagoslovili mlekarno v Prigorici. Po večernici se je zbrala . velika množica mož, žena, fantov in deklet, domačih in iz okolice, pred mlekarno, okrašeno z mlaji. Dekan g. Sku-bic je v lepem govoru poudarjal veliko korist gospodarskega doma, ki ga tvori nova mlekarna, omenjal požrtvovalnost odbora zadruge in korist nove ustanove za cel ribniški okraj, korist ne le danes, marveč ob poštenem delu še dolgo dobo. Po jedrnatem govoru je g. dekan izvršil blagoslov stavbe in strojev.
V pozdravnem govoru je nato predsednik g. Škulj poudarjal, da je vele-koristno delo, ki ga vsebuje nova mlekarna, namenjeno vsemu okraju in šča-soma naj se pritegnejo še drugi kraji, da se bo tako ustvarila trdna vez in gospodarska pot Slovenije na morje. Železnice kljub desetletnemu trudu nismo
dosegli, pomagajmo si sami. Usodepol-na napaka bi bila, če bi se Slovenci zdaj, ko se gospodarske razmere v novi državi še urejujejo, postiti docela potisniti od morja. Baš ker nas novo delo zadruge navezuje na morje, je ta vse podpore vredna. Dosedanji promet je bil: 82.000 litrov mleka se je že zvozilo na morje, za kar so kmetje prejeli 102.500 Din samo za mleko. Blagovni promet je bil doslej do 300.000 Din, skupno z vsemi investicijami (avto, stavba, stroji) je prometa 2,230.000 Din. To kaže, koliko gospodarske sile je še v nas samih, samo obuditi jo je treba. Treba pa je skupnosti duha, volje in korajže — in to strnjeno z božjim blagoslovom, pa mora iti! Iskreno je nato govornik pozdravil goste: č. g. dekana, sodnega starešino g. Šavlja, prof. g. ,Ambrožiča, domače uči-teljstvo, ki se vzorno trudi, seznaniti našo mladino z modernim gospodarstvom, odvetnika g. dr, Laviiča, zastopnika časopisja g. V. Bojča, zastopnike naše živinorejske zadruge in kmetijske podružnice in vse gospodarje in gospodinje iz okolice in domačine, kakor tudi mladino, dekleta in fante. Nato so pognali stroje v obrat in pred očmi ljudi je mlekar V. Mate pripravljal mleko za večerni prevoz na Sušak. Sproti je razlagal posamezne stroje in njih delo. Lična snažna mlekarna je vsakomur do-padla. Gostje so bili povabljeni na malico, kjer so poskusili izdelke mlekarne. Med tem pa je domači tamburaški zbor pod spretnim vodstvom pevovodje g. Iv. Marinča sviral, vmes pa še zapel, da smo združili koristno s prijetnim," saj smo bili vsi veseli, domačini pa ponosni, da je v naši sredi tako hitro zrastel nov gospodarski dom,
g Kdaj zapadejo davki. Davčna uprava za mesto Belgrad je na vprašanje, kako dolgo veljajo izkazila o plačilu davka za preteklo tromesečje, dala naslednje pojasnilo: Po členu 149 zakona o neposred. davkih zapade plačilo davka 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Po pojasnilu davčnega oddelka fin. ministrstva pa veljajo izkazila še 45 dni po poteku tromesečja.
Zakaj potega zlio
Naši kmetje pogosto tožijo, da jim pšenica, pa tudi druga žita kaj rada poležejo, ne da bi vedeli, kje tiči vzrok temu zlu. Poležano žito da nerazvito zrnje in zato slab pridelek. Navadno krivdijo slabo vreme, dež in vihar, ki največkrat res povzročata poleganje. Toda mnogokrat se opaža, da ni žito na vseli'njivah enako poležano, četudi je bilo vreme povsod enako. Treba je iskati vzrok še kje drugod.
