Leto LXX. št. U
i znaj a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA,    Knafljeva   ubea   Stev. 5.
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, m m—naji ijtits tb — NOVO MESTO, Ljubljanska <■ , telefon Št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroseinaverjeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 100 — JESK>riCE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351
Važna pogajanja med Italijo in Nemčijo:
Goringova misija v Rii
Nemčija želi pridobiti Italijo za nadalje vanje dosedanje politike v Španiji ter fašističnega režima, da bi U*~to izolirala Francijo in se prjbljžala Angliji
za uvedbo
R i m,   16.  januarja,   r.   Diplomatski i krogi    posvečajo    največjo    pozornost l razgovorom med Mussolinijem in Go- : ringom, ki je prišel na obisk v Rim. V vseh mednarodnih političnih krogih so prepričani, da so ti razgovori odločilne 1 važnosti za nadaljnje stališče Italije in Nemčije ne samo v španskem nego v vseh ostalih perečih mednarodnih vpra- j Šanjih. Goring in Mrissolin* sta imela v | teku  zadnjih  treh  dni  štiri  dolge sestanke, bila pa sta tudi na skupnih izletih, pri knterih so se rr/^rnvori nadaljevali.   Med   rimom   in   Berlinom je vzpostavljena  stalna   telefonska zveza.
da more tako Goring sproti obveščati merodajne berlinske kroge in dobivati nova navodila. V resnici gre torej za izredno važna pogajanja med Nemčijo in Italijo.
Pobudo za ta pogajanja je dal Berlin, ki se je znašel v zagati. Na eni strani je Berlin pritiral špansko državljansko vojno na ost, s katere je morda samo še en korak do nove evropske vojne. V Berlinu pa se tudi zavedajo, da bi taka vojna končala za Nemčijo morda še bolj katastrofalno, kakor je končala 1. 1918. Dočim so prej lahko brezpogojno računali na Italijo, pa je zadnie dni nastal
Poyratek predsednika vlade dr. Sto-
jadinovića iz inozemstva
Davi ob 9. je potoval skozi Ljubljano
Ljubljana. 16. januarja, r. Z jutrnjim gorenjskim brzovlakom ob 8.45 se je po daljšem bivanju v inozemstvu vrnil v Jugoslavijo ministrski predsednik dr. Stojadinović. Gorenjskemu brzovlaku je bil priklopljen dolg salonski vagon. V Ljubljani so ministr predsednika pričakovali na kolodvoru ban dr. Natlačen, komandant divizije general Tonič. upravnik policije dr Hacin in šef kabineta ministrskega predsednika GaSić. Ministrski predsednik dr. Stojadinović v Ljubljani ni izstopil, marveč je v svojem vagonu sprejel bana dr. Natlačena in komandanta divizije generala To-nića. ki se mu je samo javil, dočim je ban dr Natlačen poročal ministrskemu predsedniku o političnem položaju v Sloveniii in o izdanih ukrepih v zvezi s
povratkom predsednika vlade. Obvestil ga je tudi o pripravah za nedeljski shod JRZ v Ljubljani. Za časa postanka vlaka so v Ljubljani salonski vagon ministrskega predsednika, ki je bil priklopljen takoj za lokomotivo, odklopili in ga priključili na koncu vlaka. Z malo zamudo, ki je zaradi tega nastala, je ministrski predsednik dr. Stojadinović ob 9.20 nadaljeval svojo pot. V Brežicah se je ustavil in so tam salonski voz odklopili. Tam se bo namreč udeležil lova na plemenito divjačino in bo zvečer s posebnim vlakom nadaljeval pot v Beograd. Ban dr. Natlačen je spremljal ministrskega predsednika dr. Sto-j jadinovića do Brežic in se je nato s popoldanskim vlakom vrnil v Ljubljano.
K aR o je bilo na počitnicah — Zanimive izjave francoskemu novinarju
PARIZ. 16 jan. A A. »Petit Parisien« priobčuje na prvi strani fotografijo predsednika ministrskega sveta dr. Stojadinovi-ča v smučarski obleki. Siika izpopolnjuje dopis posebnega poročevalca ;z St. Morit-za. ki opisuje svoj sestanek s predsednikom dr. Stojadinovičem na nekem izletu. Po čestitanju k nedavnemu uspehu, ki pravi, da je Jugoslavija važen činitelj za konsolidacijo miru. piše francoski novinar da je dr. Stojadinović s simpatijo motril humoristično stran božične številke beograjskega »Vremena«. Na njej se nahaja karikatura Dersa ki predočuje jugoslovansko, rodbino ko se gosti. Rodbina je sestavljena iz dr Korošca in dr. Spaha, dr. Stojadinović pa vabi razširjenih rok omahujočega gosta, naj sede k skupni mizi. Ta omahljivi gost je dr Maček.
Na vprašanje poročevalca o bolgarsko-jugoslovenskem paktu  je dr. Stojadinović
odgovoril:
Vse o pravem času! Pravkar ste rekli da se l°.>6 leto končuje z bolgarsko-jugoslo-venskim paktom o prijateljstvu. L. 1937 se začenja za vse ljudi, ki so dobie volje. Nikjer se ni treba prenagliti Dobro pa veste, da živi od Zagreba tja do Sofije povsod isto pleme i istim jezikom, in istimi tradicijami. Prav tako vam je znano. da med nami ne igrajo nobene vloge malenkostne verske razlike, ker spoštuje država enako vsako veroizpoved. Bratstvo J ugoslo-venov je stvarnost, ki jo skušamo, kakor vidirc čimbolj okrepiti.
Tedaj je razgovor' prekinila ga. Stojadi-novičeva. ki je pravkar prispela s svojima hčerkama. Manjša od teh je prava umetnica v drsanjzu in nenavdna krasotica. Dopisnik pariškega lista je pri tej priliki opazil, s kolikšno lahkoto govori dr. Stojadinovičeva hčerka s svojima prijateljicami francosko, angleško in nemško. Predsednik dr. Stojadinović mu je koj odgovoril, da ni to nobena njihova posebna zasluga. Naš zemljepisni položaj in naša preteklost nas je prisilila, da sc učimo tujih jezikov.
Čeprav druži obe državi tradici jonalno prijateljstvo, smo bili vendar v francoščini zaostali Zaradi gostoljubnosti, ki jo je fran coska vlada tako prisrčno izkazovala našim beguncem in vsej naši šolski mladini, po umiku čez Albanijo, nam je čez nekaj let ustvarila desettisoče poznavalce francoskega jezika po vsej naši deže'i. Ti so najboljši oznanjevalci vašega jezika med nami. ki ga vsi ljubimo, kakor ljubimo tudi vaše ljudstvo in vašo deželo. Kadar gre za Francijo, govori srce, kakor pravijo t Parizu.
Opazujoč spretnost smučarjev je dr. Sto-jadi.iovič naglo pristavil: Ta ubran napor za telesno izpopolnitev me spominja na napore, ki jih vlagamo v korist gospodarske obnove in napredka našega ljudstva v vsakem oziru, in sicer tako kakor tukaj, brez vsake sovražnosti do kogarkoli
Ta teden dni počitka, ki sem sa ga dal po dveh letih, me je poučil, da ima tudi to nepristransko šport, prizadevar.je svoj nauk Z zadovoljstvom spremljam prizadevanja vaše vlade v tem oziru in poslušam vsak dan po radiu, kako skuša razviti in poglobiti zimske sporte. Ce vaš odlični predsednik Leon Bium. čigar neumorno delavnost dobro poznam ker smo že dolgo v osebnih prijateljskih stikih, ni utegnil priti v planine, se je pa vendar šel odpočit na vaš lepi jug. Tudi mi moramo posnemati toliko zdravo navado svojih angleških tovarišev, da ima tudi državnik pravico do oddiha. Tu živim, kakor vidite, v popolnem miru. Tu ni nobenih konferenc- nobenih obiskov, in razgovorov o javnih zadevah. To bo trajalo do mojega bližnjega povratka v Beograd.
S&afivata
Uredništvo, uprava in lastništvo »Slovenskega N a r o-d a« čutijo prijetno dolžnost, da se za obilno, uspešno in brezplačno reklamo, ki so jo sa naš list napravili za praznike in ob novem letu »Slovenec«, »Slovenski dom« in drugi listi njihovega tabora, po tej poti naj iskrene jše zahvalijo. Število naših naročnikov se je zaradi vsestranske propagande, ki so jo razvijali vse te dni ne samo v svojem tisku, marveč tudi po raznih drugih ustanovah in organizacijah, znatno dvignilo.
Priporočajoč se Se za nadaljnjo naklonjenost in tako izdatno podporo želimo tudi njihovim listom enakega uspeha.
preokret, ki ni v prilog nemških načrtov. Italija se je po sklenitvi džentlmenskoga sporazuma z Anglijo glede položaja na Sredozemskem morju začela vidno oddaljevati od Nemčije, zlasti v pogledu Španije. To pa spravlja Nemčijo v novo zadrego, zlasti še, ker sta Francija in Anglija pokazali vso odločnost, da napravita konec nadaljnjemu vmešavanju v španske zadeve.
Nemčija bi se tako izolaciji rad« izognila na ta način, da bi preprečila zbli-žanje Italije s Francijo, ki bo moralo neposredno slediti sporazumu med Anglijo in Italijo. V Berlinu bi radi videli
ustvaritev bloka Rim - Berlin - London, s čimer bi bila Francija izolirana. Pri tem tako Kim, kakor Berlin spretno operirata s komunistično nevarnostjo, za katero so tudi v Londonu gotovi krogi dokaj sprejemljivi. Italija naj bi pri tem igrala vlogo posredovalca med Berlinom in Londonom. Prav tako želi Nemčija pridobiti Italijo za to, da bi obe skupno nadaljevali svojo dosedanjo politiko glede Španije in še izdatneje podprli generala Franca in pripomogli, da pride tudi v Španiji na krmilo fašističen režim, ki bi b>i 1 ob podpori Vatikana veren zaveznik proti Franciji.
Velikopotezna mirovna akcija
Francija, Anglija In Amerika hočejo skupno odpraviti gospodarsko krizo v Evropi
Pariz, 16. januarja, z. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo za novega tranco-akeg-a poslanika v vVashingtonu v kratkem imenovan bivši francoski finančni minister Bonnet   Njegovo   imenovanje  je   v tesni zvezi z velikopotezno mirovno akcijo  ki jo že delj časa pripravljajo Francija, Angl ja tal   Amerika.   Bonnetova   naloga   bo.   da j končnoveljavno likvidira, vprašanje vojnih ! dolgov ter da sklene dogovor, ki naj p:i- i pomor« do gospodarskega ozdravljenja in '
pomirjen ju. Evrope. Amerika želi, da b: se s to akcijo napiavilo konec gospodarski krizi v Evropi in tako pripomoglo do končnega pomirjen j a Evrope. V okviru te akcije naj se zadoste tudi nemške kolonialne zahteve na način, ki bo zagotovil Nemčiji potrebne surovine pri čemer pa ne more biti govora o tem. da bi se Nemčiji vrnile kolonije. Ta akcija naj bi se začela zvajati takoj, ko bo likvidirano špansko vprašanje.
Za nemške kanone ni denarja!
Nemčija mora poprej odložiti svoj in avtarkicni oklep, Sele potem sme računati na podporo inozemstva
PARIZ, 16. jan. tr. Izgledi za gospodarski sporazum med Francijo in Nemčijo se v francoskih gospodarskih in finančnih krogih presojajo vedno bolj pesimistično. V Pariz« so slej ko prej mnenja, da je samo od Nemčije same odvisno, da se vključi v krogotok svetovnega gospodarstva. »Exel-stor« piše v zvezi s tem med drugim:
Predpogoj za povratek Nemčije v normalne trgovinske odnošaje je ozdravljenje nemške valute. To pa je mogoče samo ob sodelovanju Francije in Anglije ter Zedi-njenrh držav Amerike, ki so v okviru posebne pogodbe stabilizirale frank funt in dolar. Pomenilo bi se udajati iluzijam, će bi kdo od Bhimove vlade zahteval, naj ponovi s Hitlerjem goljufivi eksperiment. k; ga je napravila Lavalova vlada z Brunkigoni. Vse kar se da zaenkrat od Pariza pričakovati, je pod sedanjimi okornostmi priprava za morebitna bodoča pogajanja, ki bi se jih udeležile   Franci ia.   AngKja   in Amerika
London ki Washington sta dala Berlinu že večkrat razumeti, da hočeta o tem sama odločati in da se ne data vplivati od nikogar, najmanj pa od Berlina. Zaradi tega bi bilo smešno računati na to. da bi Francija storila ka; drugega, kakor bosta storili obe anglosaški demokraciji. Ze sedaj pa se lahko reče, da so Pariz. London in \Vashingtoc) popolnoma složni v pogledu moralistične in tehnične nemožnosti, pripomoči Nemčiji do normalnih gospodarskih od no saje v. dokler ne odloži svojega dvojnega oklepa, vojaškega In avtarkičnega.
Tudi ostali listi pišejo v tem smislu in na-glašajo, da ne bi bilo nobene večje napake, kakor pomagati Nemčiji, predno ne izpolni gotovih pogojev. V sedanjem trenutku bi proglasila Nemčija vsako inozemsko pomoč kot uspeh narodnosocialistionega režima in kot znak onemoglosti drugih rfr/av napram I Nemčiji.
Torej — pa naj bo!
Značilno lastnost ioiajo gospodje okrog »Slovenca«, da vedno podtikajo drugim tokar jih boli in skrbi. Tako pravijo tudi, da smo zašli s poročanjem o španskih zadevah v zadrego. V resnici je zašel v zadrego »Slo-ineneo« in sicer v prav hudo, da ga že resno skrbi, kako se bo izmotal iz nje, ker so mu začeli celo najbolj verni pristaši očitati, da se je preveč zaletel. V tem gramu tiči zajec* gospodje bi ga pa radi prepodili iz našega, da bi svojega skrili. Previdno sicer pravijo, da ne bodo več razpravi jati z nami
0 španskih zadevah, pač so se pa lotiti vprašanja ati je treba baš nam Slovencem zagovarjati fašizem in njegove metode, pa naj se šopiri v tej ali oni državi. Mi bi bili zelo radi slišali odgo\xtr na naše vprašanje, kako je s »Slovenče\Hx doslednostjo, ko nam srdito napada, češ. da simpatiziramo z »rdečim makom« v Španiji, v isti sapi pa rohni na fašizem, ki da je cerkvi in veri celo nevarnejši od komunizma. Ker pa pri »Slovencu« desnica menda ne ve. kaj piše levica, se je zgodila nerodnost, da sta izšla napad na naš list in uvodnik proti fašizmu r isti številki. Odgovora na vprašanje, kako ie mogoče, da politično tako visoko stoječi in preizkušeni gospodje zagreše tak idiofo-ški lapsus* seveda od »Slovenca« ne bomo dobiti, ker bi bilo to proti njegovi praksi. Zato bi se pa rad izmotal iz zagate z vpra-trnjem na naš naslov. Takole nas vprašaje
Slovenec«:
»Kdo pa je zagovarjal orjunstvo v Jugomtm i ji in ga bodril k njegovim oboroženim podvigom m zlocmsrvorn po tujem zgledu? Kdo ja ploskal batinaskemu režimu in Obznani ter pomival k »avto* it m nemo« načinu
1 ladanja zoper »revotucijonarne« elemente? Kdo je poarfwfjW nacijanmrWtčno dtk
trebijen je in persekucije demokracije? In naposled: Kdo je oziroma so tisti, ki še zdaj z vsemi kriplji delajo na to in v temi rovari jo, da bi se fašističen režim v Jugoslaviji povrnil in kličejo ravno v »Narodu« vse Orjunaše vkup, da naj se zadavi demokracija?«
S a to »Slovenčevo* vprašanje odgovarjamo: Da- kdo je tisti, ki .. (rezervirano za pozneje).
In kdo je tisti, ki udari na veliki zvon takoj, čim se kje na svetu oglasi nova »demokracija*, kakor se je zdaj oglasila Prem-cova v Španiji? Odgovorite odkrito na to
vprašanje. — Torej.
Trgovinska pogajanja
BUKAREŠTA. 16. januarja. A A. Jugo-slovenska delegacija, ki se bo pogajala o sklenitvi trgovinske pogodbe, veterinarske konvencije in o konvenciji o obmejnem pro metu z Rum unijo, je prispela v Bukarešto. Na postaji so jo pozdravili jugosloveueki poslanik Kasidoiac z osebjem poslaništva, minister H ris t u za rumunsko zunanje ministrstvo, m minister Marjan za rumunsko trgovinsko ministrstvo. Jugoslovansko delegacijo tvorijo: predesdnik delegacije Sve-tisJav Predtč načelnik konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu m 6 iManoT Pogajanja se pridno
Borzna poročila.
Csrib, 16. jssismjV BeMid rtX
303975. Union 21.387*. NewYot* Rraaotj   M,   nosan 22.9« f8eV46, Beafin I76.M, Dsnaj
4ffkJ0.
ms* — sua
Politični eC§e%nik
Kmf f* treba uvoievatt
»Obmor* povdarja, da je o pravem st<*n jti akcije za sporazum z dr. Mačkom javnost popolnoma nepoučena, in izvaja. Še enkrat bomo ponovili: Javnost mora uvuževitti prt predstojećih razgovorih med    J k Z. in dr Mačkom, da gre sedaj za razgovore v pr\ fari, nikakor pa ne za pogajanja* drugič- ako %e ti razgovori posrečijo, potoni šele pridejo pogajanju za konzultiranje volilcev  in trt tjič, šefe po svobodno iz\-edenih \<>olitvah. ko se bo  videlo,  komu  so  volilci izrekli svoje zaupanje, se bodo pričeia končna po gajanja med dr. Mačkom in predstavili večine Srbov in većine S/ovencev  Tako je bito poeta\'ljeno to vprašanje tudi ob raz govorih z združeno srbijansko opozicijo. — Tudi Vilderje\*a ».Vovh Riječ* ra/nroA-lju s akciji za sporazum m pravi  Po volitvah k ta 1935 je bil poelđ\fjen program, da fe tre ba najprej likvidirati prejšnji režim, potem uve!ja\'iti potitične zakone. n<rto pm rmzpo s riti narodno *kupSčino in trve*ti itove v<> litve. Od tega programe je ostalo satno delanje »admosfere« (ozračfa) . . . Toda Ša nes se povsodi hitreje živi. V He ograd u p,i kakor se zdi, vlada Pašičev* šola* da sanu. čas lahko reki mnogo teh \'prašanj. Pa jih tadi rešuje.  Samo koma  v korist? Mord.. onemu, ki je vedno priprm^fen, da počai 1 na dogodke, onemu, ki ima polne blagajn, ali onemu, ki vse, vse pričakuje da mu pri neseta čas in slučaj? Konferenca onih srt> skih  opozicionalcev — poslancev, ki soli damo z dr.  Mačkom niso prišli v pari h ment, je eden izmed znakov nestrpnosti • S7 ova   t&jeOm   zaključuje   rvoja izvajanja takole: Te dni se baje prično dejanski in službeni razgovori z d*. Mačkom l2&edf> Težko je uganiti, ekr niso zadosti znane ponudbe, merodajno predložene s strani JRZ fcno pa je gotovo, da se uvideva skrajna potreba, da se od »admosfer* preide na defa rt/a. »Admosfera* traja te več ho poldrug*> leto.
Roke proč od Strossma\er)a\
Seki Alfred Makanec je v nekem hrvatskem listu napisal: »Strossmayer in vsi, ki so za njim hodili, so uneli vse mogoče vrtine, samo ene niso imeti: nrso imeli vere v živijensko moč hrvatskega naroda, nrso imeti zadosti čvrste hrbtenice . . Srrossma-yerjeva politika je bila rojena iz čustva slabosti, ona je često elastična brez hrbtenice, kompromisna in opori1mistična . ..