V čem se pa kaže poležan je žita? — Slama — biljka je v svojih spodnjih delih prešibka, da bi mogla vzdržati težak klas, oziroma premalo prožna, da bi se mogla ponovno dvigniti, če jo vihar ukloni. Šibka je pa zaradi tega, ker raste pregosto; nima dovolj sonca ne zraka, ki bi ojačilo steblo pri spodnjih kolen-cih. Lahko je pa v začetku svoje rasti rastlina spodaj prehitro pognala, da pride na sonce, ker je dobila preveč dušič-natih snovi, premalo pa fosforne hrane.
Glavni vzrok poleganja žita pri nas je brez dvoma pregesta setev. Radi tega se biljke pri klasanju nikdar ne morejo krepko razviti pri spodnjih členih, ki so stegnjeni in šibki. Nujno je torej priporočati poljedelcem, da sejejo posebno ozimno žito bolj na redko, da se morejo posamezne žitne rastline bolje razviti, močno obrasti ob dostopu zraka in svetlobe in pognati krepka stebla.
Redka setev velja posebno za žita, ki so bolj zgodaj sejana. Najprikladnejši čas za setev pšenice je okrog sv. Mihaela: zadnje dni septembra in prve dni oktobra. Pozneje je žito sejati gosteje, ker se do zime ne more tako gosto obrasti. Nikar pa ne porabiti toliko semena, kakor je žal pri nas navada.
Z redko setvijo se pa ne prepreči samo poleganje žit, ampak prihrani se tudi mnogo zrnja, kar je v kmetijskem gospodarstvu važno. Najprikladnejša setev je pač ona s sejalnim strojem, ki seje v vrsti in omogoča poljubno urediti množino semena. Prihrani se lahko do ene tretjine zrnja
Drugi vzrok poleganja tiči v premočnem gnojenju s hlevskim gnojem. Ta gnoj vsebuje sicer mnogo dušika in kalija, ki žene v rast, premalo pa fosforne kisline, ki je potrebna za utrditev slame. Zato opazimo skoraj vedno po gnojenju s samim hlevskim gnojem poleganje žit. Ce jih pa poštupamo še s su-periosfatom, tedaj žito le redkokdaj poleže. Ker tvori fosforna kislina tudi kleno zrnje, tedaj ni čuda, če se je splošno vpeljalo gnojenje žit s superfosfatom; in to velja posebno za ozimna žita.
Še tretji vzrok poleganja je beležiti kot bolezen »fuzarioza« ali nožna bolezen pšenice. Ta napada navadno bolj žlahtne vrsie. vzgojene na visoko rodovitnost ali na posebno kakovost zrnja. Pri naših domačih vrstah nastopi bolj poredko. Pri tej bolezni napadejo glivice pšenico v členih ali kolenih tik ob zemlji. uničijo tamkaj staničje in preprečijo s tem dotok hrane v klas. Tako napadena bilka se zlomi pri zemlji in klas ostane večinoma »gluh«. Posebnega obrambnega sredstva proti tej bolezni še ne poznamo, vendar priporočajo tam, kjer bolj pogosto nastopa, šibkejše gnojenje in bolj pozno setev.
Za naše razmere bi bilo predvsem priporočati poljedelcem, naj ne sejejo pšenice, pa tudi ne ostale ozimine v zemljo, gnojeno s hlevskim gnojem, in naj vsako žito pognojijo s kakim fosfatnim gnojilom. Nadalje naj sejejo vedno na redko, če le mogoče naj si nabavijo sejalne stroje, ki se jim že samo s prihrankom na zrnju že v par letih izplačajo.
Razno
Denar
g Ljubljanska borza. V poslednji dobi je opažati dviganje inozemskih tečajev. Prometa na ljubljanski borzi je vedno manj, ker ovirajo težke devizne odredbe kupčije z inozemstvom. V splošnem notira tuji denar na naši borzi sledeče: 1 angleški funt 200.10 Din, 1
amer. dolar 57.82 Din, 1 holandski goldinar 23.11 Din, 1 nemška marka 13.69 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 belgijski belga 7.98 Din, 1 ital. lira 2.96 Din, 1 francoski frank 2.25 Din, 1 čeho-slovaška krona 1.70 Din.
Plačilne težkoče bank. Subotiška trgovska in industrijska banka, najstarejša v Subotici, ust. 1872, je ustavila plačila in predlaga 50 odstotno poravnavo. — Podrinska produktivna banka d. d. v Šab;u se je poslužila predpisov § 5 zakona o zaščiti poljedelcev in bodo za njo veljale odredbe kot za Ljubljansko kreditno banko z obrestno mero po 5%.
g Francija spreminja svoja notranja posojila. Kakor je že Angleška izvedla, pripravlja se tudi Francija, da konvertira (spremeni) svoja notranja posojila na nižjo obrestno mero. Pri tem bo prizadetih posojil v nominalni vrednosti 106 milijard frankov (233 milijard dinarjev), izdanih od leta 1915 do 1928 s 5, 6 in 7 odstotnimi obrestmi. Obrestna mera vseh teh posojil se naj zniža na 4.5 in 4%. Za obrestovanje teh posojil potrebuje francoska država na leto 6'A milijard frankov, ki bi se po konverziji znižali za 1.2 milijarde pri 4.5%. in celo na 1.6 milijarde frankov na leto pri 4%. Na tak način hoče Francija izvesti štednjo v državnem proračunu.
Živina
g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji sejem je bil primeroma dobro obiskan. Prignali so kmetje 156 konj, 106 volov, 61 krav, 22 telet in 161 prašičkov za rejo. Prodanih pa je bilo le malo: dva konja, 50 volov, 25 krav, 9 telet in 120 prašičkov. Cene so bile neizpremenjene, vendar so se nagibale bolj navzdol. Za ,1 kg žive teže so plačevali vole I. vrste po 5—5.50 Din, II. vrste 4—5 Din, III. vrste 3—4 Din, krave debele 4—4.50 Din, klobasarice 2—3 Din, teleta 4.50 do 5 Din. Konji in prašički po kakovosti in velikosti.
g Živinski sejem v Kranju. Na sejem je bilo prignanih 100 volov, 2 bika, 17 krav, 10 telic, 1 tele, 55 ovac in 110 prašičev. Cene za 1 kg žive teže: voli 5, 4, 3.50 Din, biki 3 Din, krave 4, 2.50 in 2
Din, telice 3.50, teleta 5 in 8 Din. prašiči pitani 6 in 7 Din, prašički za rejo 200 Din par. Dogon je bil sicer precejšen, vendar kupčija ni bila zadovoljna. Cene so precej stalne.
g Prašičji sejem v Mariboru. 16. sept. je bilo v Maribor pripeljanih 249 prašičev, cd katerih je bilo prodanih 140 komadov. Kupci so jih plačevali po naslednjih cenah: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—85 Din, 7—9 tednov 90—120 Din. 3—4 mesece 150—240 Din, 5—7 mesecev 300—330 Din, 8—10 inesecev 350—400 Din, eno leto stari 450—550 Din. Kilogram žive teže 6—6.50 Din, kilogram mrtve teže 8—10 Din. Kupčija je bila srednje živahna.
Cene
g Hmeljsko tržišče. Kupčija s hmeljem je bila v zadnji dobi nestalna. Prvotno so začele cene rasti z ozirom na slabe vesti iz Češke in Nemčije o tamošnji letini in so dosegle v Žalcu za najboljše blago do 23 Din za kilogram. Tega naglega porasta cen so se trgovci ustrašili in prenehali kupovati. Sedaj so začeli zopet hmeljarji ponujati in cene so padle izjemoma celo na 16 Din. Hmeljarskemu društvu se je pa posrečilo ustaviti to ponujanje in kupčija je pri živahnejšem povpraševanju zopet oživela. V teku zadnjih dni so se cene učvrstile in se je splošno ponujalo že do 18 Din za kilogram. Toda po tej ceni je le malo zaključkov, kajti hmeljarji zahtevajo za že precej redko blago dnevne cene, vsaj približno odgovarjajoče cenam na inozemskih hmeljskih tržiščih. Upanje je, da bodo nova naročila dvignile cene na višino okrog 22 Din. — Tudi v Vojvodini in Sremn so zadovoljni z letošnjo letino hmelja in s cenami. Pridelali so 5000 met. stotov najboljšega blaga, ki ga uvozniki iz Nemčije plačujejo po 15 in celo po 17 Din za kilo. Če ne bo težkoč z devizami, bo ves pridelek prodan in izvožen najkasneje do konca t. m.