Na ta izliv borniranosti so dale »Jugo&lo-venske Sovinem prav umesten odgovor pišoč: »Zares so žalostni časi, ko sme tudi Alfred Makanec tako lopniti po — mrtvem Strossmaverjul Strossmayer jugoslo-\*enske mrsti, ki je v svojih načrtih in mi slih objemal vse Jugoslovene na Balkanu in vse Slovanstvo, Strossmayer vatikanskega koncila, Strossmaver dramatskega spopada f Francem Jožefom, ta Strossmaver je zaeno z Račkim in legijo burcev za neke ga Alfreda Makanca neznačajnei! In to se piše v imenu pokreta, ki mu je danes tudi »Obzor« (ta list je bil svoje dm Strossma-verjevo glasilo/) eden naj zveste j&h organov. Pa porušite Strossmaverjev spomenik in pozovite Mestroviča. da na istem mestu napravi spomenik dr  Josipu FrankuU
Srhshi htOtmrni klub
Nedavno tega smo poročali, da je bil osnovan v Sarajevu Srbsici klub m da se enak klub snuje tudi v Beogradu kakor sedaj javljajo listi, je oblast že dovolila ustanovitev »Srbskega kulturnega kluba* v Beogradu. Pravita je odobrilo ministrstvo notranjih del, is česar bi se daio sklepati, da bo khzb lahko imel rudi podružnice po mestih izven Beograda Prošnjo za odobritev prmnl tO podpisati Dragima Vasic, v*evčttim*i profesor, Slobodan Jovanovič im dr Nikola Stojartovič, ki je bS med vojmo Slan Jugo-slovenskega odbora v Parizu Ti bodo pro-kluba objavili v listih
GUha vkup ššrOm
Rsvijm *£mropae*sche Stimmon«. ki ja tudi v francoskem jeatkm kot »Votx Bo-ropeennes« objavlja betefko. da slastjo sedaj dr Pave^česfi emigranti, o kamerm je svoječasno obširno pisala »Potltlka*. dm so koncentrirani v posebmh tabosmtth mmkje v bližini Verone, v m nsssi generala Franca. Ze preje za čama abesmske vojne jtk je mnogo — prostovoljno seveda — MMph v okupacijsko vojsko. V nasaijjssi čamu so MI zapoahni kot cenene Momtt moči v raznih pol jedel jakA velepodletjth. Nedavno tega so jim prijateljsko nasverovati, da bi odšli v Španijo. Rm jih je odšlo mekmj sto. Sedaj se bore, kakor se zatrjuje, brez navdušenja na madridski fronti'
od Franciji
Z. 16. jan, A A. Havas: V&eraj so a zopet trgovinska pogajanja med CSR m Francijo, ki so počivala ie nokat Pogajanja se bodo vodna v Iran trgovinskom minJsrrsrvu, Vrpored vodijo pogajanja za obnoasnar posajv francoskih fi
Stran 2
»SLOVENSKI H A ROD«. m Jnmmrjn 1087.
l>aiic» ob ^O—■^I^OVAINSKI VEĆER'Tabor
Kje naj stoji nova klinična bolnica?
In kje druga večja poslopja, Id s« •batajo Ljaklfani t Miin]i
bodočnosti
Ljubljana, Iti. ja.uuarj> Z akeijp za. uuvo l*oinieo je postalo pc reče rudi vprašanje, kje naj bokiica
Iver je pričakovati, da pri'le giede na obup ne, razmere v  sedanji  boinici  prej  ali aiej — vsekakor pa v dciriodnein eaeu — do u dave nove bolnice, jo gvtovo umestno, da »nnu si že tudi na ja*nem o njenoui *ia,vi»:-
>ČU.
Tu moramo zlasti imeti nred očmi, da -L dandanes naloga bolni<-e v Ljubljani ume go večja, nego so jo tej dobrodelni u*ta novi pripisoval] nas; predniki, ko so zidali *edauJo holnieo. Takrat še nismo imeli tako zažeJjene^a vseučilišča m kljub sp'ošu; zahtevi po njeĐi tudi nikakor ni biio gob> vo, Cx* in k eda j z njo pri neprijazni nam avstrijska državni  upravi prodremo.
Danes, ko imamo na srečo svoje vse učilišče. pa je položaj dniinicen in snio vsi ki fc.e za novo bolni'o zanimamo sočasnega mnenja, da mora biti v lesni zvezi z vcseiičili-čem, citrar do>lej še nej>opolna medicinska fakulteta naj ima v njej svojo klinike Sp pO t>mi takem mozno,>i. da se razvija  \   [►<:>[* >!no fakulteto.
^le«io na to je jasno, da mota bod nova bolnica koliko? lo mo;ioče bliza vseučilišča in h»t na njeira solite v ni milili, tedaj v Lfabijjanl Ze to d^jVtvo samo na sebi torej fioliija nazor, da naj bi te nova J*>i?i:c.a zidala kje ofengje, n. pr. v SLosaJu pod Šmarni) pora. u kar 8e z-ivzema zdra\->t\» nj nadzornik dr. £ivko Lapnjm*. Baj prav nič ne dv.njiiin, da bi bH tarn zanjo idealen prostor; tr^La oddaljenost tejra kraja od Ljubljana je tako velika, da k ravnokar rečeni:, razlogov ne more priti v postov.
Sicer sj jt pa ra<!o::< onih. ki želo novo bointOp .-praviti rz Ljubljane, t.rel>a nekoliko blizV o^edatL G. arhitekt Sever Se želi umikati Bfcegij in Ir: mu zalo i>olni«\a 5e rolo pod Rožnikom no ugajala. Ali je Ijun-lj;iTibka inejrla res tako nevarna? .faz pni v'tu. da ne. Saj je Ljubljana imel,-) mesto od nekd;ij. j>a so ven<iar že Rimljani na prostoru, na katerem sedaj btoji naš«* narodne pfevnomesto in duševno središča, se-zidaij svoje važno bivališče in opivališoa Emono. Tudi na in vsa 7 pod ovi na Ljubljane ne daje nik:i koira povoda muditi, da je O©-P;istto v njej nastopajoea megla hd:i zdrav-ju njenega prebivaIstva kvarna. Saj se je mejsto HfTOdno Eaayijalo in je v e'aj-ifi Časih imelo ra/T't«»it>uia večje število prebivalcev, ko nu^ta Ka&Feb, (jradec. Trst. ki so jo kasneje triede fo^ra prehitela. V naših dneh nant pa uradna statiotika poye, <la 6Pada Ljub]jana. odJ^af inja vodovod in kanalih icji-y% me^l iiajzilravelSa moderna mosta vobČO: Tudi ne bo Q<Jveč, ako nairlasmi. da nnf.l«"»-papjje n.t".'IL> v LJubljani od leta do leta ;«': -nit. Pisee M? vrot d oživi j-i ljubljansko me,-Jo od leta torej polnih 78 let in
more pohrđitL da no lecrn nad Lnibljan". o&arse je "tvirje načelo temeljit-.' osuš*;va-•JL nic več tolikokrat ko nekdaj in da ve-5m<*ma tudi ni vee tako sros'a. Ko KnIo vsi z osuševanjem zveza-na dela facvršena. M po vsej verietnont: poslala inoirb š*« re^i-Vej^a.
Sta-ah pred meglo je v obop zelo malo opravičen. Saj je včasih tudi v Belem gradu. Zagrebu. Celju m Mariboni tako ero$fa meirla, da. korakov prerl sabo ne vi-
diš. In kaj se te svetovnoznajia londor.^ka megla, ki je takšna, da nvorajo vča&ih po ve>č dni zaporedoma gnpaii vse ulične BVfr-tiiko! Pa vendar so v vseh teh krajih boJ-nie« hj hi >»ilo zato odveč, ako W mj — vkjjub temu. da pustimo v njej vseučilišče bezali pre<l mejdo bo<r ve kaan iz Ljur> Ijane. Zlasti se. ko v mestu samem lahko najdemo vsesko/.j  prtmorno stavbišee-
Tolđco kiir sc tiče pomislekov £. arii'-tekta Se-verja. G. zxLravstveni nadzornik dr. Živko Laruijne se sieer meg-le ne boji keT M hotel imeti novo bolnieo v Rocnju pod sirarno zoro. kjer ni nič mani pogoste in goste me-le ko v Ljubljani, pač pa is-Jdl^iča|e morebitno stavbišce v predelu pod Kožnakosn radi barjanskega klteatec. — Naj gt»s;pod zdravstvena nadzornik ne zameri: pir=.-u bon %TSti> se tudi ta razJo<7 up zdi opravičen. Podnebje je nad v»o Ljubljano isto, ozračje pa nad vso Ljubljano t, njVno bližnjo okolico ravno tako kakor nad l>ar-jem. Tn vendar doslej v LjubJjajii še n'sm" ^»pazili, da bi to ozračjr biti-> nezdravo, ni-kari že npvamo. Morebiti je svo>e dni po-Imanje šote. ki je riastn ob južnem vetru storilo, da je go*d dim legai nad mesto in vso okoli «10 t je do Domžal, delajo ljubljansko ozračje. 06 že ne nevarno, pa vsaj uad-ležno. To*ia odkar sp jc obia«irveno prepo vedalo zažigati šobo, je ta okolno©t i^ini-'a in barjansko ozraČjV je ravno tako čisto in idravo. ko na primer ozraeje pod Šmarna goro. Najboljši dokai nam dajo prebi vai-oi tt^sclbrn ob vsem rotrii barja. J*aj je tned njkni prav lepo število izredno 7>lra-vin ljudi visoke starosti.
Po teh ugotovitvah se nam je sedaj ozreti, če in kje bi s« v obzidju Ljubljane in v njeni bifžnji okolici nažlo stavbisče za novo kiiniako — torej od vseučilišča ne preoddaljeno bolnico.
V Ljubi jam se v zadnjih letih veliko zi-*ki in vsa znamenja kažejo, da zaradi sia-lah izkušenj, ki so jih varčevalci in*eii s sA-ojimj v denarnih zavodih naJožemmi prihranki, stavbna delavno«t tudi v bodoče ne bo omagala. Na srečo dosedanje stavbno gibanje ni ze tako za posedlo vse zazidava.'ne ploskve, da bi ne bido mogoče v mestu samem več najti obsežnej&ifc stavbiSČ za večje st vabile objekte, kakršen je n, pr. nova bolnica, če s- pa merodajnj faktorja ne zganejo še pravočasno. &e lahko zgodi, da &e doslej še prazna zendjisea raziirobe ki zazidajo tako da bo potem za kakšno javno zgradbo, ki bi morala stati v mestu, treba pokupi je va i\ že zazidane parcei^, ka-r bi seveda bilo zelo drago.
Po sedanjem stanju stvari se imajo v dogi ednem času sedati v Ljubljani: nova moderna bolna ca. nova palača banske uprave m morebitne samouprve Slovenije, vseučilišče z vsemi instituti, m mestna hiša.
Za te objekte so na razpolago ta-le stav bišča:
t.) približno sedemnajst hektarjev veliki svet državnih železnic zapadno od kamniške železnW. ki ga jV v dobi irupanova-nja Ivana Hribarja za nameravano zaridvo železniških (ieHavnic od ranrih po«6StnikoT
■ upiio avbLrij^ko žetesniško naoastintvo in ki v ta namen zaradi izpramecjenifti raz-'hot ue prihaja vež v poste v;
2. ) ono zemijašče ob desni strani Dunaj -ke ceste, na  katerem  Ptoji  >-mo*inisaioa z »-•a(i?»i; oojeki; vojfie upnave. potem ko bo
' čnr^ rešeno vprašanje preseiitve teh " 'jaktov zarasli česar se med mestno občino in \-ojno upravo že vee let vrie pograja u ja. in so — ako sem prav poučen — 7.c tudi privedla do sporazuma:
3. ) posestvo Cekinov grad: .
I.) Cadovo posestvo pol Rožnikom, po-fcem Strelišče ravno tam in pa Kolmanov •rradie Rožni rrrie. ki ga je pokojni lastnik zapustil za dobrodelno ustanovo in i^nde psato v doslednem času na prodaj;
5.) obširnri zemljišče o). llfidoSSevi e-e^tn mod unionskim vrtom m kralja Petra trgom.
Stavblšei ad 1.) in 2.) sta jako pripravni sa novo bolnico ker imata tako v promet-nem kakor zdravstvenem oziru nad vse mrodno lecro. I^ahko dostopni sta namreč oni v^eh strani, polni BveUobe in zraka, pri t-em pa nn napiav^iir^kem produ, ki nvd propttfiea močo.
Stavbišče ad 8.) bi IrJo najpripravnejše /,a novo 1 lansko naiačo in pa za polaori sa-n aipravc S-Iovenije. <V čo^Ioč- 00 Sedanjem razpoloženju v vladnih krofih — pride do take preureditve dr/.av«-. ki lx> slonela na širokih samoupnu ^h. Središče Ijuh-Ijarrskorna mest) se ie iuhti'-' dosti hitro zčelo rremiJcn-tn proti severn in je zato pn-porooljivo. da mu  slede tudi travni uprav
ni uraili, če se že imalo »c&i. <>lo«1e na se-dnpjo in najvi !•••';.■> ■ »čo zidavo uie-sui se ritui uprRvdjčeno sklepitfi. da ostane tn ozii.u^fiio st\b:š<-c p4j svojj lerri tudi takrat najbolj srr-dišnv ko 1*^> zazidano vse ob^Vno lj*ub7>nnsko Doljn,
Ako se mu7.cJeko poslonje z,-;menja za se-darajo bansko palačo, dalo bi se vprašanje novo b-utiike paIa<V rešiti tu.H po naert.iib vseočiliškega pro^aorjja ^ urnika. Do go-8 pod a bana m do j^m^Btsa sveta ie. 6e 1>; mu s takšno rešitvijo bilo ustreženo.
Z'a:i>':''af.: r»a oh toj prSIfei ni mo-roče da Be je od zelo unlivi/«' sirani sr>ro/ila misel, naj bi .se porabfl 7. drevjem zasejani del Kon^rcsnf-gti txga. t<dai \ Zve/>io^. za — ljorrib:Ie dietu! — slavbi.V^ nove banske \u v«'i.-*rn- bodoče pajace <••»,> a ou pravne ura-<lc. Vpra.^i« se so/laj k-jj k fei p^mVfl poreče mesti;: obč'u<ki' tvfi in kaj nafta. — nc-le sanvi ljubU°i>ka N'iiiv«| vsa r>lo\<m-aka — iavno-f. In dobro bi b:io d*i sc /.a čuo  zb'„r:*tf  nje  paneĐjJ!)   žc ta-4»5 se*lai, da
naju dorrodki ne prinaseS^ ii^!>r"jct*iili iznt nadeli
Za vseučiliško mesto ga ni najti lenše-ga prostora, ko so pod 4^ navedena zemlii-Sča. Ona imajo jugoiztočnO lego. so proti severnim vrt rovom zavarovana in so od
dražestnna gozdov obrobljona, med katerimi se nalahno peionao vadigujejo ter tako cmogneajjo na U učinkovito saaidavo. temveč Jim vsa okolica daje tudi prlkup-Ijivo pokrajinsko sliko. Ta slika bi se mogla, ako se med posameznimi poslopji napravijo Javni nasadi, kar tako mojstarsko sna ljubljanska mestna vartnarija, povzdigniti tako, da bi utegnila sasloveti daleč čez meje naše države.
Za novo mestno hišo je menda že določeno stavbišče nekdanje Mahrove hiše, katere lastnica je sedaj * Slovenska banka«. Glede na vedno večjo obsežnost občinske uprave In na stalno množeča se samostalna občinska podjetja je zelo dvomljivo, če bo to stavbiSče zadostovalo. Res: v višino se da potegniti poslopje, ki bi vsem mestnim uradom dalo dovolj prostora in bi imelo tudi še neko število rezervnih prostorov za bodočnost. A vpraša se, če bi kazalo zidati nebotičnik za urade, v katerih je silno živahen vsakodnevni osebni promet. — Iz tega razloga bi morebiti biio bolje, ko bi *e m 9 'Ina ohČ*na odlo čila sezidati mestno hiio na zeinliiščl-T pod 5. Da stoji ondi \e poslopie vzajemno hranilnice, ki bi ga ie'b tre^* odkuniti pri tako veliki in v*£pu stavbi ne more biti ovira.
Sicer bi pa za mestno hišo moglo priti
v poštev tudi eno losiel se nezazidano zemljišče ki leži pofj oal«čo *Vza*mn^ zavarovalnice--   oh  M«m5 ykov!   bi r«\vrše-
vi cesti.
Zaključujoč- Ta ».zlaga: *a si pis- r ne T:0-le kaj, da ne bi opozoi3! na neko oko!no.st, katera pin hitrem tempu zazidave IjubljaJi-skega polja povzroča dosti neprilik. Doslej je na tem polju vsakdo smel kopati grušč kjer se mu je poljubilo. Na ta način so nastale mnoge jame. katerih nekatere so zelo obsežne. Saj je v eno mestna občina mogla postaviti celo svojo največjo ljudsko šo^. Kakšno izkušnjo bo s tem mestna občina še imela, ni da bi se tu raziska-valo. Vsekakor pa - po izkušnjah s Ko-Iizeiern v Ljubljani — nikakor ni priporočljivo dovolievati zasebne stavbe v gramoznih jamah. Zato naj bi politična uprav na oblast po doeovoru z mestnim magistratom zabranievila odpirati gramozne iamc na vsem ljubljanskem potiu in dovo-lievnla kopati eramoz ter pridobivati pesek samo ob robovih tega polja ondi, kier se n?mos dotika nižine, ki leži med nJim in sedanjo strugo J^a\c. R J.
ravnin laka—v. Najboii pogosto se unvarjajo s iTdniovasf ni perpetninu mobila. t^sojs, ki bi naj tekal sam od sebe. Majboij nadarjeaj ljud> postajajo tako sanjači m se izgublja* jo v nrrrposiembnem tratenju časa in energije, namestiš da bi koristili a svojimi t>po eoboestnti skopoosti. Posvetovalnica zA kzbaro polrliss bo mnogo kor stila spiošnoati le s tem. aa bo reševala d os laj izgubljene talenta.
Na anket; a vajenskem vprašanju v naši banovini bomo prihodnje dni sijali zanimivo predavanje inspektor^ prof M Presia o posvetovaleicah za izbiro poid.ua.
Poklicna posvetovalnico
dobimo
Poslovati začne aprila in odkrivala bo talente
Ljubljanu, 16. januarja. { O DoiflUsaih posvetovni n 1 ca h vemo pri uas zeio uiaio- ž^ato iu<ii jnnOi»« ne vetio, da po-kiicne poovotovaiuice epadajo v drugih drža- j vah med na: važnejše usianuve, i^i jim posve*-eajo go»iHxiai"sLvenik.! in coeiaini udavr, pa j tudi [»rocšveme obasti veliko |Hjzorno^i. l'o*" kl'.orje posvetovalnice nedvomno vpliva o na usmeritev gospodarskega ter socialnega življenja mnogo bolj kakor e>c zdi na prvi po" gied, lesar se dobro zavedajo v državah, kjer so posvetovalnice za izbiro pojdjeev že doi^o priznane kol prav tako ne^ohodno |>o.ret.c!i zavodi, kakor so šole. Pri nas si večvua ljudi ne more niti predoi'Jtj kako lep razvoj so dosegle posveiovaln.ee v družil državah,kjer imajo že tradicijo, saj smo zaostala tudi v tem |>ogiedu za več desetletij..
SAMO DVE POSVETOVALNICI ZA IZBIRO POKLICEV V DRŽAVI
Kar je bilo v naši državi storjenega za poklicne posvetovalnice, ni ninoijo več kakor poskus. Takšna ucianova se ne more kra.ko-malo ustanoviti kakor kakršnakoli pisaina. četudi bi bilo za ustanovitev takoj dovolj denarja. Posvetovalnice za izbiro pokhcev zahtevajo posebno usj>osobljeno osebje, kajti tudi ljudje, ki delajo v posvetovalnicah., ne sme^u izgubiti poklica. Za vodstvo in izpopolnitev posvotovalnic so potrebDe izkušnje iunogih let, re^no, pogiobljono strokovno delo, ivrokovnjaki, kj bj naj vodili posvetovalnice, bi morali dobro i>oznati gospodarsko ter socialno strukturo države in r*)oaiiieznih pokrajin, morali pa bi tudi biti dovolj podkovan« v prosvetnih šolskih zadevah. V naši drŽavi sta bili doslej ustanovi eni Sele dve posvetovalnici za izbiro poklicev, m »sicer v Zagrebu in Beogradu. Zdaj še ne moreta opravljati zadovoljivo svoje naloge niti na svojem podrov.u.
IN V LJUBLJANI?
Seveda tudi v Ljubljani mislimo na u«*a novitev posvetovalnic za izbiro poklicev in cek> resno se pripravljamo na ustanovitev pr ve posvetovalnice v Ljubljani. V banovin-skem proračunu je tudi že postavka za ustanovitev posvetovalnice. Vendar se uiotiAe, če mislite, da je dovolj samo denar in posvetovalnica je ustanovljena. Za ustanovitev pa svetorvaluice v Ljubljani deluje poseben odbor. Posvetovalnica bo ustanovljena postopno. Najprej bo začela poslovati pisarna posvetovalnice in šele v drugi etapi bo ustanovljen popoln zavod. Posvetovalnice za izbiro poklicev pa bodo ustanovljene postopno po vseh večjih krajih v Sloveniji. Pisarna posvetovalni ce za izbiro poklicev v Ljubljani bo začela po slovatj aprila in za njo sta že reaervirani dve sobi v poslopju trgovske akademije. Za pisarno je tudj že nabavljenega nekaj najpotrebnejšega inventarja
ZAKAJ POS VTrTOVALNTCA NE MORE BITI USTANOVLJENA PREJ?
V prav mogočen razmak aa dosegle nonveto-
valniec za fezbjTo poklicev v Nemčija. Prj nas
jc pres;v> v navado, da radi posiit.uia.iju *u-ie vzore, ne da bi tac flrpjrnji na poeta>ue razmere pri nas. z.ato bi ono napačno krasno* maio KopA:aii posvc* »vainice v orugiii arza-vah i\x ua^e pokra-jne. \ ondar s ioui ni rece no, da bi ne biio pourebno jnjojati ne^aj moz, ki bi se naj posvetili voostvu {*osvcLovaiJiic pri uas, aiuuirat v lnozesiiisLvo. io bi biio še tem bolj potrebno, .ker n.niatno strokovnja kov za us-uinavijaiije ier voujslvo tako jn>krco-nii zavodov. Ce pa že nunamo strokovnjakov, Ei bi se |tosYečiiii >amo tej stroki, je še tem bul j razumljivo, da 4>osvetovainica ne more biti ustanovljena cez noč. Prenagljenost bi lahko ceio več škodovala Uakor konstiia. Predvsem mora btti izde.ian natančen i>ro-gram. lo ni tako kahko, saj pn nas ni ntti literature o poevoiovuiuicah za izbiro poklicev. V -Neme-iji je izšlo samo do L 19H8 okro^ 1'OOi) pubiikacij o posvetovaLn.cah m po&reda-vamicah za izbiro poklicev, dočim je v naši dižavi izsia samo ena knj.^a o tem predmetu. Posverovainice pri nas mora.o bati prilagođene gospodarskim in soc.aiuim razmeram in ne sinejo biti zgolj posnetek zavo dov z enak/mi nalogami v Ncmč.ji ali kjer. koli drugje.
POSVETOVALNICA BO ODKRIVALA TALENTE
Proučevanju posvetovalnic za i-*biro po-idica ter njihovim nalogam glede na na^e razmere se jc ■ vso vnemo ter ot>sezn»im strokovnim »nanjem jxjsvctd inspektor strokovnega šoiciva za drasTško banovino, prof. M. presl. Zdaj je sredi dela za sestavo programa naše posvetovalnice, roizen lega pa piše prvo brošuro v našem jeziku o posv^tovalr niča h za izbiro poklica. Inspektorat utrukov-nega šoklva hua dovolj že rednega deia, zato jc treba opozorili, da pisarno bodoče posveHovalnice začne poslovati šele aprila in inspektorat ne more prej odgovarjati na vprašanja o ustanavljam ju posvetovalnic pri nas.
Ob tej priliki se ne moremo spuščati v podrobnosti, kako bo organizirana prva posvetovalnica za izbiro poklica v L'ublja«i; vse pa kole, da bo ustanovi j mi a po dobro premišljenem načrtu. Posveto va bi ica bo v stiku e šolami, da bo sku&ala tudi že v šolah odkrivati za posamezne poklice nadarjene učence Hkrati bo pa tudi posredovalnica za posebno nadarjene, da se bodo lahko posvetili pravemu poklicu. To bo izrednega pomena za razvoj našega gospodarstva v bodoč no aii, kajti nekaj posebno nadarjenih ljudi na svojem mestu lahko dala prave čudeže. Zdaj se izgublja leto za letom nešteto talentov, ki bi nam lahko silno mnogo koristili.
IZDELOVALCI VEČNIH STROJEV
Profesorji na naših strokovnih šolah dobro vedo. da jc med našimi preprostimi ljudmi mnogo posebno nadarjenih. V prav značilne sposobnost; pa imajo 7a mehaniko in tesarstvo. Ker navadno ne dobe primerne strokovne iaohrazhe. se pogoste ukvarjajo g problemi, ki 90 neresliTVi zaradi nespremenljivih na-
Vodji sreske ispostave v slovo
&kofja  Loka, 15.jasnuar.ia
Z ustanovitvijo samostojnega sreskeira na-čedstva v Skofji Loki je prenehala tudi funk-cijViji doba vodij srečke izpostave, med katerimi je bil zadnji Ivan Legat, k-; je prav tc dni ludi sicer prenehal z uradovanjem v Skofji Loki. Skot j a Loka in njen okraj sta stremela vsa dolga leta jx> razvoju in na predku tudi v upravnem pogledu, pa jo nema ra prav to tisti bistveni vzrok, da se jo javnost s svojimi vod tel j i areske jgmostave. tako tesuo vživela Sreska izpostava jc b.la vedno nekak *»iinl>oi prizadevanj loškega okraja, zato ni čuda, da U>do imena gg. Ma_ ražau umrlega Levičn ka in sedaj g, Lega'a ostida v analih loške kronik^ trajno zaj>;<rana« V g. Legatu je imel skof'clo^ki okraj dobrohotnega predstavnika državne oblasti, ki se ni zapiral med štiri stene, marveč je okušal kol.kor mogoče točno tolmačiti želje tn skrbi podrejenega mu področja- slehernemu človeku je bil priateljsški svetov«kIec in p»>" moenik. osobito muoco e.iergiie in vse pripravi ieno>tj pa \c poka/al v vprašan u u^ta novitve samostojnega okraja, za kar se je na moč zavzel. Na tem j n J i«"1 naprav;! naravnost ogromno d^-!o. Čeprav na zunaj iako nevidno in tiho.
Ljubeznivo paannBfi do •ankogaJf nI ic veda pridobil zaupaiii. m s inpati e, k\ ga opremljajo tudi sedai, ko nas zapu*>f;«v G. Legat se je pridno uveljavljal tudi v drustve nem življeniu. zlasti pr; Jad'anski straž, kj jj je bil ustanovitelj in njen vseletni predsednik. S-cer je pa prav rad in iekreno po~ magaj povsod kjer ie bi~!o treba, štiri leta |e delal in ž vel nifd nami. £as, ki gre nene-homa svojo polje pomakni tudi to dobo v preteklost. tO la za sponi n vedno lepo in vzpodbudno. Zadnjemu vodjj smslpe i»nostn-
ve i^. Legatu želimo vso srečo'
Požar na Zidanem mostu
Zidani mo**L 14. januarja Te dni je na*Jaj v vasi &t- Peter pri Zi^ danein raostu požar. ki W lahko _ jiusta-l us«>kn za vso žoie/>:.;.sirsko kolonijo« Le srečnemu naključju, mirnemu vremenu m pozrtvovalncrsTi prasfleev «>e je treba zaAva-liti da je bila kotonajn shvasaanna nesreče.
Plat zvona domače kape^ na Zidanem mostu in doUri pi^ki sirene na lokomotivi so opozarjali na nevarnoet pož.tra, ki je izbruhnil na rv^istre^ju htte >dove ge- lfs> rije Pa love. Kako je nastal požajr. ni ana-no. širijo se govorice, da k °ffenj povzročala zločinska roka. zato 50 va<rnostne oblasti ukrenile vse potrebno. Se najverjetnejše pa se z'Ii. &\ ie zanetila o-rtni iskra iz dimnika. Požar sp j-., raz siril z vso no-giieo in porx>lnoni.i onoos irornji dol hiše. /J.asti nslfndpei sloarn vin Opravo in meso od  treh zaklanih  nraficiev.  Skupna škoda
znaša ■ - i ■::> do T/ifiof* \yj\.
Na kmj pota* so prihiteli takoj oVnnnnl L'asdci ki so z mofo-rko zajeli vodo iz §a-vinje ter takoj priče-ii 0>nfM. N« n/anoč mi pfih.Jteii tudi ra*leška gasilci. Najusodnejši nedostatek v tem našeljau ki Btsje preko 40 bis je. da ni dovod j vode. Bdiu btu/leuec je prav na vrhu vasi ter JA MM prei»iva'ce v fnndnjjem in južnem dehi v» preuddaljen in nvli nezadosteru Najve« : j-»omanjkanje vrxle s«- jo občutilo pri sed.i -njem požaru, kj bi r^iv srotovo ne nai'ra-v:! toliko škclr   Ee hi b'^a voda v vsni
Z.-'to bi biio nujno Doumtmo da »e nenv di sre<ii rasi re7crvoir. ki bi odnrf»Tn<n'rel srAo^^nui pofrmajlcan|a vn^le f-er 1« l«il rii^.5 e<l'-Tui :i. Uv.r:i rw-moč ori jrašcnjn rno rebitnagn požii.ra. V ta nnnvn so tiili že pred a>aom storieni fK)tre^»ni koraki r»ri direVc.i.v dr/ isisani« m na binovini. Na-oravn r.-z- rv*er,rit bi ne zahtevala toliko inioaTni 1 P.^bdr« >e da j<- vsa zntvvA m-siiala. lile^le na akOrto pH aas>Wra n^ž-.ni un?nio. da hodo fviločuw;;. e;nit*-lji Dpoitsr vali to imKŠnin in km;v'u ust*e*Hi opravičeni 7-elji Kidamn*")ških železničarjev.
Vrsta predavanj na Jesenicah
Jesenice, 15. januarja Agibaa podružnica NSZ na Jesenicah razvija izredno živahno delavnost na vseh področjih strokovnega, gospodarskega ha kulturnega dela. Večer za večerom se v Sokolakem domu shajajo društveni odborniki in vežejo stike s članstvom bi sproti poučujejo o vseh važnih delavskih socijalnih in kulturnih vprašanjih, ki z veliko naglico beže mimo nas. Odbor podružnice hoče iz članstva vzgojiti narodno zavedne in v vseh strokovnih in kulturnih vprašanjih poučene sodelavce, ki bodo vedno in povsod znali uveljaviti svoja načela in bra niti svoje stanovske pravice bi ustvariti njim in potomcem lepšo in srečnejšo bodočnost
Da bi ta svoj namen čimpreje dosegla, se je uprava podružnice odločila, da priredi v času od 16. jan. do 24. aprila t. L celo vrsto predavanj v Kazini na Jesenicah. Predavanja se bodo vršila vsako soboto od 19. ure dalje. K predavanjem so vabljeni vsi člani jeseniškega hi javor-nlfkega Sokola ter o«t«H delavei in name-ftčenet a Jesenic tn okolice.
Vrstni red m vsebina predavanj sta naslednja:
1. Uvod v narodno gospodarstvo (g. dr. Miheiak); % Nadaljevanje predavanja 1. 3. Jugoslovanska davčna zakonodaja (g.
dr. Murko); 4. Nadaljevanje predavanja pod S. 5. Jugoslovanska trgovinska in carinska politika s posebnim o žirom na železarsko industrijo ( predavatelj bo določen kasneje). 6. Mezdna politika — sistemi mezd (g. dr. Joža Bohinjec). 7. Nadaljevanje predavanja pod 6. 8. Pokojninsko zavarovanje delavcev in nameščencev (g. dr. Kosti). 0. Delovno pravo v Italiji, Nemčiji, Rusiji. Jugoslaviji Ln v drugih drŽavah Evrope (g. dr. Sto jan Bajie.) 10 Nadaljevanje predavanja pod 9. 11. Denar-stvo (g. dr. Mlhelak). 12. Stanovanjsko skrbstvo (g. dr. Alujevič). 13. Kako naj delavec porabi prosti čas (g. dr. Bohinjec). 14. Važnost delavskih strokovnih organizacij (g. Rupnik). 15. Pomen delavskih kulturnih organizacij (g. Rupnik) Odbor podružnice NSZ si pridržuje pravico spremembe datumov in snovi v iz-redr h primerih. Prvo predavanje bo v so-    . 16. L ni. (t. j  drsvi ob 10. uri).
Se/
KOLEDAR
Danes:   Sobota,   ln   januarja katoličani-.M.irccl
Jutri: Nedcl.i.i.   17   januarja katoliCani. Anton p. Zvonimir.
DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MAJICA
ZKD: Križarske vojne ob 14.15 v Matici KINO IDEAL: ijjrcia
KISU SLOGA:    Rose Maric,    matin* ia i>Kakšno me ielii« ob 14 15
KI S O UNION: Intermezzo
KINO MOSTL: Sesmrtne — Sfro
divari in Vemla ura
KINO ŠIŠKA: Vri belem konjičku
Slovanski ivot <,}> 2030 na Taboru
Obrtniški ples v Kazini
t)ruštxx>   »Soča<   predavanje   dr. tratite Mis»a ob 2U..MI \  salonu ZvassV • 1 branili
poglavjih iz njiinVmiologijc.
$*ntjakob*ko gledališče    -Pobegla neta-sta« ob 20.15 Mastni dom
Sokol 11. občni zbor ob 19.30 na realki
Hlozoftko društvo predavanje univ prof. Dr   Kiharda Zupančiča   »Deternr.nizem in fizikalna slika s\cta« ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi PRI REDITI't: V NEPEUO
KINO MATICA. Ciganska poaiavm
ZKD: Križarske \'t>jne ob 10.30 \- Matici
KINO IDEAL: Garcia
KISC) SLOGA:   Rose Mane nunHnt/a »Kakšno me /cliš« ob 11 Jop.
KINO UNION: Veronik*
KINO ŠIŠKA: Pri belem konjičku, m.u ne j a »Vse radi afaehe ob 11.
KINO MOSTE    \ismrtne gnah — Strn divari in Vesela ura
Društvo civilnih geornetrov občni /bor ob 10 »Novi svet*. Ciosposvetsk« cestu
Sokol Štepanja vas občni zhfw ob 14 v društveni telovadnic
Šentjakobsko gledališče    »Pobegla neve* sta« ob 20.15 Mestni dom.
Organizacija banovinskih zdravnikov oh čni zbor ob 14 v hotelu Struke!
Pomladek J S na l dri   realni gimna/m akademija ob 16.30 v Kazini
Mladinski koncert ob 15.30 v dvorani be žigrajskc narodne šole
Lutkovni oder Sokola I na Taboru. »Ro-ženevet in Lilijana* ob 15.30
Lutkovno gledališče Ljubljanskega '^r>kr*lo »Vesele lutke« ob 16.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik   Mariiin trg 5, kurait, Gosposvetska cesta 10. Bohinsc
ded. Oc-sta 2°. oktobra 31.
Iz Trbovelj
— Sneg. Mnogi so mislili, da bomo ieto šnjo zimo preživeli kar brez snega, pa >c jt narava vendar usmilila obupajoee m.adine Danes   popoldne   ie   priCel   naletavati prvi sneg v letošnjem letu. Ni ga sicer veliko, vendar pa pravijo stari očanci. ki *o dobri vremenski preroki, da je dana-.!! 11 sneg tamo pripravil    tla za debelejšo plast, ki bo gotovo  zapadla  prihodnje dni.   Nt toliko naši smučarji in smučarske organizacije kakor naše planinske postojanke imajo žc do slej radi neugodne zime veliko škodo. Se daj si bobo gotovo oddahnili \m, ki mi si toliko želeli snega, /lasti naša mladina ki je pač najbolj razočarana, ker ni bdo snega o božičnih šolskih počitnicah, ko bi bilo dovolj časa in prilike za smučanje in sankanje po naših planui&kih pobov jih,
— Mraz jc dane* nekoliko popui.nl. /ad nje dni se je gibal toplomer \ aaši dol mi med 8 in 12°, v višjih legah celo vu. dan m zjutraj pa je pade) že pod 6, kar jc pomenilo, da se bo vreme spremenilo, kar »c jc popoldne tud zgodilo.
— Sprememba pojesti. Hišo 1 garalo b 1 ^ šega avtopodjetja Kačnik je kupil trgovce g   KnSBPln tVtOSSOfeUC pa krojaški mojster g. .škrbec.
— Nogometna tekma. \a;i Amatera so sc prihodnje nedelje že zelo remetili Nastopiti hočejo na svojem pobeljenem igrišču proti celjskemu  hK..  Atler.ki.  k;  jl Trhr* veljeanom že znan od zadnjega gOSSOVanja v Trbovljah. Amater bo m.stopil v kom pletni postavi m si obeta vciiko uspeha. Amaterci hočejo igrati v vsakem vremenu in četudi bi zapadel snct',, ker ga bodo »pro ti z igrišča spravljali, iio to zopet senzacija za trboveljsko športno publiko Amaterje va atletska sekcija bo namreč prihodu j« nedeljo zvečer priredila v prostorih gos:;! ne Forte športno vesulieo z geslom »»pohod v novo sezono«,  s katere dobičkom hoče renovirati ie res do skrajnosti ra/drapano ograjo okrog svojega igrišča.
— Živilski trg Včeraj na pUčilni dan je bilo na tukajšnjem živilskem trgu precej živahno. Kmetice so prinesle na trg zlasti precej jajc ki so jih prodajale po 11 za 10 Din, jabolka so se precej podražila ter se prodajajo od 5 do 6 Din boli redke pa so bile zeljnate glave, ki so jih prodajale po 2 do 3 Dm komad Tudi krompirja je bilo nekaj in sicer po 75 para kg
— Obratovanje v februarju   Kakor ka žet se bo obratovanje pri rudniku v mesecu februarju precej skrčilo. Doslej te ie delalo
: 19 dni na mesec, v februarju na se bo pred I vidno samo !.•> dni.
Stev. 12
»SLOVENSKI   NAROD«, sobot*, 16. januarja 1997.
Strni v
Jutri (v nedeljo) premiera velike komedije
VERONIKA
V glavnih vlogah najboljši komiki: Hans Moser, Theo Lingen in Hllde Hildebrandt. — Ali si morete predstavljati Moserja kot »strogemu« šefa velike trgovske hiSe? KINO UNION*
Dr. Petru Zenklu v pozdrav
V ponedeljek bo predaval o predmeta „Praga, mati
svojih občanov44
Ljubljana. 16. januarja
Obisk dr. Petra Zenkla. velikega socialnega delavca v pravem pomenu besede, javnega delavca, kakršen se je pač lahko razvil v Češkoslovaški, kjer jam socijalno delo ni fraza, kakor jim tudi ni demokracija zgolj beseda., ima v temi času še, poseben pomen. Dr. P. Zenkl prihaja k nam v času, ko stopajo vprašanja na šepa socialnega skrbstva posebno živo v os predje, ko beda skoraj na vB&koni koraku terja o.iiočniii in nujnih ukrepov, r^ poglobije-ncja socijalnoga skrbstva, ki bi Se razvijalo po resnem, dobro premiđjenem programu, i *
HvaJeini moramo biti našemu vefikeinu prijateJju dr. Ženkiu. da nas obišče, kajti njegovo predavanje pa tuda delovne konference lahko nudijo našim soci jaluiuii deli; v<em mnogo dTagooendh  pobud, ki smo
jih resnično potrebni, razen tega se pa bo ob tej priliki najlepše izkazalo, kako nlno potrebno bi bilo. da bi nam bili Cehi za vzor pri organizaciji socialnega skrtetva. Pri nas se sacer radi ponosno trkamo na prsi, da je naše socijalno skrbstvo na vzorni višini, čeprav bi bilo mnogo boij priporoči] jdvo, da bi se resno zamislili nad perečimi problemi.
Dr. P. Zenkl se bavi izredno intenzivno s so^ajnJnimd problemi že 10 lot. Toda že takoj po osvobojenju je deloval na važnem mestu v ministrstvu za. socijalno politiko. L. 1936 je postaj ravnatelj Osrednje socijalne zavaroval niče. Dr. Zenkl je tudi predsednik socijalno političnega odbora prasketa mestnega sveta.   Ce povemo, da je v
Pragu socijalno skrbstvo organizirano naj-borj idealno med volrkkni evropskimi mesti je povedano dovolj. Pod dr. Zenklovim vodstvom je bilo ustanovljenih nešteto socijalnih ustanov. Krona njegovega dela so pa Maearvkovi domovi. Prasko socijalno skrbstvo je bilo oriraiii^irano po temeljitem načrtu v desetler.kj. Dela so se lotili seveda zdavnaj pred krizo ter so se tem lažje uprli posledicam slabih časov.