g Žitno tržišče. Položaj na svetskem žitnem trgu je nejasen in zato se kupčija v splošnem ne more še razvijati. Na ljubljanski blagovni borzi je le malo
prometa in tu označene cene veljajo le za ponudbe v polnili vagonih postavljenih na vsako slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh, za 100 kg v vrečah: pšenica sremska nova 76 kg težka po 172.50 do 175 Din, baška nova, 76 kg, 175 do 177.50 Din, sremska stara, 78 kg, 177.50 dc 180 Din, baška stara, 79 do 80 kg, 182.50—185 Din. - Koruza baška stara po 145—147.50 Din. Moka »O« baška franko Ljubljana po 300—305 Din, ba-natska 310—315 Din.
g Tržišče z jajci. Nazadovanje produkcije jajc je splošno nastopilo, zato je povpraševanje po blagu živahnejše in cene so nategnile. V večjih mestih ino-
zemstva začenja celo primanjkovati blaga in zato so začeli že uporabljati vložena jajca. Posebno Italija želi več našega blaga, četudi je cena vsled zvišane carine precej narasla. Od 1. septembra znaša namreč italijanska uvozna carina za jajca iz Jugoslavije, Madjarske, Romunije 145 lir za 100 kg brutto in za perutnino 120 lir, za vse ostale- države pa znaša 250 lir. Ker odpade konkurenca iz Poljske in Bolgarije v Italiji, bo vzlic tej carini šlo blago v to državo, ne da bi se cene bistveno spremenile. Predvidoma bodo nakupne cene v krajih z blagom boljše kakovosti 55—60 par, za blago slabše kakovosti 50—55 par za komad.
Pravni nasveti
Znižanje zavarovalne premije. M. V. 0.
Ko ste zavarovali poslopje ste ga po pomoti previsoko ocenili. Vprašate, ee morete doseči znižanje zavarovalne premije. — Po postavi morete pri zavarovalnici zahtevati, da se premijo primerno zniža, ako je ista previsoko določena vsled pomotoma izvržene previsoke cenitve posestva. Ravno tako se more zahtevati znižanje premije, ako je odpadla določena nevarnost (n. pr. bližina hitro vnetljivih predmetov) vsled katere je bila dogovorjena višja premija.
Kopanje zemljišča ob meji. F. B. Ob meji nameravate zgraditi hlev, sviujake in gnoinično jamo. Treba vam bo kopati štiri metre v višino. Svet na meji je namreč živa skala in ravno na grebenu raste živa meja, ki pa pripada sosedu. Vprašate, kako daleč do meje smete kopati, da z mejašem ne pridete v nasprotje. Sosed namreč zahteva, da se morate umakniti 1 meter od meje, da se ne bo živa meja pričela rušiti in da jo bo mogel oskrbovati. — Svojo lastninsko pravico smete izvrševati tako, da se tem ne posegate v pravice koga drugega. Če bi se imela meja, ki pripada sosedu vsled izkopavanja sveta rušiti, morate prestati s kopanjem v takšni oddaljenosti od meje, da se to prepreči. Istotako ne smete sosedu kratiti pravice oskrbovanja meje in radi tega stopanja na vaš svet, ako je to pravico s tridesetletnim izvrševanjem že priposest-voval. Tudi vas opozarjamo na zakonsko določilo, da se zemljišče ne sme tako poglobiti, da izgubi sosedovo zemljišče ali zgradba potrebno oporo, razen če posestnik zemljišča poskrbi za dnifnčno zadostno utrditev (n. pr. £e posiavi betoi.sko steno.) Na vse to
se ozirajte, ko boste kopali ob meji pa se boste z uvidevnim sosedom lahko sporazumeli. Točna razdalja, v kateri smete kopati ob meji, ni predpisana, ampak je to odvisno od krajevnih okolnosti.
SlužIla pri obmejni (graničarski) četi. J. T. Zanimate se za sprejem v službo k gra-ničarski četi in vprašujete o sprejemnih pogojih. — Po zakonu o obmejni četi se za sprejem kandidata za graničar j:-redova zahteva, da je državljan kraljevine Jugoslavije; da je odslužil obvezni rok službe v stalnenr kadru pri glavnih vrstah vojske in prvenstveno pri pehoti, kar dokaže z vojaško listino; da je telesno in duševno popolnoma zdrav in sposoben za službo graničarja ob mirnem in vojnem času povsem po predpisih, ki veljajo za vojake stalnega kadra, kar se ugotavlja s posebnim zdravniškim spričevalom; da je bil med službovanjem v stalnem kadru, kakor tudi po odsluženju roka do prijave za sprejem v obmejno četo neoporoenega vedenja in ponašanja; da ni bil nikdar v preiskavi niti obsojen zaradi umazanih dejanj, kar mora dokazati s potrdilom pristojnega ob-lastva; da je pismen; da ni starejši od 30 let, kar dokaže z izpiskom iz rojstne knjige, z vojaško listino ali s potrdilom občinskega cblastva; da je po možnosti neoženjen, ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene in brez otrok; da se graničarski pripravnik najmanj tri leta, pri onih edinicah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva in da izjavi, da pristane na vse odredbe zakona o obmejni četi in odredbe do-tičnih uredb in predpisov, ki izhajajo iz tega zakona. Prvenstvo za sprejem imajo ne-oženjeni. Oni, ki izpopolnjujejo gornje pogoje, se sprejemajo za graničarske priprav-
nike in morajo dovršiti g rani carsko pripravniško šolo. Pripravnik, ki dovrši to šolo uspešno in ki je po treh letih pripravniške službe pri obmejni žeti ocenjen za izobraženega in sposobnega za graničarsko službo, se prevede za graničarja, pripravnik pa, ki te šole ne dovrši uspešno ali ki po treh letih pripravniške službe ni ocenjen za sposobnega za graničarsko službo, se iz službe odpusti. Služba pri obmejni četi traja obvezno tri leta. Ob vstopu v obmejno četo se odda pismena zaveza. Sprejemanje vrši komandant obmejne čete, na katerega je vlagati prošnje. Graničarji spadajo pod vojaško disciplino in pod sodstvo vojaških sodišč po predpisih vojaškega kazenskega zakonika.
Kdor najame odvetnika, mu jamči za stroške. M. G. M. Pred letom ste morali neko stranko tožiti radi žal jenja časti. Dosegla pa se je poravnava, ker je nasprotnica žalitve obžalovala in se • zavezala poravnati stroške. Minilo je leto, a nasprotnica stroškov ni poravnala, sedfij jih pa odvetnik tirja od Vas. Nasprotnica ima v hranilnici za nezakonskega otroka naložen denar, ki ga je založil nezakonski oče. Dvigati sme samo obresti. Vprašate, če morate plačati odvetnika in če morete zarubiti nasprotnici obresti. — Neprevidno ste ravnali, ker ste podpisali poravnavo, preden je nasprotnica, ki nima vidne imovine, plačala stroške. Svojega odvetnika morate v vsakem slučaju plačati, če morete nato od nasprotnice kaj iztirjati ali ne, ker ste ga Vi najeli. Vi imate slej ko prej pravico, da od nasprotnice izi irjate stroške. Denar, ki je za otroka naložen, bo gotovo last otroka in tam ne boste mogli blizu. Tudi obresti, ki jih dobiva nasprotnica od tega očividno otrokovega denarja za vzdrževanje otroka, ne boste mogli zaseči.
Nevknjižcna pravica do stanovanja. A. S. P. Brat je prodal hišo in zemljišče, Vam je pa izgovori! dosmrtno stanovanje v hiši. kar se je zapisalo v notarsko pogodbo. Vprašate, če je mogoče, da bi kdaj izgubili to stanovanje. ker ni vknjiženo v zemljiški knjigi in če }e mogoče doseči vknjižbo, ako greste sami k notarju. — Ako bi sedanji lastnik hiše isto naprej prodal in bi zamolčal, da imate v iiiši izgovorjeno stanovanje, ga lahko izgubite. Za vknjižbo stanovanjske pravice v zemljiški knjigi je treba privoljenja lastnika hiže. Zato sami ne bo^te mogli pri notarju ničesar opraviti. ('" bi slišali, da lastnik hišo prodaja, opozorite kupce pred sklenitvijo kupčije, da imate Vi v njej dosmrtno pravico stanovanja.