V Ljubljani bo preda v.? 1 dr. Zenkl v ponedeljek o predmetu >Frag"a. mati svojih občanov<. Dr. Zenkl je predaval že v Sto-viJniib velemestih o socialnem skrbstvu, n. pr. v Parizu. Bruslju, na Dunaju, v Rigi. pa tudi že v Beogradu, kjer so ga f/vol ili za častnega občana, m Zagrebu, čutimo se počaščeni, da bomo dr. Zonkla lahko sprejeli v svojo sredo. Prispel bo v Ljubljano jutri ob lG.nfi. Ob 19. bo dHovna konferenca v srebrn? dvorani lTroona. Predavan ie bo v ponedeljek ob 18.80 v vppM u n ionski dvorani in ga bo spremljal verik ftlm* Td bo prikaza1! češkoslovaško socijalno skrbstvo. Odličnemu javnemu dejavna kličemo iskreno dobrodošlico!
Niso ji ponujali podpore
„Slovenski dom44 je po krivem ožigosal vdovo Ivano
Sinodejevo kot lažnivko
Ljubljana, 16. januarja.
V Ponedeljek smo opisali del križeve poti vdove L Smodejev€, ki je prosila podpore na mestnem socijaJneni uradu. >Slo-venskj .ir»itK je na ta članek odgovoril.da vdova na mestnem sooijainem uradu 6ploh ni pr<'.«r.a in da socijalno skrbstvo v Ljub-Ijani ni bilo še nikdar na taksni višini kakor je zdaj. ^Slovenski dom* pravi, da bi vdova podporo nedvomno dobila, če bi za njo prosila, čeprav Smodej eva ni pristojna pod ljubljansko občino. Sredstev pa nimajo toliko, da bi podpore še ponujali. Lisi je torej postavil nesrečno vdovo na laž. kar škoduje njenemu imenu, pa tudi v <rmotnem pogledu je prizadeta, javno ožigosana kot lažnivka. na kar se lahko ozirajo povsod, kjerkoli bi prosila za delo hV r.ouporo.
Vdova nam je prediožiila pismeno prošnjo ki se je z njo obrnila na mesrjii socialni urad. in podala pismeno izjavo, ki se glasi:
»Podpisana Ivana Smodej, vdova po po-n.-.-ečenem Matiji Smodeju. izjavljam, da sem osebno prosila za podporo na mladinskem odseku mestnega socijaJne.ga urada, in <-icer 3L decembra. Tan* so mi rekli, naj rrem na občino, kamor sem pristojna. Moje pismene prošnje sploh niso hoteli vzeti na znanje. Prosila sem. da bi vsaj pismeno prošnjo ^prejeti in mi morda kdaj pozneje odobrili kakšno podporo, ako mi je ne morejo takoj, a prošnje nošo sprejeli. Ra-zpn t^ga je šel čez nekaj dni prosit Mine
Ob grobu Ivana Berčiča
Škof ja Loka, 15. januarja Mrk dan. . . Kakor bi tudi nebo hotelo pokazati svoje sočutje, se je prevleklo s sivo kopreno, iz katere so v prvih popoldanskih urah pričele sipati lahne, prav lahne snežinke. . . Kakor pozdrav mlademu idealistu, nacionalistu, ki se poslavlja od nas. Smrt Iva Berčiča je nas pretresla v dno duše. Takoj v petek zvečer je imel Sokol komemorativno sejo, na kateri je spregovoril I. podstarosta br. Horvat, stav ljajoč pokojnika za zgled vsem, posebej onim mlajšim, ki blodijo in tavajo v labirintu idej. Sokol hoče svojega odličnega brata spremiti na zadnji poti tako kakor je zaslužil.
Pokojni br. Berčič počiva na mrtvaškem odru, ki so mu ga pripravah v drugem nadstropju LenČkove hiše. Da je imel pokojnik mnogo prijateljev in znancev smo vedeli. O, pač! Toda, da bo njegova usoda našla toliko sočustvujočih src in duš, ne, tega nismo pričakovali. Od jutra se zbirajo na njegovem domu čestilci pokojnika, ki izražajo globoko užaloščeni vdovi svoje sožalje. Med drugimi minister dr. Albert Kramer, bivši narodni poslanec Ivan Lončar.
Žalostno done zvonovi v zimsko tišino, a on počiva sredi zelenja in lučic, miren In tih. spokojno. Našel je svoj odpočitek po burnih in mukapolnih dneh trpljenja, pa potem, ko je dal svojemu narodu največ, kar je mogel. Saj je bila življenjska pot br. Berčiča en sam delavnik, posvečen bližnjemu in skupnosti.
še nekaj ur in razvil se bo žalni sprevod! Poslavljali se bomo. Ej, Sokole naš, kako bridko in grenko slovo! Kakor kamen nam bo leglo na srca, težilo nas bo to nas žalostilo do obupa. Da, smrt je mogla presekati vez, a le navidezno, kajti duševna ostane in ta je nepremagljiva in večna! Zvestoba za zvestobo, dragi Ivo, ml preostali bomo sledili Tvojim svetlim ogledom in vzorom! Zdravo!
na mladinski ode>e>k g. A. SKvar, ki je tako zvani oče revnih. Tudi njemu so rekli: ^Kaj pa išče tukaj? Naj gre na svojo občino! c Dne 28- in 29. decembra sem bila tudi v Mestnem domu. kjer som čakala več ur. da sem lahko govorila z nekim gospodom. Prosila sem ga, naj bi se zavzel, da bi dobfla ostanek pogTebrane, ki mi je bila izplačana po V. razredu zavarovanja, dočim je moj mož spadal v IX. razred. Vprašala sem ga tudi kako bi se naj to uredilo, da bi OlTZD priznal pravico do zavarovalnine, po IX. razredu. Odgovoril mi je. naj se obrnem na OUZD. kjer bodo zadevo uredili, sla sem tja, kjer sem zvedela, da se ne da nič storiti. Ljubljana, 14. januarja 1937. Ivana Smodej.«
Pismena prošnja, ki jo je skušala vdova predložiti na socialnem uradu, se pa glasi- ?PodpisaTta Tvana Smodej, vdova po Matiji Smodeju. ki se je ponesrečil pri regulaciji Malega grabna ter na posledicah poškodb umrl 15. decembra, prosim p. n. urad najvljudneje, da bi mi blagovolil nakazati nekaj podpore- Skrbeti moram za dvoje nepreskrbljenih otrok v starosti 4 — 6 let. a manam nobenih sredstev za preživljanje, niti ne morem nabaviti kurjave in najrx>trebnejše obleke za otroke .. .c Sledi podpis.
Prepričanii smo. da je v Ljubljani dovolj plemenitih ljudi, ki »očuvstvujejo z nesrečno vdovo. Ali bi ne kazalo zbrati skromnesra zneska Tn uboge otroke? Na-Mov dobite v našem uredni-štvu.
Ljubljanski konser-vatoristi v Kranju
Kranj, 15. januarja Ljubliansk-: konservatoririti, ki so lani pred božičem prvič zelo uspešno nastopili v Kranju ter zbudili veliko zanimanja, so danes leden vnovič koncerti rali v gimnazijski dvorani. V razliko s starejšo, skuša mlajša generacija konservatonjskih gojencev najt] ožje stike z ljudstvom po deželi s tem, da mu prinaša glasbo, vzbuja zanjo smisel in v tem praven vzgaja. Tako so konserva-toristi priredili zadnja dva meseca več kon. certov v manjših mestih _*n krajih, druge pa imajo v programu.
nastopil  primaš   Jan««   močne *la\«'*fga
Da zadovolje slehmega tudi razvajenega koncertnega obiskovalca, so konservatoristi nastopili na drugem kranjskem koncertu s programom in z močmi, s katerim se lahko podajo povsod. V prvi vrsti naj omenimo ravnatelja državnega konservatorija v Ljubljani, opernega pevca in ljubljenca koncertne publike sploh — bodisi, da ga posluša v dvorani, operi ali ob radiu — g. Julija Bele-tta, ki je zapel štiri pesmi ob spremlieva-nju orkeslra ter žel viharen aplavz in zahvalo kranjskega občinstva. Dalje je nastopil prjmaš danes močno edovečega in nai-boljšega ljubljanskega komornega kvarteta, katerega glasbena prizadevanja in uspehe priznavajo vsi kritiki, g. Pfeifer, violinski virtuoz in profesor konservatorija. ki je odigral dve solo tockj in sodeloval rudi v orkestru. Ostale štiri točke iako bogatega programa je izpolnil orkester, ki je sestajal iz Članov orkestralnega društva in konservato-ristov. Zvenel je prav lepo. Kot ambiciozen in talentiran dirigent — naraščajnik, se je kranjski publiki to pot predstavil mladi Uroš Prevoršek, kj je naštudiral vse orkestralne skladbe in prav odlično dirigiral. Orkester ie izvajal tudi njegovo listno zelo zanimivo kompozicijo: >Concerto (iroaeoc. Vse skladbe so se občinstva globoko dojmile, saj so taki koncerti v Kranju zelo redki in vsi na_ stopajoči so želi polno priznanje. Skoda, ker gimnazijska telovadnica ni dovolj akustična in sploh ne ustreza koncertnim pogojem, radi česar je tudi glasbeni efekt manjši, pa naj nastopi kdorkoli.
Svojo dolžnost m vse razumevanje pa je to pot pokazala kranjska publika. Dvorana je bila natlačeno poma. koncerta so a- ude-
ležili vsi sloji in jc le Želeti, da bi t».fc> vedno tako. \'es koncert je pomenil za Kranj dogodek prvega reda. ker i e bil ta večer poln glasbenega uzUka za vsakega prijatelja glasbe. Z lepo ude>icžtH> je bila rešena tudi lir naučna e*tran koncerta, tuko da je Idruženje liubljanskh kon^ervatoristov dobe^lo morai-no popoln uspeh, pa tudi gmotno vsaj nekaj odškodnine za vee žrtve in trud. Udruženje naj bo repričanoda mu je kranjtsko olK^jnstvo za ta lepi večer globoko hvaležno in da si takih nastopov konservatoris*ov v bodoče še želi. Aranžma koncerta sta vodila predsednica Udruženja gdč. Bradačeva in g. Oregorc. Ves program je tudi oddajala ljubljanska radijska postaja.
Kupuj domače blago !
Iskra zažgala gozd
Pij—j most. 13. januarja Na praauk je afctoj brzovkdca Stev. 8, Id pripelje ob 13.51 aa Zidani most. za-žgal goz i. last Maivne železnica nad postajo Radeče pri Zidanem mostu. Ker je tal gozd stih, vreme pa vetrouno, se je Ogenj hitro razširil proti vrhu. Mimokio-či so takoj oPvestili po-ta.jo Zidani most, ki je ta*koj postala sekcijskoi dedavstvo pod vodstvom g. Antona Arharja gatat goreči goad. Pri gasilnih delih Je bil med tem zapasaen že a š<bev*imjftni domaćini okrajni šumar in načelnik prostovoljne gasilske Čete g. Robert Premersteia iz Radeč, ki je dajal potrebna, navodila za lokaliziranje požara.
Z združenimi močmi se je posrečilo Ogenj omejiti, toda kljub termi je pogorelo okoli 4 ha mladih borovcev in suhe trave, dkoda, ki jo trpi železniška uprava, sada okoli 4.000 Din.
Starešina Josip Turk se poslavlja od slovenskega gasilstva
Ljubljana, 16. januarja. Nedavno je bila. kakor smo že takrat poročali, razrešena celotna upiava gasilske zajednice za dravsko banovino z edino izjemo starešine Josipa Turka, ki je še ostal na svojem mestu. Tik pred Božičem pa je bil razrešen tudi on. Ko je te dni izročil
) n. ^
J?   n T*
svoje posle, nam je poslal naslednje poslovilne besede slovenskim gasilcem:
Razrešitvi zajedničine upra\'e v začetku nowmbra L l. je naravno sledila moja 21. decembra. Moral sem se umakniti na \'išje povelje po več ko štiridesetletnem de/ovvi-nju, ker sem dosledno odklanjal biti starešina brez dolžnosti in pravic le na papirju.
Ta viteška organizacija mi je bila poleg sokolstva v življenju najvišji ideal; njej sem pos\'ečal vso s\'OJo ljubezen in življenjske sile, da bi jo po\*eJel do vedno \všjega razmaha, popolnosti in udarnosti v cilju nje ne \*rvišene naloge, ki jo izpolnjuje v blaginjo s\*ojemu bližnjiku ob vsaki sili in nesreči.
V teku desetletij je našu gasilska armada iz majhnih počet kov narasla do mogočne višine preko 30.000 rednih članov in tako predstavlja v naši Jugoslaviji dobro polovico \*sega članstva.
Ob slo\'esu se iskreno zahval ju jeni svojim dragim to\'arišem za dolgoletno sodelovanje kakor tudi za neomajno zaupanje in bratsko ljubezen, katere sem bil deležen v obilni meri ves čas svojega delovanja na tem položaju, llkratu pa želim našemu slovenskemu gasilstvu vedno večji in lepši razmah k čim \*išji popolnosti, v bratski slogi in ljubavi, da doseže vse one visoke smotre, katere mu je začrtal s svojim organizačnim zakonom nas nepozabni blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Ledinitelj. Pomozi Bog!
S tovariškimi pozdravi
JOSIP TURK bivši  starešina zajednice.
Živilski trg
Ljubljana, lb. januarja Na živilskem trgu se. je takoj poznalo, da smo dobili včeraj prgišče snega. Zaradi spremembe vremena je bil namreč zcle-njadni trg slabše za.seden ter založen. Tudi cene so se malo dvignile-
V splošnem pa na tngu že del j časa ni posebnih sprememb. Jabolk je do vod j v primeri b povpra sevanjem, pač pa z njimi v tej sezoni kauetiee mnogo slabše zalagajo trg kakor prekupoevalke. Cene se niso mnogo spremenile od božiča. Povprečno so lepša jabolka po 5 do 6 Vin kg. Namiznih jabolk na splošnem trgu seveda ne prodajajo.
Xa zelenjadnem trgu ni več toliko eve-tače kakor je je biio prejšnje tedne, zato se je tudi podražila, in sic-er na t> Ddu k«1. Zato je pa tem več dalmatinske endivije-Danes so bih dobro založeni z njo vsi branjevca. Prodajali so jo p»> 8 Din kg. Izmed domače zelenjave je liilo največ radiča, ki je po 1.50 Din merica. Xa zelenjadnom trgu je bil danes mi.prodaj tudi sloviti >luk« z Dravskega polja. Prodajal ga je pristni lukac, in sicer blago drugje vrste po 1.30 Din kg. res lepo čVdilIo v venc5h» pa po 1-75 do 2 I>2n kg. Gospodinjite so knua.lu pokupile čebulo, pač zarto. ker je zadnje čase trg slabo zatožen z njo.
Na perutninskem trgu je biio malo prometa. Žive perutnine ni b9o mnogo naprodaj. Cona jajc je v splošnem nejznreme-njena. Najleipša jajca so se vedno po 1.25 Pdn komad. Osušena jajca prodajajo po dinarju komad aii po 13 komadov za 10 Don. Gospodinja kupi poceni jnjest, če ima srečo, da dobi počena,, ki jUh prodajajo sveža celo po 50 par komad. Toda kupovni-ka jih mora odnesti v posebni posodi. Po pen itn i iti meščani zadnje čase ne posegajo posebno.
Še en ruski film
Ljubljana, 16. januarja Po dolgem presledku je prišel v Ljubljano Se en ruski film, >Ciganska postava«. Evropskemu očesu in ušesu je tendenca na filmskem platnu tuja, tako tuja, da je pripravljeno celo obsoditi zaradi nje film, ne glede na njegovo kakovost. Čudno. Pred nosom imamo najmočnejše orožje propagande, pa ga ne znamo izrabiti ali pa smo morda idejno že tako izžeti, da nimamo za kaj izrabiti tega mogočnega propagandnega sredstva. Vidimo sicer plahe poskuse zanesti tendenco tudi na filmsko platno, v ameriškem in evropskem svetu, toda preko teh poskusov ne pride-
jih prerodih in prevzgojili, napravili iz njih koristne Člane človeške družbe, vključili te nesrečne ljudi v proces dela in napredka ? Zato ni čuda, da nam zvene besede in melodije iz tega filma tako tuje, da se nam zde ti bradati, široki obrazi tako čudni, da nas pusti dejanje filma nekam hladne. Ne vseh, pač pa pretežno večino, vse tiste, ki se še niso mogli znajti v labirintu idej in zablod našega časa.
Pisati o filmu samem je težko, ker bi zašli predaleč. Je nekaj svojevrstnega v tej ruski filmski umetnosti, nekaj, kar človeka, ki ga materijalizem še ni povsem prepojil, globoko pretrese in prevzame, obenem pa napoti, da se zamisli nad usodo človeštva. Ob vsakem ruskem filmu se mora telesno in duševno zdrav človek vprašati: Kam drvimo, kdaj se bomo zavedli vedno večje nevarnosti pogina?
Obup mlađega zidarja
Ljubljana, 16. januarja V Zg. Šiški v hiši št. 211 so našli včeraj popoldne sosedje na postelji vsega v krvi 33-letnega brezposelnega zidarja Ludvika Rorštnarja. Borštnar si je z britvijo pre-rezal žile na- obeh rokah in mu je izteklo že mnogo krvi. Stanovalci so nemudoma pozvali zdravnika, medtem pa že tudi obvestili reševalce ter so ti obupanca prepeljali z reševalnim avtom v bolnico. V bolnici so mu sicer takoj nudili pomoč vendar nesrečneža niso mogli več spraviti k zavesti. Borštnar je davi okrog pol 7 podlegel posledicam prevelike izgube krvi.
Ludvik Borštnar. ki je bil rodom Trža-čan, je bil že delj časa brezposeln. Bil je priden delavec in je vedno iskal dela. ki ga pa ni mogel najti. To ga je že pred dnevi popolnoma po trlo, in tako se je odločil za samomor. Zavžil je doma strup, a so ga sosedje pravočasno rešili in ga spavili v bolnico. Ko je bil zunaj, je spet iskal dela. a brezuspešno. Včeraj se je še bolj žalosten nego navadno vrnil popoldne domov in si prerezal žile.
Zanimiv spor
v gasilski župi
Kamnik, 15. januarja Gasilska zajednica dravske banovine je pred dnevi razrešila upravo gasilske župe mo. Rusi so pa vpregli prvenstveno film j" kamniškega sreza in je mesto nje imeno
v svojo propagando in pokazalo se je, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je to eden najmočnejših stebrov učinkovite propagande. To smo videli v filmu >Pot v življenje«, to vidimo tudi v filmu ^Ciganska postava«. Kaže nam prizadevanje pripraviti cigane do tega, da si se trajno naselili na enem kraju in opustili svoje potepu Sko življenje.
Komu se pri nas sploh sanja, da je mogoče lotiti se takega problema? Mi se ukvarjamo s prašnimi, blatnimi, kotanja-artimi te razrvanimi cestami, s slabimi železnicami, z brezposelnostjo m bedo. In kako bi torej utegnili razmišljati o ciganih, ki jm tudi nam ne manjka, da bi
vala novo, začasno upravo z g. Nandetom Novakom na čelu. Razrešitveni odlok očita razrešeni upravi med drugim, da je delala razne nepravilnosti in nezakonitosti, da ni dovolila ustanavljanja novih gasilskih čet, da ni potrdila raznih članov četnih uprav ter da nekatere čete v tej župi niso sprejemale novih članov, nekaj članov pa so celo brez povoda izključile.
V zvezi s to razrešitvijo je sresko načel-stvo zahtevalo, da razrešena župna uprava preda vse posle in imovino gasilske župe novi upravi v roku 24 ur, v nasprotnem primeru se naloži članom razrešene uprave globa Din 2000.—
Razrešena uprava pa se je temu od-
daji poalpv m IiiiiiiSsi ne naeamlk razlogov, mmr ji to brani prisega, katero mo elani uprave starešinstvu gasflaka zajedale« dravske banovine, ki je bila po zakonu izvoljena, katero je pa stamflnstvo vatrogasnoga .saveza v Beogradu raarešila Ker je uprava supe bila obveščena, da je starešinstvo gasilske zajednice v zakonitem roku vložilo pritožbo na najvišji gasilski forum in ministra za fizično vzgojo naroda in ker ta pritožba sedaj še ni rešena, smatra uprava kamniške gasilske župe razrešeno upravo gasilske zajednice in starešino g Turka Še vedno za svoje zakonite predstojnike, katerim je položila prisego ubogljivosti. Radi tega je uprava kamniške gasilske župe izjavila, da bo posle oddala le pod pogojem, če jo oblast odveze prisege.
Na ta odgovor je sresko načelstvo ponovno zahtevalo predajo poslov in stOSV najkasneje do 14. t. m. do 17. ure. z grožnjo, da bo izvajalo zakonske posledice, če razrešena uprava ne izpolni odredbe
O tem sporu bomo še poročali.
Občni zbor SK Reka
Vič. 16. januarja.
Marljivi SK Reka na Viču je polagal v četrtek 14. t. m. obračun svojega plodonor,-nega udejstvovanja v letu 1936 na X. letnem občnem zboru, ki je bil zelo lej»o obiskan. Zborovanje je otvonl klubov predsednik g. Rudolf Zaloker, ki je po uvodnm formalnostih najprej predlagal pismene pozdrave ministru za telesno vzgojo naroda dr. Rogiču, banu dr. Natlačenu. mestnemu županu dr. Adlešiču. Jug. nog. savezu in Zimskosportnemu savezu v Ljubljani, potem pa iskreno pozdravil staiosto vi-škega Sokola br. Pavla Borštnika in zastopnika časopisja. Predsednik Zaloker se je nato spomnil vseh važnejših dogodkov klubovega delovanja zlasti proslave 10 letnice, nakar so sledila poročila klubovin funkcijonarjev.
Ko je bil prečitan zapisnik lanskega občnega zbora, ki ga je članstvo soglasno odobrilo, je podal tajniško poročilo g. Franjo Cvar. Klub je štel 4 ustanovne. 70 rednih In 40 podpornih članov. Najvažnejša prireditev lanskega leta je bila klubova 10 letnica, katero je SK Reka proslavila s pokalnim turnirjem. Za ta turnir so darovali krasne pokale minister dr. Rogič, ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, predsednik kluba g- Zaloker in klubov član g. Rudi Bartl. Vsa proslava je lepo uspela v moralnem in tudi gmotnem oziru. Klub jc imel dve aktivni sekciji: nogometno, ki sta jo vodila izmenoma gg. Hartnian in Knnan ter smučarsko, ki jo je vodil poročevalec. Velik uspeh je dosegel klub zlasti v tem, da je prišel iz II. razreda v I. razred LNP. Med viškim in tudi ljubljanskim občinstvom uživa klub velik renome, kar so zlasti pokazale vse nogometne tekme. KonC.no je izrekel g. tajnik zahvalo vsem dobrotnikom kluba, posebno pa predsedniku g. Zaloker ju ter časopisju, ki je radevolje objavljalo vsa naša poročila. Iz blagajniškega poročila blagajnika g. Radija PialerJ* je bilo razvidno dokaj ugodno stanje kluba, saj je znašal denarni promet nad 31.000 dinarjev. Poročilo klubovega gospodarja g. Adolfa Stekla.** pa pravi, da znaša vrednost klubovega premoženja okroglo 10.000 dinarjev. V odsotnosti zadržanega načelnika nogometne sekcije g. Krroana je prečita! njegovo poročilo g. Ivan Draaler. Uvodoma je omenil pomen uvrstitve SK Reke iz H, razreda v I. nato pa naštel odigrane igre, ki jih je klub odigral v letu 1936. Vseh tekem je bilo 59 s skupno gol-diferenco 253 : 101 za SK Reko. Prvo moštvo je odigralo 43 tekem, od katerih jih odpade na prvenstvo II. in I. razreda 14, na prijateljske tekme 18. na pokalne 8, na noCno 1 in na kvalifikacijske 2. Juniorji so odigrali 16 tekem, od teh 8 za prvenstvo, 5 prijateljskih in 3 pokalne. Končno je poročevalec pozval vse igralce na vztrajno in požrtvovalno delo, da bo klub v ponos Vi-čanom in Ljubljani. Poročilo smučarske sekcije, ki jo je vodil g. Franjo t'var, pravi, da je imela sekcija 35 članov, od teh 10 verificiranih. Zaradi slabih snežnih razmer se sekcija ni mogla posebno udejstvo-vati, priredila pa je klubske tekme v Planici, dalje se je udeležila gozdnih tekov SK Ilirije. Sm. ki. Ljubljane, SK Koro-tana in teka ^Zedinjenja«. Tekmovalci ao zasedli skoro vsa prva mesta in si priborili mnogo diplom. Za božič je priredila sekcija tridnevni smučarski tečaj pod vodstvom trenerja Banovca in Finca Korhonena.
V imenu nadzornega odbora jc poročal g. Karel Podlogar, ki je predlagal razreš-nico prejšnji upravi, ter je bila soglasno sprejeta. Po desetminutnem odmoru je bila volitev novega upravnega odbora, ter so bili soglasno izvoljeni naslednji gg. predsednik Zaloker Rudolf, I. podpredsednik Roltežar Franc, II. podpredsednik Hartman Ivan, tajnik Peric Mirko, blagajnik Bartl Ferl. gospodar Steklasa Adolf, načelnik nog. sekcije Kepec Lojze, načelnik smuč sekcije Cvar Franjo, odborniki DraSler Ivan, BlažJca Ludvik, Zaletel Mirko, Rozman Maks. I*iSlar Rudi, lTrbanCIC Stan^ Belič Franc, Furlan Dane, Saje žane In Repov* Hubert, v nadzorni odbor pa gfr Betteto Evgen. Podlogar Karel, Bartl Rudi in Novak Janez. Po izvolitvi se je zahvalil za zaupanje predsednik g. Zaloker. nakar je pozdravil vrle Rečane v imenu Sokola starosta br. Pavle Borštnik. Pri slučajnostih se je rešilo še nekaj klubovih internih zadev, nakar je ob 21.30 zaključil g. predsednik lepo športno zborovanje. —ai.
Iz Radeč
— ProAnja cestnemu odbom v Krškem.
Na ponovne prošnje, ki 5roo uh pred kratkim priobčili v -Slovenskem Narodu j- je cestni odbor dal razširiti banovinsko cesto, ki pelje mimo gostilne Likoma v Radečah. Cesta je bila vsekako preozka in ne ograjena. Več ljudi je že padlo v Savo. ki pa tedaj k sreči ni bila globoka. Cesta je torej na tem predelu delno razširjena z betonsko podlago, na kateri so postavljeni železni stebriči za ograjo. Minilo Je že več kot dva meseca, pa še vedno nI prepotreibne ograje. Zato je še vedno nevarno, da bi kdo v temni noči ne padel v Savo. Ograja pa je potrebna že zaradi otrok, ki kaj lahko padejo v Savo Upamo, - da bo cestni odbor v Radečah v d<v glednem času poskrbel za odpravo teh ne-
Stran 4
16LOTIH8KI N ABOtfe. .M, B,
Sfer. »2
Matineja Z. K. D.
Danes to*do ob 14.15 in Jutri (T nedeljo) ob 10J0 i
te *n stoletja
KRIŽARSKE VOJNE
VITEŠTVO, JUNAŠTVO IN ROMANTIKA ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA 2 V ELITNEM KINU MATICI — MATINEJSKE CENE DOf &50 IN ftJO
DNEVNE VESTI
— Potovanje dr. Bukovskega po Jugoslaviji preloženo. Starosta COS in prvi predwdnik Zveze slovanskega sokolstva da*. S. Bukovsky, ki je nameraval prihodnji teden ohL-Jkati naše Sokole ter potovati skozi Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Mostar. Split, Zagreb in I^jubljano po državi, je nenadno obolel in zato je njegovo potovanje, ki bi trajalo 10 dni, preloženo na p.eloločen čas.
_ Morski kabel Pariz—Beograd. V torek so preizkušali moraki kabel, ki bo omogočal direktno brzojavno zvezo med Parizom in Beogradom in ki veže našo obalo pri Igalu a Tunisom. V februarju bo ta nova zveza slavnostno vzpostavljena v promet. Slavnoeti se bo udeležil tudi francoski poštni minister ter bo ob tej priliki oblaka! Igalo.
_
TEl. 27-30
SLOGA
šlageropereta sezone! V gl. vlogi poje Jeanette Mac Donald ROSE MARIE
MATICA
Izvirni rusko sovjetski film CIGANSKA POSTAVA
21-24
i
Krasna veseloigra s petjem INTERMEZZO Tresi Rudolph — Albreeht SchonhaJs
Predstave danes ob 16-, 19.15 m 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21.
_ \z banovinske službe. Imenovani so za
banovinskega tehničnega višjega pristava banovinski tehnični postav pri banski upravi iaig Stanko Maeek, za hanovinakega uradniškega pripravnika pn banski upravi banovinski zvaničnik Fortunat M ajdi 5, za zdravnika združene zdravstvene občine Velenje volonter banovinske bolnice v Mariboru dr. Ivan Turin, za arhivskega uradu .'ka pri srer «k.eiu načelstvu v Mariboru, dodeljen nižji gozdarski šola v Mariboru uradniški pripravnik Josip Vodopivec za banovinekega računskega inšpektorja pri banski upravi banovinski računski kontrolor Andrej Zega, za banov$nskega svetnika pri banski upravi sekretar Anton Zorn, za banovinfikega zva-ničnika pri banovinski kmetijski Soli Raki-r ean Ivan Blazevič in za banovinsko zvanifl-oJoo pr.i banovinski zalogi šolskih knjig v Ljubljani Jožica Pengal. Premeščeni so po služben: potrebj ekonom banovinske bolnice ▼ Brežicah Ivan Grobelšek., za administrativnega uradnika banovinske bohrice v Celju, banovinski kmetijski svetnik sreski kinottf-ak: referent ing. Ivan Rataj iz Radovljice h komisiji za agrarne operacije v Ljubljano in administrativni uradnik banovinske bolnire v Celju Srečko Reanic v banovinsko bolnico v Brežicah.
1   Matineja kina Sloge
Danes ob 14.15 m jutri ob 11. dop.
GRETA GARBO
v prekrasnem filmu
Kakšno me želiš ?
Cene 3.50 in 5.50 Din
_ Odvetniška vest. y imenik advokatov s
sedežem v Ljubljani je bil vpisan dr. Boži! dar č'ernej.
_ Iz službenega lista«. .Službeni list kr
banske uprave dravske banovine« št. 5 z dne 16. t. m- objavlja ukaz kraljevskih namestnikov o amnestiji in pomilostitvi, uredbo o opravljanju državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike, izpre-membe v pravilniku za opravljanje podpre-glednizkega, pregledniškega in strokovnega uradn skega izpita pri iinancnj kontroli, telefonski prom&t: nove proge z Avstrijo in z Italijo, izpreineme v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine rn razpored v državnem svetu sw leto \9&7.
— Proračuni naših mest. Včeraj smo poročali, da se sestane jo danes v Beogradu finančni .strokovnjafel naših mest, da se porazgovore o proračunih. Gre v glavnem za Beograd, Zagreb in Ljubljano in za način, kako bi kazalo &e ta vit i proračune, da bi bih kolikor toliko v skladu in da bi dobili enoten sistem sestavljanja mestnih proračunov. Naša glavna mesta se bistveno rajlikujejo zlasti v vprašanju mestnih podjetij.
Danes, 16. I. zvečer v veliki dvorani HOTELA »METROPOL«
GODBA — PLES!
— Konferenca gospodarskih zbornic zaključena. Snočd je bila zaključana tri dni trajajoča konferenca ^ospod^Jskih zbornic. Po konferenci so bili delegati sprejeti pri trgo\i3>sikem ministru dr. Vrbaciiču, ki so mu pojasnili svoje pojrlede na poedtine probleme našega narodnega gospodarstva in ga naprosili, naj njihove želje upošteva. Včeraj dopoldne je sprejel zastopnike Zbornic pomočnik kmetijskega ministrstva Milan No-vakovic. potem pit fmančni mrnoster Dušan Letica. V vseh treh ministrstvah jfcm je bdio obljubljeno, da se bodo želje nafm gospodarskih zbornic upoštevale.
— Lanski čisti dobiček Postne hranilnice. Računi Poštne hranilnice za loto 1986 so zaključe ni in proeledani. Oistii dobiček je znašal 50.170.279.38 Dm in je bil za 3 milijona 293.409.35 Din večji od dobička v predlanskem feSa.
— Prt nas toplejše vreme s snegom, t Bosni hujši mraz. Končno ae je asa neto lumililo in nam včeraj nasuto sa tolažbo nekaj snega, ki ga je pa seveda mnogo
premalo za . mjuko. Ni Dolenjskem ga je zapadlo nekaj več kakor na Gor en jak eni,
ker je snežilo že včeraj zjutraj. 8 Polževega nam danes poročajo, da je snega 10 cm in da se vedno polagoma snasi. Za silo se bo že torej dalo smučati, ker je zapadel sneg na suho. Zemlja je bila že itak dolgo zmrznjena. Več snega je zapadlo v planinah. Dočim je pri nas mraz precej popustil, je pa v Bo ni pritten.il s tem večjo silo. Včeraj zjutraj so imeli v Sarajevu 15, v Tuzli 17, v Zenici 14, v Doboju 12, v Stambulčiču 10 stopinj pod ničlo.
Začel sem s privatno prakso
Ing. agr. Lojze Prežel j
specialist za rastlinske bolezni (fitopato-log) — Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) cesta 23 — NASVETI, PREGLEDI. OBRAMBA IN ZATIRANJE VSEH RASTLINSKIH ŠKODLJIVCEV.
— Pismo staršev ustreljenega giiiinasijea generala Franca. Fraucovi vojakj so ustrelili na madridskem bojišču dijaka 7. razreda gimnazije v Banjaluki Mirka Seksa, sina sodnega nadsvetnika Petra Seksa. Ker njegovim staršem niso znane podrobnosti tragedije, so se obrnili na generala Franca, da bi jim pojasnil vzroke tragične smrti njihovega sina. Radovedni smo. če rim bo Fnaneo odgovoril.
— D. M. v Polju: Silvestrovanja v So-kolskem domu radi stavke v tovarni ni bilo, ker je občinstvo na strani stavkujo-čih papirničarjev, ki se bore za svoje pravice in svoj vsakdanji kruh. Ker je odvisen od zaslužka istih denarni promet naše in sosednje občine, se sedanje plače vevškega delavstva pod nobenim pogojem ne smejo znižati, ker je to komaj zadosten eksistenčni standard. V nedeljo 17. t. m. zvečer bomo videli času primerno burko »Vice doktor* ostale prireditve pa bodo zaradi stavke najbrž odpadle.
KINO IDEAL
Danes ! Danes !
Grandijozni velefilm
G ARCI A
V  glavnih vlogah:  VVallace Beerv, John Boles, Barbara Stamvick
Predstave ob 16., 19. in 21.15, jutri (v nedeljo j ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vreme s padavinami. Včeraj je snežilo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja tenajporatura je znašala v Splitu 7, v Skop-lju 1, v Beogradu 0.0, v Zagrebu — 1, v Ljubljani in Mariboiru — 2, v Sarajevu — 5, Davi j« kazal barometer v Ljubljani 768.9, temperatura je znašala —4.0.
— Po smrti oprana čast. Lani ob koncu junija sta skočili pod vlak mladi delavki tvornice v Dugi resi sestri Marija in Ruža Biršić. Prvi je bilo 20, drugi pa 19 let. V smrt sta sli zaradi težkega očitka, da sta kradli v tvornici platno. Zdaj so pa sodne oblasti dognale, da sta bili ob-dolženi po krivem.
Ce se odločite,
in poskusite J A JNEVE-PEK A TETE, Vas čaka veselo iznenađenje. Prvič da se kuhane ne sprijemljejo, dragic, da se trikrat povečajo, in tretjič, da dajo tri krožnike iz l/4 kg paketa, — Pomislite, kake ugodnosti!
— Obvestilo: Ker amo zveden, da se nas renome zlorablja, opozarjamo naše odjemalce, da v Ljubljani nimamo ne posebnega qprejemališča ne potnikov za pokro-manje. Sprejemamo blago za po k roman je le v Šiški, Celovška cesta 90a, poleg stare mitnice. Obenem sporočamo, da smo cene znatno znižati. Dnitas dr. z o. z.
Iz Ljubljane
—lj Trnovska župnija se z veseljem pripravlja na ^sprejem novega žu;t..ka, g. dekana Janka Cegnarja, ki pride na svoje novo mesto v tprek 19. t. m- Slovesen ^rprejem se bo vršil ob 7.45 zvečer. Pri krakovski kapelici na Emoni k i cesti se zberejo otroci in vsa mladina ter počakajo da bodo gospoda župnika s plamenica-mi spremili do cerkve. Plamenice bodo prodajali na licu mesta po 1 Din. Vsi drugi župljani naj se zbero pred cerkvijo in naj narede špalir na mostu. Prosimo, da vsi poslušate reditelje. Pred cerkvijo se bodo novemu duhovnemu pastirju poklonili otroci, odrasli župljani in Marijine družbe s poztfravnimi nagovori. Posebej vabimo k sprejemu tudi narodne noše, ki se radi mraza zbirajo v veži župtnisca ta se potem urede v špalir ob cerkvenih vratih. Po blagoslovu v cea h. vi bo tako podoknica pred župrdseem. Delegati vseh društev v Župniji — od vsakega društva po en zastopnik — naj se še pred podoknico zberejo v župnišon, da se predstavijo m poklonijo g. župniku. — Slovesno ustoličenje novega župnika bo potem v nede&> 24. t. m ob 9 drsvndan. šolski otroci napravijo špalir za sprevod iz Waj0tatk r cerkev. Narodne noše se Zberejo zopet ▼ m gronto s ismsjuksii v/ eer-
hca^m^oSSmT JtfbcaisJ^uaah, ko as> tone ceste ie prazne m ko je za pometanje
pa je nimstm občina pričela to staro vade zanemarjati m se je le tak- labso zgodUo, da so včeraj dopoldne okoli 9.30 ara pometa« Sv. Petra cesto, na kateri je prav tedaj najbolj živahen promet, pol ure poprej so pometali na Bregu, popoldne pa na Karlovški cesti. Nepotrebno dviganje oblakov prahu v času, ko so ceste potne pešcev, vrini ja razumljivo ogorčenje m smo prepričani, da se bo mestna občina povrnila spet k starim običajem in odredila pometanje cest takrat, ko je za to res primeren čas in ko pometajo ce4e po vseh kulturnih mestih.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM ▼ Šiški, telefon 33-8?
- R. Benatzkega svetovni operetni-šlager
PRI BELEM KONJIČKU
Herman Thimig, Christl Mardavn, Theo Lingen
Predstave v soboto ob 7. in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5-, 7. In 9. uri.
V nedeljo ob 11. uri dopoldne za ceno Din 3.50 na vseh prostorih opereta s Paul Horblgerjem VSE RADI MUZIKE
—U Obcnl zbor društva »Bela krajina«. Sonci se ja vrsti pri »Slamtcu« obcnl zbor društva >Bela Krajina« ob lepi udeležbi članstva Predsednik društva g. dr. Milan Bano je prikazal v zelo zanimivem poročilu tiho, a zelo uspešno delo v korist Bele Krajine, ki je bilo usmerjeno v prvi vrsti za izboljšanje gospodarskega stanja. Finančno stanje društva je prav dobro. Ker je sedanji odbor pod predsednikom dr. MIlanom Banom pokazal veliko agilnosti, zlasti pa predsednik sam z žilavim delom pri dobro uspeli priredbi >Belokranj kega dne« jeseni v Ljubljani, se mu je zahvalil v toplih besedah ljubljanski poslanec-rojak dr. Riko Fux. Izvoljen je bil anglarao zopet lanski odbor, Id bo nadaljeval delo za našo Ubogo — zapuščeno Belo Krajino.
Nocoj ob 20. uri v»l aa
Obrtniški ples
▼ Kazino!