Jamstvo za kobilo. R. A. R. Kupili ste kobilo, ki ste jo dali preiskati živinozdrav-niku. Ta je pa izjavil, da bo lekom dveh let oslepela in da je skoraj za polovico predraga. Vprašate, če je mogočo prisiliti prodajalca, da zniža kupnino. — Vsakdo, iti kakšno stvar (žival) prjrla, jamči, da ima stvar takšne
lastnosti, glede katerih sta se pogodnika izrecno dogovorila ali kakor se običajno pričakuje, da jih dolična stvar ima. Če ste torej kupili kobilo, se običajno od nje pričakuje, da je zdrava, torej da ima tudi dobre oči. Prav tako jamči prodajalec za napake, ki se ne dajo lahko opaziti. Drugače pa je, če so napake očividne in jih kupec pri običajni pažnji lahko opazi. V tem slučaju prodajalec ne jamči, razen, ako je na zvijačen način napake zamolčal. Oe je napaka takšna, da se ne da več odpraviti (torej slepota pri kobili) in če napaka ovira redno uporabo stvari (živali), more kupec zahtevati popolno razveljavljanje pogodbe (torej vrnitev kobile proti vrnitvi kupnine); če pa je napaka takšne vrste, da se rla odpraviti ali če ne ovira redne uporabe stvari (živali), pa kupec lahko zahteva primerno znižanje kupnine. Takšne zahteve iz jamstva za napake pri živini je tekom šestih tednov sodno uveljaviti, sicer pravica do tožbe ugasne. Šest-tedenski rok prične teči z dnem ko se stvar izroči kupcu.
Mož ima pravico zastopati ženo. F. M. K sodni komisiji je namesto tožlteljice prišel mož in advokat. Ali je to pravilno? — Popolnoma v redu je. Mož vedno lahko tudj pred sodnijo zastopa ženo. Če je bil pa za ženo celo advokat (notar) navzoč, pa tudi inoža ne bi bilo treba. Proti vsaki sodbi okrajne sodnije, s katero niste zadovoljni, se lahko pritožite na deželno (okrožno) sodnijo.
Preživljanje svakinje. N. B. N. Primoži)i ste na tastovo posestvo, ki ga je tast leta 1917 izročil Vam, ker je njegov sin, oziroma Vaš mož v vojni padel. Tast pa je imel še eno mladoletno hčerko, ki jo je izročil neki ženski v oskrbo. Ker je prišlo med Vami in njim do nasprotstev, je nagovoril dotično žensko, naj od Vas zahteva plačilo za oskrbovanje omenjene deklice. Vi ste to že enkrat odklonili, sedaj pa zopet zahteva. Ali bo s svojo zahtevo uspela? — Če ste se ob prevzemu posestva zavezali plačevati za mladoletno svakinjo, Vas ta obveza veže in Vas bodo lahko k izpolnjevanju prevzete dolžnosti prisilili. Ako se pa niste nikdar obvezali kaj plačevati, Vas pa sedaj v to ne morejo prisiliti.
Orij/nstitev delavca. N. A. S. Sprejeli ste delo v opekarni, ker Vam je delodajalec v najlepših barvah opisal delovni kraj in razmere. Ko ste pričeli delati in ste uvideli, da razmere niso takšne, kakor jih je bil opisoval deiodajalec, ste mu pričeli očitati laži, nakar Vam je 011 reke), da lahko greste. Vi ste odšli in vprašujete, če boste dobili svoje plačilo in tudi še za osem dni v naprej, ker Vas je brez odpovedi odpustil. — Do zasluzenega plačila imate vsekakor pravico. Kaj več pa boste težko dobili, ker je službodaja-lec upravičen uslužbenca brez odpovedi odpustiti, ako ga je ta hudo žalil. Očitek laži je pa no vsak način smatrati za žalitev