—lj Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. t. m.: PreUovšek Tatjana, 26 let, hči mestnega gradbenega dfrektarja, Bohm Albtna 74 let, učiteljica v p. Bolte Franga, roj. Dolinšek, 76 let, žena sodavičarja, Jenčič Emilija, roj. Laurin, 59 let, žena viš. sum. skega svetnika v p. Gabršek Kri-tina, roj. Bajda. 4S let, žena uradnika del. min. fSn, v p., Debevc Uršula, roj. Čuden, 77 let, zasebni ca, Novak Cecilija, roj. Bizilj, 63 let, i raznašalka »Slovenca«, Gartner Neža, roj. Stepišnik, 63 let, vdova sluge Mestne hranilnice, dtrekelj Ivana, rog. Grajzar, 70 let. zasebmoa. Zaje Pavel, katehet. 60 let, Hutter Leopoldom, 7 let, hči delavke, Holzmann Ivana, 56 let, postrežnica. V ljubljanski bolnici so umrli: Prrjatelj Prano, 67 let, dninar. Vel. Lašče, srez Kočevje, Levstek Jože. 59 let, delavec, Kočevje, Bogataj Olga, 15 let, hči zaseto-nice, Babnik Karal, 76 let, strojevodja drž. žel. v p, Demšar Rudolf, 53 let, dninar, žiri, Kocjančdč Vinko. 4 leta, sin delavca, StražišČe pri Kranju, Prevc Frančiška, 53 let, žena žede^ičarja, Kamna gorica, Dolenc Jožica, 2 leti, hCi kovača, Kamna gorica, Cajzar Barbara, 65 let, dnmarica. Kočevska Reka, Kristan Ivana, ro. Jerina, 34 let, žena učitelja, Cerknica, Dežela Jakob, 52 let, pek. mojtster, Mengeš, Golob Viljem. 36 let, zobotehmk, Korelc Zdenka, 7 me-ecev. hči sfciflkjirjc, VlpotnJk Marija, 2 leti, hči ^Ihrgkiirje, btvaUSČe nestalno. Taškar Antonija, 34 let, Žena kajžarja, Pungart pri skorji Loki.
MED. UNIV.
Dr, Vladimir MUavec
SPECIALIST  ZAKOŽNK   IN SPOLNE BOLEZNI TER KOZMETIKO
naznanja, da je pričel z ordinacijo. ALEKSANDROVA CESTA 16, pritličje ORDINIRA OD 1. DO S. URE POPOLDNE.
—lj Važno za trafikante. Trafikanti, ki
prodajajo davčne karte za služkinje, se opozarjajo, da morajo v srndalu razpisa nimistrstva financ, oddelka za davke od 31. XH 1934, Št 106-278,TU (Pm. zbornik 1 iz leta 1935) vrniti neprodane to nepoškodovane davčne karte za leto 1936. davčni upravi najpozneje do 18. januarja 1937. Na podlagi tega opozarja društvo trafikantov vse svoje člane, da je ponedeljek zadnji dan za zamenjavo kart za skiBkmje.
—rj V društvu jaSoonc bo predaval v soboto 16. t m. ob 20.30 v salonu >Zvezdca< mestni zdravniški srvatnfk g. dr. Mls Pran-ta o ^eifM»#i poglavjih iz epidemJoiogrje. Predaval nem bo o zgodovini proučavanja j infekcijskih bolezni, njm povzročit eljih in prenašanja na cšcoilco. Skušal bo nazorno predočiti vae preventivne mere, ki jm pozna moderna veda o epidensioSogtJi. Soča* ni, prijatelj! in vsi someščani so vljudno va*!jem, da se potnoštevttno udeležijo tega poučnega fe& lualstiioga zdiai«tvauaga proda imanja priznanega strokovnjaka. Vstop vsem prost in val dobrodošli. —rj -XO.
4 m S
r).
bo knel jotrt v Kazan svojo
dijakov na
bo g. dr. J. Otojlc, O. F. 1C o razvoja TI i tam% Tli vrst v dsiBTSttmaviem dam. Predavanje se bo vršUo v torek 19 t m. ob H m i
je namenjen za izlet morja Začetek ob 1630. Po ples, Roodv, buffet. Vabljeni!
ZALOIBA
„MODRA PTICA"
▼ Ljubljani obvešča vse interesente, da je izšel L del WaUaove: Svetovna agodovine. Naroča se prt založbi >Modra ptica« v Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. l/L nadstropje, dobi s« pa tudi lahko v knjigarnah.
—lj Eden najpomembnejših klavirskih koncertov v Ljubljani bo v petek, 22. L m. ob 20. uri v veliki FilharmoniČni dvorani. Ta večer bo nastopil znameniti ruski pianist, mojster svetovnega slovesa, Aleksander Borovski. Koncert bo umetniški dogodek prve vrste, zato že danes opozarjamo na njega. Vstopnice od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
—lj V kapeli s taro katoliške cerkve v Ljubljani, na Gosposvetski cesti it. 9. ne bo v nedeljo, dne 17. januarja t 1. službe božje, ker ima g. župnik Lavrinc v Mariboru slovesno cerkveno opravilo.
—lj Filozofsko društvo v LJubljani bo imelo danes, 16. t. m. ob IS. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje četrto predavanje. — Predaval bo vseučiliški profesor dr. RDhard Zupančič o temi: »Determinlzem in fizikalna slika svetš«. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Knaus—Oginov Intimni ženski koledar
z dopolnilom — se dobi v Tiskovni zAdrugi —  Selenburgova  ul.  ćt. 3. Cena Din 23.—
*      Nakup priporočamo vsem ženam.
—lj Ne branite se smeha! Za m al denar vam nudijo šentjakobčani obilo zabave in dobre volje. Poeetite dre vi ali pa jutri zvečer ob 20.15 uri nad vse uspelo komedijo .Pobegla nevestac in ne bo vam žal. Razprodane dvorane sc najboljši dokaz kako zelo je ugajala igra vsem, ki so jo videli. Dnevna blagajna posluje od 10 do 12 in od 15 do 17 ure. Preskrbtte si pravočasno vstopnice, ker sta to zadnji večerni predstavi.
—lj šentjakobski gledališki oder potre buje suflerja oziroma suflezo. Interesenti naj se javijo pismeno, ali pa naj se zglase osebno na šentjakobskem gledališkem odru v Mestnem domu vsak večer od 20 ure dalje, kjer dobe vse potrebne podatke
—lj Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima svoje plesne tečaje hi posebne ure Še do 15. marca. Začetniški tečaj vsak ponedeljek ob 20. url Novtnci-danie in gospodje i«e vedno sprejemajo. V ako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Vsak torek in Četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja. Informacije in po sebni pouk vsak dan. Dijaki popust.
—lj Tečaj za matere tn dekleta o negi vzgoji in prehrani dojenčka se prične koncem meseca januarja t. 1. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani — Dečji dom kralj. Marije, (UjA-čeva ulica). — Tečaj je praktičen m namenjen mladim materam in bodočim materam ter je brezplačen hi traja v celoti 12 ur, to je Ckrat po 2 uri. — Tečaj se vrti popoldne od 4—6 ali zvečer od 8— 9.30. — Vpisovanje in prijave dnevno v dopoldanskih urah tudi telefonično na ste vilko 29-24. —
—lj Lutkovni oder Sokola I. na Taboru \-priaori v nedeljo, dne 17. t m. ob ped 16. uri pravljično lutkovno igro >Rožencvet in Lilijama«, v 6 slikah. Igra je sama na sebi krasna, krasohne pa so tudi dekoracije Dejanje se vrši na odru, v romantičnem goadu, strašni kačji doum in »ačamnean vrta čarovnika Negromantfka. Vabimo v^9 da d to krasno Igro oglodate.
Iz Celja
—c jž^jmmJtI zaključek povečane eelj ske občine sa L 1936/36 izkazuje brez mestnih podjetij 7,361.437.22 Din dohodkov in 7,705.525.74 Din izdatkov. Prebitek pa znaša 429.538.31 Din, ker je ha prenesen blagajniški saldo mestnega vodovoda na mestni zaklad Vsa aktiva mestne občine znašajo 25.065.60033. Din, pasiva pa 13 mil. 51.251.08 Din, tako da ima občina 12,014.349.25 Dm čistega premoženja.
—e Regulacija Savinje se je v drogi etapi zavlekla. Ker so bila regulacijska dele na Savinji v drugi etapi v Košnici lani pozno oddana, jih stavbno podjetje Nas simbeni iz Maribora, ki je dela prevzelo ni moglo dovršiti do konca preteklega leta. Zato je bil rok za dovršitev teh del podaljšan  do konca maja.
—c Novi planinski dom pod Tovstom bo prevzel — Higienski zavod. Prejšnji mest ni svet je v interesu pospeševanja tujskega prometa sklenil zgraditi poleg stare Celjske koče pod Tovstom moderen planinski dom, ki bi ustrezal modernim zahtevam. Planinski dom so že zgradili v surovem stanju, novi mestni svet pa nima vorje, da bi dokončal, marveč je sklenil stavbo prodati. Savinjska podružnica SPD v Celju js izjavila, da bi bfia pripravljena kupiti planmski dom, če M ga mastna obema popolnoma dogradila. Tako bi bil novi planinski dom na priljubljeni tzrj-skoproiiietni rjostojankl, ld je za Orje velikega pomena, izročen svojemu pravemu namenu. Mestni svet pa ni upošteval važnih tujskoprometnm razlogov in je v petek s 17 proti 6 glasovom (8 navzočih mest «• je
da proda novo stavbo z 18.000 kvadratnimi metri aniljiSfs Higienskemu
zavodu v Ljubljani za zdravstveno zaščito učencev. Kupnina je določena na 150.000 Din. Občina bo morala dobavljati novemu lastniku les po režijski ceni, preskrbeti vodovod in elektriko, preložiti pot in cesto, dovoliti brezplačno uporabo kamnoloma in dovoliti služnostno pravico pri tamkajšnjem vodnjaku. Ne glede na to, da so pogoji za občino težki, si je pridobila večina mastnega sveta dvomljivo zaslugo, da je demontirala daleč preko mej naše ožje domovine znano Celjsko kočo kot važno tujskoprometno postojanko, ki j«.-donašala Celju mnogo koristi.
—c Ceno električnega toka bodo izenačili. S 1. aprilom bodo v vsej mestni občini izenačili ceno električnega toka na normalno ceno. Doslej so nekateri, v zadnjih letih na novo priklopi jeni predeli plačevali  po  1  Din  več   za  kilovatno uro.
—c Iz me»tne »luibe. Služba mestnega kmetijskega referenta je bila v petek podeljena g. Martinu Cimermanu, služba poveljnika mestne policije pa g. Stanislavu Potokarju. Oba nastopita novo službo 1. februarja.
—c šahovski klub Lovftin Iz Ljubljane bo igral v nedeljo 17. t. m dopoldne in popoldne v gostilni >Amerik!« na Sp. Hu-dinji prijateljsko tekmo s šahovskim klubom Gaberjem.
—c Nočno lekarniško *lu*bo Ima rio vštetega petka 22. t. m. lokama »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
Društvo
„Naša skrinja"
Ljubi a na. 16.  januar i Tiho. zato pa neumorno se je snovalo dru štvo  »Naža  skrinja«, ki   ljoče  uveljavi al vse, kar je v naši skrinji in okrog nje. Dolgo smo se posluževal i. kar so vnehovali predali na*jh sosedov  NaAe častitljive skr nje pa so z vso svojo bogato vnebino stali •> strani
Tujec pa je od dale? orlova* r«*Ao brezbrižnost in opre/oval na pri kc, ds *1  e to m ono prisvojil m nn*e skr'n'e za sot>e izko riatfl. Končno pa se »e zcod lo, da so j»riro male naSe **tvarj pre»ko me o Bassji SSVOd i preobličene in izmaličene pod tuio zzssako ki jim je dala svoj pečat. Na«i ljudje pa ^ > te spake kot modno novost z vesel :em ipre iefl. Do sedaj ie pač bila pri nee tnka navada, da <uno vse, kar   ie bilo od koderko »obrajtalj«. Do neverjetnosti pa smo omalova-zevali, kar je bik) našega. Da smo s tem rapoMavf>ali tudi same sebe, seveda nidnx, pomisli K.
I>ru5tvo . >NaŠa skrfn?a« pa si ie nadolo : adogo da bo zaklade naše skrinje spravilo do veljave najprvo pred nami samimi m po tem še pred svetom in to take, kakiSme wo v resnici. Ne dvonVmo, da se bo to rnd1 no-^rsčHflo, sal ss je pri ostanovi^M teea i r 3tva pokazalo sedal ze tohko slssjpatii, da smo se prepričali, da si >e naš narod kljsjb vsej taji navlaki vendarle ie ohnmtl *rre ra *o. kar je njegovega.
Naši etnografe, in lofkkrtisti bodo wndari.. l dviganjem naših zakladov m naših ukrm meih* razvesejpso dok) k razumevafsfjsjssj '-prejemanju.
Naše gledališče
DRAMA
x>bota HV: Dež m vihar, rrejrrerskl «bom mar
Nedelja 17.: ob tu. Kralj z neba. Lvven. Zni žane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Korajia velja! laven. Ml cene od '20 Din navzdol.
lonedeijek 1-8..- Zaprto.
i orek 19.; Zaprto. (Gostovanje v Ceirb»t Kor
rajia veljak >reda 20-; Atentat Bed Srede
*
Dravi bo premiera Hodgeove igre >Det )■ ihar«. Delo vsebuje tri dejanja iz Radssr :ov«kega življenja. Štirih medicineov ter |e 'grajeno na motivu Shakesi»eiarejeve MSVsI «[>ez in vihar«- V igri nastopajo ga Nabio ka kot originalna studentovska gOMfxxlin \a ^erverjeva igra mdado kiparko, doma iz No ve Zelandije. Levarjeva vesedo, zdravo Ša ;de JH1, štirje medio ne: ao: Jan. Sanci u. Po-okar in Debevec, Ro<?erua Cola, J'Lii riru-j.» opremljevalca igra Drenovec bruea-an^dicLn-;i Morgana pa Pjanecki. Režit^er: Ciril De-'-.♦vee. Predrtava bo za premierslr anontma
OPERA
^obota KJ.: HovanSčma, Red B. ^'♦jdelja 17.; Ob 15. Cavatleria rtwti«ana. G>u maicl Izven, Znižane cene od 30 THn tu-
vzdoL
Ob 20. Pri treh ml<rde*nfcah. Izven Zntia-ne cene od 30 Dm navadoL • deljek 18.: Zaprto, sk 19.: Zaprta
SOKOL
— Sokolsko društvo Brezovica prt Ljubljani. Drama*.»on odsek našega društva vprifflori v nedeljo 17. t. m. v Gar-dlskem do_ mu na Brezovici kmet7ko buuko v treh dejanjih »Na ogledih«, katero je iz nern-.ščine prevedel br. J. Spicar Predstava se bo vršila ob pol 20. uri zvečer. Odbor vabi .-sakogar, ki se hoče poštmo zabavati in
nasmejati, da si igro ogleda. Po£>ebno pa vabimo ženine m neveste, ker ae bodo lahko nekaj naučili Pridite na oglede, ne bo vam žaJL V-topnina zalizana. Za Ljubljano ugodna zveza z vlaki. Zdravo!
— Sokol L Ljubijana-TalH*r obvešča svoje članstvo, da se vrši v . redo, dne 20. januarja 1937. ob 20. uri v mali dvorani saloolskega doma na Taboru 'lanu-ski sestanek, na katerem bo ra^ravlialo o kandidatni Usti za poslovno leto 1937 kot priprava za društveno redno glavno skupščino, ki bo v soboto, dne 30. januarja 1937. Vabimo članstvo, da se tega .sestanka udeleži v čim večnem številu.. Zdravo! Uprava,
Iz Kamnika
— Redni občni zbor Narodne čitalnice bo v četrtek. 21. t. m. ob 20. uri z dnevnim  redom:  poročila,  volitev odbora In
?tev. I '
»SLOVSIf8X1 Jf ABODc al* * M».
Stran 8
ZNIŽALI SMO CENE POKROMAN3U
KER SMO NAS OBRAT MODERNIZIRALI TN RACIONALIZIRALI — TAJGO DA MO ▼ STANJU POfiBBCI
HITRO. SOLIDNO IN '   —~
DA BI TRPELA KVALITETA DELA
„UNITAS"
D. Z O. &
LJUBLJANA — CCLOVAJLA St a. Trni. CT-lt.
Lepo in prijetno je bilo na Gorjnšal
Sekcija Ferljalnega saveza je priredila za svoje člane v tej romantični gorski kotlini smučarski tečaj
Ljubljana, 16. januarja. Vlak in pot navzgor!
>Hudirjev hec je bil«, zatrjuje Jože in pripoveduje o svojem silvestrovanju. Pa tudi taka in podobna podkrepila nas ne pripravijo k pazljivemu poslušanju. Saj je sleherni od nas dokaj enako preživel zadnje ure rajnkega leta.
iGlej no, koliko je snega«, se nekdo oglasi z drugega konca vagona. Planemo k oknu. Res ga je mnogo, toda kmalu se »opet pokaže kopno. Pa nič zato, saj ostane Se upanje, da ga je zgoraj več.
Kdor se ni že preje prebudil, se sedaj prav gotovo. Začnemo se pogovarjati v«e v p rek o snegu, o smuki, o turah ter podobnem vse dotlej, dokler nam strma pot ne prepreči dajati duSka naši bujni domišljiji z besexiamk »Dosti ga bo«, vzdihne zasopljeno Stojan za mano m res ga je dovolj — snega namreč.
Jutro!
malokdo izmed nas priliko občudovati. Pri
predavanjih smo prvič nekaj Časa mirni.
Večer! Tečajniki prve državne večerjamo prvi, ker spimo v soli. Radi male je-dihaiee v »Slalom« koci smo razdeljeni v dve skupini. Pri večerji seveda zopet hrupen razgovor. »OUmpijoi« nam pripovedujejo, da ao že pri kristjani ji In jutri vzamejo se te lem ar k ter nekaj Skarjastih likov, tako da bodo s programom gotovi. Mi pa smo zadovoljni, da obvladamo in bomo svoje znanje že podkrepili v pružnih likih, s katerimi se lahko zmažes na vsakem terenu tn zato tudi na vsaki turi.
Do Sole je dobrih deset minut. Zakasnim se v koči pri partiji šaha z Načetom. Sam se vračam v šolo. Mraz je, da škriplje pod nogami, a ni mi neprijetno, ker vem, da bo jutri zato krasna smuka. Sop žarkov žepne svetilke tipa pred mano po poti.
Nad mano je temna mlajeva noč, zato pa se na motnem svodu tem bolj odražajo
.....soo ..ie. odprem eno oko m hočem
za^odrnjali. Nad mano se sklanja tmejod se Marjanov obraz   to hiti pojasnjevati:
-Včeraj si U potegnil z mene odejo, dane« sem jo pa jaz tebi«, in se ml zopet ves »rečen zareži v obraz. Hočem se preobrniti na drugo stran, pa je premraz in moram vstati,
Janez pravi, da je najbolje umiti se v sneg-u.  Storim  tako.  radujoč ae kratk^g^
procesa toalete. »Pa vrat si je tudi dobro
umiti«, reče Miran in mi vrže vehko snežno kepo za vrat. Ker se vsi smejejo, se smejem še jaz.
Po zajtrku v koči, pri katerem vsakdo £r!eda da si prilisiči poleg običajnih dveh skodelic, še kako počez, pn čemer vživa pred vsem na tem. da si jo pribori, ^grubim pri prostih vajah ob globokem priklonu oba zadnja gumba, kar me pa ne ovira, da nebi nato celo dopoldne smučal.
Cez dan!
Teren je dobro izbran. Desetina stoji v
vrsti. Desetnik razlaga teorijo lika. pokaže praktično, nato pa desetniki, eden za drugim: osnovni stav, padec, obrat, vzpon, smuk, plug. plužni — stav, zavoj in lok. Prvi dan sarno do smuka. Drugi, tretji in četrti pa plug. plužni zavoj in lok pa zopet plug.
Opoldne niti utrujenost niti lakota ne zabranita razgovora o napredku. Ivo pojasnjuje, da v desetini ^zelencev« najbolj napreduje preljubi naš debeli Zefi. Nagovorjeni se vzravna in s patosom odgovori na laskajoče pripombe: »Ha, ste se bali. da ne boste mogli voziti za mojimi pikami, sedaj pa imate; In obmvši se k svojemu predbesedniku dostavi: >Najvec-ja nadloga je le takle suhec, ki ne zvozi niti najmanjšega klančka brez treh pik — takle princ rajskih otokov.« Smeh, vzkliki m vseobči trušč. Sestra nas miri češ, da ne pusti preje servirati kosila, predno ne bo mir. V odgovor zadoni po jedilnici iz vseh grl priljubljena sKaj nam pa morejo, — — —.če smo vesel« in vkljub glasne- j mu smehu se nam razdeli kosilo.
Med opoldanskim odmorom počivamo na svojih ležiščih, a pogovori, pripombe, zbadljivke in smeli tudi sedaj ne pouehajo.
Popoldne še dve uri vež banja Teren leži na severni strani. Utrujenost nas zvabi k bližnjemu seniku za kratek odmor. Dan je krasen, solnce pripeka in mi mu izpostavljamo svoje bele obraze. Nobenega oblačka m oa nebu, ozračje popolnoma mirno. — tam v ozadju pa se dviga visoko v nebo očak Triglav. Tako jasnega od sonca ožarjenega in zasneženega, ga je imel
liječio Zvenite,  o^u.^ac iii.. ^dKniim z j
rokama, šop žarkov uide na zasneženo ra- j van ob poti. Zaiesketa se in zdi se mi kot
bi gledal v zvezdno nebo. Svetlobna igra je tako mikavna v svoji lepoti, da svetim le še na ravan. Pa petdesetak velike luske snežnih kristalov odbijajo žarke moje svetilke tn me skoro slepe. Skrajšam korak, utrujenost pojenja, pluća se mi intenzivneje širijo — vdihavam planinski zrak. Ko stopim v sobo, tovariši še ne spe. Leže, le Marjan sedi na mizi sredi sobe in Igra
na harmoniko »La Cucaracho* Na slam-njači sedeč mu taktira Zef: m kakor hitro ga kaj polomi mu veli začeti znova Ker
Marjanu ne gre to. kar trna v glavi, v prste,   se sliši   ta drugače temperamentna
španska popevka bolj podobna uspavanki in res se od većih strani oelasi, sprva fcšje, nato pa vedno močnejše smrčanje. Po de-bati o kulturnih problemih slovenstva, ka- :
tere se udaiezi le manjše Število, sledijo slednjič tudi ti zgledi svojih tovarišev tn nosni io.
X ST
Tekme!
Tekmovalni dnevi nas vržejo iz prejšnjega Ura. Našim dnevnim razgovorom je dana nova osnova. Kdo bo prvi, kdo zadnji, kako naj mažem, da bo Slo? Skoda, da sneži, pa še zelo moker je. Pika, da je joj! A tekma v smuku ae mora vršiti. Na vrhu strmine se pokaže Zeti, ki vkljub svoji obilnosti prevozi v lepem stilu strmino in pasira cilj. ter se plasira na 30. mesto pred vse svoje tovariše »zelenčevsket vrste in pred marsikoga drugega. Tudi Ivo se postavi. Saj je letos prvič na cblcah in vkljub temu prehiti s tremi padci, tik pred ciljem, tovariša Lado ta, ki ima smolo da pade že četrtič- Kanon zase pa je Mezek. ki sicer takoj, ko se pobere, zopet pade, na srečo naprej, no nazaj in po vztrajnem vstajanju končno vendarle ves bel doseže cilj ob ogromnih ovacijah pričujočih.
Gorjušani!
Ivo si želi Cedro, jaz eoklje, Zefi pa špic. Pijemo čaj pri prijaznem kmetu Petru. Kje bi si človek kaj takega mislil, predno ne vidi in ne sliši. Zato nam Marko razklala: »Ja veste, tu gori se vsakdo bavi s čim. Eden dela pipe, drugi coklje tretji zopet špice in coklje za spomin. Tudi jaz, če se lotim, naredim, kar hočem. Napravil sem lani tole ognjišče, pa povejte če ni tako. kot so vsa druga«. Moramo mu samo pritrditi. »Potem sem pred tremi leti napravil tale stol, pa še danes drži •/ In res je stol tako Učno izdelan, da ne vem kako si naj tolmačim Ivotovo pripombo, (ki je seveda pod vplivom zavžitega Med'cinala) da je mislil o stolu, da je porekla tovarne Remec & Co.
Peter nam še dalje razlaga o starinah, ki jih hranijo kmetje po svojih bajtah, končno na še o literaturi in nas dene vse tri v koš z vprašanjem; kdaj je živel Zo;z, kdaj Vodnik in koliko časa je slednj: ka-planoval na Koprivniku.
Izlet m povratek!
Samo dopoldne je če pred nami. Mahnemo jo na Pokljuko Ustavimo se na Ogo-reljku spustimo parkrat po lepih terenih, zazremo zadnjič v očaka Tri grla va, po^tre-
ljamo še preostanke filmov, potem še lepa vožnja nazaj do Gorjuš, pa haid zopet v sivo Ljubljano. A dobra vol*a nas ne zapusti. O goreli nismo preveč, zato pa postali vešči smučarji In kar je še važneje. vsakdo izmed nas je poln prekrasnih vtisov planinskega raja in veselih doživiiajev. Sicer pa kaj bi Vam pravil. VpiS^te se v smučarsko sekcijo Ferialnega Saveza in poskusite «a-ml Konstantin Nahtigal
no svojemu brstu m tako je v manifestu tudi storil Toda veliki knez Mihail Aleksandrovih je po nasvetu Kerenekega ni hotel sprejeti Pogajanja so pa trajala skoraj ves dan, predno je Mihail podpisal izjavo, da se tudi on odpoveduje prestolu. Tako je bil Mihail prav za prav ea dan ruski car. njegova tena Natalija pa carica. Takratni francoski poslanik v Petrogradu pa trdi, da bi veliki knez Mihail najbrž ne bil poslušal Kerenskega. če bi bila pri njem njegova častihlepna žena. Mihail je bil umorjen v juniju 1917 v Sibiriji, poljska republika jc bila pa oficijelno proglašena šele 9. novembra 1918. Grofici je bila priznana v procesu pravica revnih.
Zadnja carica toži poljsko
državo
Roman hčerke moskovskega advokata Natalije Serge-
jevne Smeretevske
Zanimiva obravnava pride v kratkem pred vrhovno sodišče na Poljskem. Žena, ki je bila ruska carica, toži poljsko državo na povračilo veleposestev, nekoč last velikega kneza Mihaila Alcksandroviča. brata zadnje ga ruskega carja Nikolaja II. Natalija Ser-gejevna je bila morganatična žena Mihaila Aleksandroviča. In bas na to, ker Roma-novci niso hoteli priznati njene zakonske zveze, ker ni bila sprejeta v rusko vladarsko rodbino in ker sploh ni smela nositi imena Romanovcev, opira Natalija Serge-jevna svojo zahtevo glede veleposestev velikega kneza, ležeča blizu Čenstohova.
Poljska republika je zasegla vsa veJepo-sestva Romanovcev, kar jih je bilo na poljskih tleh. Toda Natalija Sergejevna trdi, da veleposestva pri Čenstohovu niso pripadala nobenemu Romanovcu. Veliki knez Mihail je bil že mrtev, predno je bila proglašena poljska republika, s veleposestva pri Čenstohovu so pripadala njegovi dedinji Nataliji Sergejevni, ki ni bila Romanova in na katero se torej ni mogel nanašati
zakon o razlastitvi imetja bivše ruske vladarske rodbine.
Preteklost Nitalije Sergejevne Semeretev ske je pravi roman. Bila je hči moskovskega advokata in omožila sc jc z bogatim trgovcem Mamontovim. Toda čez tri leta se je dala ločiti od njega, ker se je bila zaljubila v gardnega častnika barona VVulfer-ta. Pa tudi ta zakon nt trajal dolgo. Za lepo Natalijo ae je začel zanimati poveljnik gardnega polka veliki knez Mihail Alek-sandrovič, poznejši prestolonaslednik m častihlepna žena ga je pripravila tako daleč, da se je oženil z njo proti volji svojega brata carja Nikolaja II. V Rusiji pa ni bilo mogoče skleniti tako izrazito morgana-tičnega zakona. Zato je odpotoval veliki knez v inozemstvo in se je v januarju 1913 poročil na Dunaju.
Car Nikolaj II. mu je prepovedal vrniti se v Rusijo, pozneje se je pa pomiril z njim in podeli! njegovi ženi grofovski naslov. Ko se je v marcu 1817 Nikolaj II. od-' povedal prestolu, je hotel prepustiti kro-
Tragična smrt raziskovalca Johnsona
Na skali pri San Femandu se je razbilo v torek veliko prometno letalo z desetimi pot niki in tremi člani posadke. Letalo sc jc dvignilo v Salt Lake Citv na pot proti Los Angelosu in v silnem viharju se je ponesrečilo. Rešilna ekspedicija jc našla enega potnika mrtvega, sedem pa težko ranjenih. Med njimi jc bil tudi znani raziskovalec Martin Johnson s svojo ženo Johnson je v sredo zjutraj težkim poškodbam podlegel.
Pokojni je bil eden najbolj znanih raziskovalcev sveta. S svojo ženo je organiziral več ekspedicij v vzhodno afriške džungle, od koder jc prinese' drapocenc filmske posnetke iz življenja Afrike, ki so šli po filmskem platnu vsega sveta in povsod so ljudje kar strmeli nad pogumom zakoncev Johnson. Svojo radnjo ekspedicijo v Afriko sta organizirala z letali, ker sta bila oba dobra letalca. S seboj sta pripeljala zvočni film. čigar vi:ck je bil posnetek gorile. Zanimivo je, da bi bdi Johnsona na dan starta pozneje ponesrečenega lerala v Salt Lake City malone povozili z avtomobilom Dejal je, da je življenje v džungli dokaj varno, če zna človek hoditi po nji. da je pa Amerika najnevarnejša zemlja na svetu.___
Ogromen računski stroj
Pred dvema letoma je dovršil član tna* sachu set takega tehnoškega zavoda dr. J. VVilbur model računskega stroja, ki rešuje najrazličnejše algebriene enačbe, izračuna determinante in dela druge težke matematične naloge, potrebne zlasti v gradbeni in strojni tehniki, pa tucrt fizikom, geodetom in eksaktnim biologom. Zdaj pa poroča ameriška revija »Science Service*, da so mogli s pomočjo bogate denarne podpore sira Douglasa Alexandra iz New Yorka po tem modelu zgraditi ogromen rain.mfki stroj. Graditi ga je pomagal tudi dekan zavoda dr. V. Buah.
Stroj tehta okrog 1.000 kg in v njem je nad 13.000 se ta min delov. Samo računskih tipk je nad 1000. Z njim bo delo na visokih šolah zelo olajSano. Novi stroj) bodo rabili zlasti pri preračunavanju konstrukcije nebotičnikov, pa tudi pri gradnji m<ktov, jezov itd. Namestu več dni napornega dela, potrebuje VV'ilburov stroj £amo nekaj sekund.
Nov aparat za tečenje raka
Lani v decembru je začela obratovati v bolnici Sv. Bartolomeja v Londonu ogromna rentgenska cev. Oba konca cevi z visoko napetost o zavzemata po eno vel ko soho Cev napeljana med obema teča:p-ina, zavzema s srednjim deooi tretjo eobo, kjer zd a v ijo bo'nke. Tu je cev obdana z debelo plastjo svinca in ta plast je še pokrita z debelim svinčenim vaparjem. Okence v obeh plasteh omogoča naperti žarke točno na bolnikovo bolno mesto. Bojnik leži pod okencem na mizi. Napetost v tečajih je ogromna, g*lje se med 250 000 do 1 milijon voltov. Zdravnik io poljubno Lzpremmja in tako menjava intenzivnost in dolžino X žarke izzarevajočih valov.
Tako se premagajo ovire v dosedanjem lečenju raka z renlgenovim Sa**ki. G^vna ovira je bi:a v tom. ker se ni da'o dovolj globoko prodretj v tvorbo, ne da bj se pri
ten poškodovali organi na površju. Težko
ie bilo tudi ne obsevati t«olnika dolgo. In Lonono ae je prav lahko prekoračila meja varnosti, ki je zelo tesna. Zdravo in bolno tkivo je različno občutljivo za rentgenove žarke, toda mnogo se občutljivost ne razlikuje. Treba jc torej izbrati take dolžine valov, da je zdravo tkivo zanje malo olniitijAp. da pa zelo hitro uničuje o tkivo raka. Visoka napetost električnega toka, ki vzbuja rentgenove žarke, se rabi zato, da sv premaga prva ovira. Cftii veva je n:ipt-ror4. t »in prodorne £| žarki nastanejo in tem učinkov tej-š so v globeli telesa. A;vrat \ bj'.uic: t*v. Uartolomeja ie najmočnejši te vrste M *vetu.
{fotelja, 17. januarja
h: Telovadila 11 Tj min. za dame. 1"> min. za gospode, vodi c. prof. Maran Dobo\>ek), o.30: Koncer: Stana Sokola I. -- t'a.-, \xr ročila. sjored. — 9*19: Koncert godbe Sokola I. _ 9.4T>: Veraki -ovo/: Ob veljuu jezerih srednje Afrike w*a a novo življenje (g. dr. Krilen Lambert). !<»: Prcno- cerkvene glasbe ■ i cerkve ev, S kolaje v Ljub bani. — U; Za naSadl sve! (p iJec), UJO; Otroška ura (vodi ga M U fiaričeva). Za razvedrilo (igra radijikj orkester), -13; Cat\ spored, obvestila. 1HKar telita to dobite (plošče po željah), 'oddaja prekinjena od 14. do 16. ure). — 16: \u>K i-£ka ura: 0 tisku (gdč. Pregelj Iva), --- l":
Kmetijska ura: Mala pei utniiuirir.i Trška pr.|K>vediije Mlek) (vodi ^- A.ioaz Ink.re4). --17.:^: šramli igsajo (jio>.V). - 16; Jo*. Ki-neš: Polot na hi no — veseJs ig a. 103 i as, \r»'.me. poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vprašanje otroSke \/ :o\j. — 1&50: Sovenska ura. — 20.60: Koncert pev-i-Ue^a /bora L_'uM an^k, Zvon . SI .tO; k'av r$ki koncert (|».oiVl. - 21 JO; Opna pla*>ba <rad.ski orkev-ten. J-: * o«*, vreme, po očita, sj>ored. - K ^dijaki
jazz. — Konec ob 23 uri.
Ponedeljek. 18. januarja 12: Zvoki z rusk.li poljan (piodčc), — 12.43: \Teme. poročila. — 13: ča«s spor»-<|   ,>!>y»v=ii-
la. — l!'>.ir»: Ossrata! espevl (pleače). 14; Vreme, borza. — lb: ZdravnUks ilfi (g* dr. Anton brecelj). — 1&20; l*vofakj Slovanski r»!«"-»i fit, 1, t (londonski i iul.
orkester, plo^-e). ... IS. 10: SI kar TfinOj &U-
bic (msgr. Viktor 9tosks). — 1,,; Css, vreme, poročila, >i>orpd.   obvestila — 19.30: Vi\
ura; Vpliv če.^ke kulture nn Siovemio 'I' -dar Borko) Ljubljana. — 10..~»0: /ari i in i vo*.. ■.
_ 20: Fisnosnlrs opere (Rsdljski orkester .
— 31: Zbor pajkih učilHjev (puoače). — *2i.i5; lli. večer Ljubljanskega gađahu ja
kvaneta (gg. L. rHejfer, F. Sanic,  v 6tt" >teršič im G. Mii'ler).      2-; ('a&, vreni««, ]h-rocila, si)orei _ '/2.15: Lahka {/.a ha fra đijnki orkeder).  - Konf?c ob n, tiri.
Torek, \9. januarja 11: .S.' tl<:  ura: Sol — neizogibna  j»o. abs clove*i.^a telesa  (g-  prof.  Rafael Bačen.
— 12: Keproduc. koncert baletne godbo. 12.45: Vreme, porodila. — 13: Cas. spored« obvestila. — 13.15: Za vsakega nekaj (plo--5če). — 14; Vreme, borza.__18: Pester spored (radijsk' orkester). — 18.40: VagSfi ^4V Ije in značaja (c. dr. Stanko Oogalu). — li»: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: ^ac- ura; Svotozar Markovič jn mis«l nagega ed ii*»tva (Miloš Stanojcvieo Bgd. i9.50: Zabavni zvočni tedn.k. — 20: Skladba Vitezsiava Novska- -— Sodelujeta gdč. Lida Vedralova (sopran) In g. prof. Marjan Li--povbek (klavir)._*-51.HO; Podoknice iniodče),
— 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.K»; Lahka glas>ba (rad iskj orkeeteri.
Sreda, ^0 januarja
12: Virtuozu (plo&če). _ 12.46: Vrame, |x^nr Čila. — 13; Cas, spored, obvestila. — 13.1V Vee mogol-e. kar kdo ho?e (ploAce po žr^ah)
— 14: Vreme, borza. — 18; Marjan Tratar; Knežica DrajruŠana. mladinska iera. vodi Ivan Pengov, izvajajo č.ani rad. gr. dr\w. n\
— 18.40: I^avna ura: Zakonsko pravo ▼ predhodnem nairtu državi ;anifkt-ga zakona za kralj. Jugo davijo (vseuč. prof. g. dr. Ma-do Ku^ej). — 19: Cas, vreme, porodi a, cjh>-
red, obvnettfa _     19 30: Nac. ura: Postanak
jugoslovanske vasi (Ivo F ranit*) Zagreb. — 19 50; Uvod v prenos. — 20; Prenos (»pt-re iz ljubi j. gledališča. V prvem »nlmoru; (ilas-beno predavan "e (g- V. U k mar), v fangefftJ
Cas, vreme   poročila, spored. _       Kon<*r ob
23. uri.
Z\'A\'STrEX IZGOVOR
— Veš, dušica, da znanost trdi, da /w> trebujejo ženske \*eć spanja, nego moški^
— No, zakaj mi pa to pripoveduješ?
— Ker mislim, de bi bilo najbolje, če bt me nocoj ne čakala; imam namreč v.i/no sejo.
Georges Ohnet:
17
ZADNJA LJUBEZEN
Roman
Zaihtelu je in šele solze so ji toliko olajšale bolest, da je mogla zopet govoriti. In kriknPa je:
— Tako torej se mi hočete oddolžiti za moje prijateljstvo? To mi hočete storiti zato, ker sem vam bila vedno dobra in prizanesljiva, dobro mi hočete poplačati z zlom?
Videč jo tako skrušeno je major upa!, da bo dosegel žrtev od svojega tekmeca.
—Sami dobro veste, da zato govorim z vami tako ker sem vam neizmerno udan. Vaše razmerje, o katerem pride glas kmalu v javnost, me bo strašno smešilo. Ne pozabite, da sem vas ljubil dve leti, zdaj pa naj bi mirno gledal, kako mi je drugi od-neso1 zmago izpred nosa. Ne, to presega moje moči- Tega ne orenesem, razen če bi mi doprinesli dokaz svoje ljubezni . . .
— Kakšen dokaz?
— Dovolite mi vrniti se k vam in sapodite grofa. Dvismila je glavo in zardela od jAze. oči so se ji
zaiskrile tako srdito, da je Waradin kar osupnil, potem se je pa zvonko zasmejal a rekoč:
— Zapoditi ga! Zdaj, bo sem prrrjraaijona žrtvovati vse za njegovo srečo?
— Dobro, — je dejal major, — ga pa utarelim! — To bomo šele videli. Veseleč se te nade Izstopite!
Ta »izstopite« je bil izgovorjen tako samozavestno in prezirljivo, kakor da sedi princesa v svojem salonu, ne pa v kočiji. Major je molče vstal, odprl vratca, pozdravil in odšel ves bled.
Pricesa je pa naročila feočijažu, naj odpelje domov.
Knez SchvvuTzbumg se je vrnil okrog polnoči iz crwviega khiba in opazil je v sobi svoje žene toč.
Vstopil je, da ha ji voščil lahko noč, pa je ves zaouden obstal na pragu videč, kako godi vsa skrušena v svojem naslanjaču. Poskusil* je obvladati se in izpremenki svoj obraz. Toda stari p1emič je bil preveč izdnišen, da bi ga mogla tako lahko preslepiti. Prijel je prtnceso za roko in začutil, kako vroča je, pogledal £ je v oči ki opasti v njih solze. Srce ga je zabolelo m z mehkkn glasom je vprašal:
— Kaj vam pa je, lama? Vidim, da trpite. Ali je vas potrla žalostna vest? Kakšno gorje vas tare?
— Cuj, drago dete, — je dejal knes in sedel k nji— Govori   Kaj ti je? Gotovo kaj ti In ep ker mi nočeš rjovedari.   Ali ti je storil kdo kaj salega?
Pri teh besedah se je vzravnal in niacrov obraz je postal skoraj grozeč.
— Te je morda kdo razžalil? In toer je še vedno molčala, je aadal^val:
— Ouj, Mina, ti veš, kako globoko sem ti udan. Nisem ti zakons&i mož, temveč samo prijatelj. Lahko se zaneseš na mojo oporo in prizaaieslji-vost. Zahtevam pa iskrenost, kakor da odgovarjaš svojemu očetu. Ti je prav tako? No torej, dete moje, zaupaj mi in povej mi vse! Najbolj me bole In skrbe tvoje solze.
Tedaj je jela princesa vsa obupana pripovedovati svojemu možu o svojem razgovoru z Wara-đmom, ne da bi setveda omenjala, kje se je to zgodilo ari imenovala tistega, ki 9a je ljubila. Naslonila je giavo na sitarčevo ramo in med ihtavi jem se mu js vsa odkrito izpovedovala.
Ves bled jo je knez molče poslušal. Mina ni vedela, da se mo krči srce v ljubosumnosti in strahu za njo, da Čuti v svojem srcu silno boi!est. Sedela je nepremično in njegova siva glava se ni sklonila. Samo glas se mu je lahno tresel, ko ie dejal:
— in moi, ki ga ljubiš, je grof de FVmrtenav, kajne?
In ko je zadrhtela od sramu, ji je položil dlan na usta, rekoč:
— Ne odgovarjaj, to mi zadostuje.
Za hip se je zamiaflll, potem je pa dejal počasi:
— Dete moje, hvaležen sem ti za tvojo iskrenost. Nočem te videti otožne in zaloatne. Mojo častno besedo imaš, da ae ne bo zgodilo nič hudega tistemu, ki ga ljubiš, toda v zahvalo aa to
mi moraš nekaj obljubiti, da boš namreč pregovorila grofa de Fontenay, da odpotuje. To j*' v tvojem lastnem interesu, drago dete, če zahtevam od tebe to žrtev. Meni je ostalo samo še nekaj dni življenja. Ko me ne bo več na svetu, se bos t lahko vzela, če te ima res rad. Toda zave*'jo sebe, zaivoljo tebe same nočem, da bi ljudje govori i, da je bil tvoj ljubček. Ohrani svoje dobro trne, ohrani mojo čast, prihrani mi posmehovanje mojih sovražnikov in zanesi se na me. Nihče te ne sme žailiti, nihče ti ne sme storiti nič hud-gn.
— O, kako plemeniti in dobri ste! — jc zase* petala solznih oči.
— Ne, draga moja, ljubim te tako neizmerno. To je_ vse. Vidfš, star sem in zato tudi pamoten. Izprašal sem svojo vest in prisej do spoznanja, da sem mnogo bolj kriv pred teboj, nego moreti biti ti pred menoj. Mladi*ia arada skunaj, a jaz, ki imam lase že sive in ki me je stsro**: fce uro^-nila, sem storil zločin, ko sem prik'onil tvojih dvajset pomladi nese, čeprav sem vedel, da so mi dnevi že šifeti. TI si mi s svojo angelsko dobroto žrtvovala svoja naj^epSa leta. krajšala in slajfiaila si zadnje dni mojega življenja in bil bi nehvaJe*než, če bi ne hotel pokriti s plaščem pozabe zmot. ki si jih očitaš vpričo mene, če bi se ne hotel spomniti rkako si me osrečila.
Ležala je pri njegovih nocrah in se mu skozi solze vsa srečna smehljaja. Dvignil jo -\ objel in odvedel na prag njene sobe.
— Poje?! ^p&t, dete in ne boj n~ mče.^aj-:
Stran 6
iBlOVIirSIl KIRODt aofconm, & ji i irji m
Ste?. H
/
ottoi&e        $ensfke        molke 39.-
Riccardo Melani
Previsok račun
— ic^ii t    viis.t ne uoi" plačali
— Toua glej, oxa,ge«, pomisli vendar, ua s>oni. . .
— Ne I Nočem plaćati, sploh ničesar ne plačam in konec ...esedi. ivoja znamenita šivilja požre vsahu leto etio premoženje.
— Toua pomisli, uragi c . ancesco, aa sem te vedno prosila za dovoljenje, preuno sem naročila novo obleko ui na moje prošnje nikoli nisi odbil.
— Saj vendar nisem mogel slutiti, da bo &tala tvoja obleka toliko kanoi avloniobiL
— Zuaj pa pretiravaš ti, aragecl
— Ah, jaz «.ia pj e tira vam i Kaj pa je to Lu? in aoorouuani Francesco je poniahal pred nosom svoje zene s koščkom pi.pi; ja, z računom, ki ga je bil pravkar dobil od šivilje.
Uboga žena m vee vedela, kaj bi še povedala v pemirjenje svojega moza, ki je tekal nervozno po sodi rdeč Kakor kuhan rak m z očmi na vrhu glave, kakor Bobbv, ostudni pekmgez, ki je opazoval družinski pnzor z velikim zanimanjem. Mož je srdito mahal s pestmi, kakor da napada nevidnega sovražnika.
— Nehaj že vendar, Francesco! Povej mi. kaj morem za to, da se ti zdi račun pi e visok ?
__Kaj? Zdi? Zdi? Ti imaš še pogum rabiti besedo ^zdi', ? Tak mamutski račun, pnmeren morda za milijonarko, nad katerim se pa navadnemu zemljanu kar v glavi zvrti.
— Cuj. Franco, zdaj ti moram pa jaz nekaj povedati. Dovolj je že tega! Potrpežljivo sem prenašala izbruh tvoje jeze in prizadevala sem si opravičiti svoje ravnanje. Toda zaaj je mera polna. Daj mi ta račun in niti besedice več? To je moj račun, sama ga poravnam Prodam ves svoj nakit in tudi Bobbvja boni žrtvovala.
— Nikar no! . . .
— Ne. ne. zdai vidim, da me ne ljubiš več. nikoli me nisi ljubil. . . In Giovanna si je zakrila obraz z rokami in bridko zaih-tela.
Francesco je bil ves iz sebe. . .
— Ne joči no dušica. . . Tako vendar ne smeš govoriti.
— Oh, da, zdaj mi je padla mrena z oči. Ločiti se hočeš od mene, niti pogledati me
nočeš več. . . Ah, gorje ženi, ki ima tebe za moža, trikrat gorje! Tega življenja ne
morem več . . .
— Za boga, poskusi vendar razumeti me, O takem računu se mi nikoli niti sanjalo ni. Prišlo je nenadoma kakor strela iz jasnega. Zdi se mL da me je kresnil nekdo s palico po glavi. Petinsedemdeset tisoč*
— Kaj? Kako si dejal?
— Petinsedemdeset tisoč!
Giovana je pogledala najprej na račun, potem pa na svojega moža.
— Prav praviš: Petinsedemdeset tisoč. To sem prezrla. Petinsedemdeset tisoč! Toda to ni mogoče, to mora biti napaka, čisto gotovo. Dovoli. . . Ne, račun je pravilno naslovljen. . . Morda je pa nastala napaka v seštevanju. . . Poglcjva!
— Da, da, daj mi ta račun. . .
In oba sta jela močno utripajočih src pregledovati in seštevati številke.
Kar je Giovanna planila pokonci in vzkliknila:
— Francesco, kdo je imel prav ? Napaka, ogromna napaka! . . . Poglej, tu je pika na nepravem mestu. . .
Dobričina Francesco je čutil, kako mu je poskočilo srce v prsih:
— Da, seveda, vidim. . .
— Tu je pripisana ena ničla, šivilja jo je pripisala. Račun torej ne znaša petinsedemdeset tisoč, temveč samo sedem tisoč petsto.
— Res je. prav praviš. . . Samo sedem tisoč petsto je. Ena ničla je bila pomotoma pripisana.....
—Ali sc ti zdi ta račun še vedno tako hudo pretiran ?
— Pretiran? Dušica moja. zlata moja ženica, kaj pa je to sedem tisoč petsto lir?
— Ali boš še trdil, da te bom spravila na beraško palico ?
— Tiše. tiše, ti zlati, veliki otrok! Te besede so mi ušle iz ust v neopaženem trenutku jeze. Ah, kaj je to sedem tisoč petsto? Veš kaj? Ker si bila tako dobra in mila, dobiš ček na deset tisoč, ostanek pa lahko porabiš za svoje manjše izdatke.
— Moj ljubi, moj dragi Francesco! A malo prej si bil še tako srdit!
— To je bilo iz strahu pred temi petinsedemdesetimi tisočaki.
Še istega Jne. nekaj ur pozneje, je vprašala Giovannina prijateljica v istem sa lončku:
— No, kako je slo? Kako je učinkov*** to na tvojega moža?
— Sijajno! Presenetljiv učinek!
— No, vidiš, kaj ti nisem pravila?
— Res je. Tvojih nasvetov res ni mogoče poplačati z denarjem.
— Nikar se ne čudi to je zanesljiv recept, ki sem ga preizkusila že na Tvojem možu. Račun sedem tisoč petsto lir, predložen kar na hitro roko, bi ae mu zdel gotovo mnogo prevbj^k. teda po mrzli prhi petinsedemdesetih tisočakov je to malenkost. Taka, nalašč pripisana in zopet pravočasno preklicana ničla učinkuje Čisto gotovo. Ce položiš roko v mlačno vodo, se ti zdi topla. Ce jo pa položiš najprej v vročo vodo in potem v mlačno, imaš občutek, da je ledena. To ie relativnost občutkov, doj-mov.
Tn prijateljici sta se zasmejali tako prisrčno in glasno, da je Bobbv. speč na blazinici in sanjajoč najbrž o kupčku kurjih koščic široko odprl svoje velike oči in za-zdehal nejevoljen, da so ga motili.
Iz Maribora
— Nedelja v gledalce«. Ob 15. uri ponove Aseherjevo opereto »Visokost pleže<. Delo ugaja rad; svoje nežne jjlacpbe in ljubke zabavne vsebine. Zvečer bo prva letošnja repriza Abrahamovega Slajzerja »Ple*» v Savo-yuc Partijo Madeleine poje primadona Jelka lirličeva. Veljaio znižane cene.
— Reiervnim častnikom. Za vse v ^lari* boru bivajoče rezervne častnike s činom poročnika in podporočnika l»o dne 19. t- m. od 20. do 2*?. ure v bivši kodetnicj obvezno predavani e. Ve i nujno zadržani morajo pred hodno poslat j svoia opravičila komandantu mariborskega vojnepa okruga.
— Policijsko opozorilo. I^edtstoiništvo mostne policije v Mariboru opozarja vse vozače motornih vozil, da strogo upoštevajo zakonite predpise glede brzine vožnje in zmanjšalo brzino na minimum, da na ta način preprečijo prekomerno dviganje cestne" ga prahu. Po možnosti naj iz istih razlogov preusmerijo svoio vožnio tako- da bodo čiin manj uprabljalj Maistrovo. Gregorčičevo in Tatlenbacliovo ulico ter del Koroške ceste od Glavnega trga do StrossmaJ'erieve ulice.
— Billardni dvoboj Maribor ; Gradec Maribor se pripravlia na zanimivo prireditev. V dneh 23. in 24. t. m. se bo vršila med mestna tekma v billardu med Mariborom in Gradcem. Dvoboj se bo vrči! v kavarni Jadran in natopijo najboljši billard-stj obeh me«t.
— Častni »odmiki ▼ Maribora. Pravosodni minister je imenoval za častne sodnike pri mariborskem okrožnem sodišču veletrgovce gg. Miloša Oseta, Ferda Pintra in Draga Rogliča. Imenovanje vela za leto 1937 .
— Detomorilka hotela pobegnil t Italijo. Te doj so tezenski orožniki aretirali Solatno služkinjo Katarino Le ban, ki je pred šestimi meseci vrgla z dravske brvi novorojene" ka v valove, ker se je bala svojega liubčka. očeta umorjenega deteta. Ko jo je novoro jenčkov oče ovadil, si je nabavila potni list in hotela pobegniti v Italijo, kar pa eo ji orožniki preprečili rn jo izročili sodisčii.
— Še vedno požgajo. V Slovenskih goricah so požari, katerih nastanek ne morejo pojasniti, zelo pogosti. Tako je preteklo noč zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Zelenka Franca v Župetincih. Kako je ogenj nastal, ni znano. Poslopje je bilo zavarovano, tako da je akoda v znesku -*2.000 Din krita z zavarovalnino. Ker obstojajo nekatere sumljive okolnost:, so orožniki uvedli preiskavo.
— Nova Ra>ber?erje*a opernta. V mariborskem gledališču študirajo novo slovensko opereto, delo našega režiserja in igralca 'j Pavla Rashergerja, čigar prva opereta Prebrisani anior« ie doživela velik uspeh. Premiera nove operete »Rdeči naglji: bo v kratkem.
— Sneg! S noči je med mari!>orskim; sp>ri njiki završalo. Okolj 18. ure je pričelo v Mariboru  snežiti   in  kmalu  je  bilo vse belo. Športniki  upajo, da  bodo prišli  na ra<^ i Da bi le!
Iz Laškega
— fcšreski cestni odbor je imel 7 t., m. proračunsko sejo za poslovno leto 1937 38. Stvarni izdatki so predvideni na Din 1.282.476. Od tega krije banovina Din 856.535, stvarni dohodki znašajo 28.300 Din dočim se bo kril ostanek v znesku Din 397.641 z 20% cestno doklaoo. Glavno postavko v proračunu tvori preložitev ceste v šmarjeti, za katero so predviden j celokupni stroški na Din 700.000, ki se od bivši 50c/c prispevek banovine porazdelijo na 3 leta. Seianja uprava sreskega cestnega odbora je sestavljena iz sledečih gg. Trop Ignac, načelnik; inž .Biskupski Vilibald podnačemik ter članov. Knžnik Filip. Deželak M. m Orožen Martin. Na mesto v Litijo premeščenega cestnega nadzornika g. Go lja Franca pa pride k cestnem odboru v Laško g. Fabjan iz Litije
— Prijava pridobnine in rentnine. Davčna uprava razglaša, da teče rok za vlaganje prijav za pridobnino. rentnino ter davek na poslovni promet od 1. do 31. j^n-nuarja.
—I'zmovtčeva smola. Ko odlete ptica— selivke prihajajo   v mesta   drugi ptički: razni sumljivi Upi, ki tabore preko leta po šumah, raz.n h senikih itd.    So res kakor ptice pod nebom, ki ne se je 30 in ne žanjejo, pa se vendar prežive. Malo poprosijo tu pa tam pa tudi kaj sunejo, ako pač prilika tako nanese. Eden takih ptičev se je vtihotapil na praznik v kopalneo sodn ka T. ter po basa 1.   kar mu je pač pod roke prišlo:   perilo,  služkinjin  plašč  itd Hoteč se izmuznti naleti baš prj vrat h na služ kinjo, ki mu je ročno iztrgala svoj plaš' ter začela klicat: ljudi na pomoč   Teh pa nepridiprav ni čakal marveč te je oprostil ukradenih predmetov ter jo urndi i;rač Ovl-kuril proti    Humu , kjer je brez sledu iz ginil
— Nekaj za /-akuuloknm\ V ZabreSU j" prevzel posestvo starejši sin. osla h otroci pa so bih o lpravljon; z deleži   N:i sina Ja neza je prišlo nekaj preko 5 tisočakov S-1 daj pa skrb  kam naj jih shrani, di hod varni V nos^ivico z.najo priti misi in v Kri nilnico se mu    pa tud? m hotelo z nJim Na kratko n-- se odloč: lepega dne poma jurje v steklenico in liaji z nj mi 7.-\ sta* £Tad poi!  Humom,  kjej  jih je varno ■■d-v pečine. Nesreča pa ie h<»'-'!;<   &a  ••• lune zbolel te» meneča   tec*mt»rw NnS% ga let* umrl v ljubljanski bolniei, ne da b b mu zaupal, kjer ima  skrit svoj zaklad.
Iz Kranja
— Lutkovna iera. < .v \. beseda b • kranjski mladini 1 tvojimi igrica na pripravila že precej vedrija, priredi v nedcli<> 17. t. m. ob 4. pop. v dvorani bolela    Je leg prsrrno
lutkovno igrico; »Čarobna skrinjica« in si cer w slovenskem icziku, kar 1k> najini malčkom tem bol 1 ugajalo, ker boiJo radi lok** ra./.umeli. K^.r >e igralci lutkovnega gledali" šra že del j časa 7 \so vnemo pripravlja <• na to igrico, obeta bi*; re^ n * ■ U, 1 posebnega tako za mladino kakor tudi  /1 odrasle,
— 0 napredku kranjske ffodbp amo sedat no napisali nekaj vrst;c. Kar tak rad te ni b-lo mogoče konkretno zabelcsiti. lahko pove mo danes. Odbor je preteklo nedelje naro.
v Celju skoro vse instrumente nove, Is psf dobrih bo k tej garnituri itglaienih Instrument ikmIo dobavljeni d<> ■pomladi« deloma pa že pre>» lako da Ik> godba za veliko noč prj procesiji is igrala nanje. 7. novimi instrumenti an s pridnim učenjem ne no k ran . r.ka godba do fv^letja tako Izboljšala <la Ko lahko povsod nastopala. Njen napredek bo pa rodi Kranja v j>onos. saj dobra godbe že dolga l*ta nismo imeli. Tudi prebitek god-
bene veselisfi ki .»-e viv, jutr* instsf • Na
rr>dn**m domu, 1 k> za nove instrumente.
MALI OGLASI
Beseda 50 para. davek Dm 3.—, neseda 1 Dm. davek 3 Din
preklici
Za pismene odgovore glede midih oglasov je treba pritožiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
aSGOQQQQQ0rilQlilBQ|Vj
RAZno
*«seda  50 par.   davek  3 Din Najmanjši  znesek  8 Din
NA   VSA ZOISKA nblaeila dajemo 15 do 2i\% popusta. Tr^šker. Sv. Petra c. 14. C-R
CEVLJAJRJIl Nove in malo rabljene čevljarske stroje raznih vrst in znamk dobite na hranilne vloge vseh zavodov po ugodnih cenah. Zahtevajte     ponudbe     na nravi
^Slov. Naroda« pod »Zaloga«.
090
KLIS CJE
ENO . . " VECBABVNt
j t) (jo mui a
Zamrznjeno vlogo
25 — 30.000 Din prevzamem. Ponudbe na upr. >Slov. Nar.« pod ^Vadij«. 276
Cenjene goste vabim na otvoiitev gostilne • Izbranih vin« v Bel jaški ul. 34, v Šiški pri novi cerkvi, v nedeljo 17. t. m. — Točila se bodo vsakovrstna pristna vina od Din 8.- naprej. Cenjenim gostom bo postreženo tudi s prvovrstno domačo hrano. — Ob otvoritvi koncert. Se priporoča J- Me vzel j.
274
Konjski gnoj
suh. vroč, kupimo meseca februarja, marca, aprila. Ceno in količino na upravo pod -Gnoj«. 275
POSEST
Beseda  50  par.   davek  3 Din Najmanjši   znesek  8 Din
HIS0
z lokalom, lepimi gospoda rs ki mj prostori, pripravna za vsako ugodno prodam na Obncah, Tržaška eesra. Informacije: Fr. Zupančič. Kožna dolina r. VTlT. št. 10.. Ljubljana. 2'2d
Novo hišo
prodam ali dam v najem za več let. Jožef Mahne. Bezovje 29, p. Sv. Jurij prj Celju.
278
STAnOVAnJA
Beseda  50  par,   davek   3 Din Najmanjši   znesek  8 Din
Enosobno stanovanje
oddam   Podgora 38. št. Vid.
294
Stanovanje
trisobno. Slomškova 7. oddam, eno takoj, drugo za februar.
284
PRODAM
Beseda 50 par,  davek  3" Din Najmanjši  znesek  8 Dm
l»0 DGODtNIB
dnevnih cenah predavamo do preklica šivalne srroje vseh vrst. kakor tudi dvokolesa raznih znamk iz tovarniške zaloge, na hranilne vloge vseh zavodov. Pilite še danes po cenik na upravo »Slov. Naroda« pod >*Zak>gai
223
Naznanjamo, da je v KAVARNO »CENTRAL« prispela nova damska kapela, katera bo dobro godla in pela, da vsakemu srce in duša bo vesela, — Cenjenim gostom posebna soba s klavirjem na razpolago.
— Točijo s*" pristna vina po zmerni ceni — Ob sobotah, nedeljah in praznikih odprto vso noč.
Na svidenje v
KAVARNI „CENTRAL"
Otroški vozički DvoJtoie»a,S   1   v    a   t n
najnovejših motorji,»    t    r    o    j 1
m  o  d e I  o  m t r I c i b I j Ip o s r e z i ] ) t i
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO !
„TRIBUN A"   F. BATJEI
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
RESTAVRACIJA    » F R A N K O P A N S K I DVOR«
LJUBLJANA VII      FRANKOPANSKA ULICA 5
toči pristno viško vino,
LAST VINARSKE ZADRUGE  VELO SELO. VIK
Cena Din 8.— po litru
VINARSKA ZADRTTOA VELO SEIX>—V1S.
Mestna hranilnica ljubljanska
Nove vloge
Oproščene vloge, prenesen** na nov račun
Skupno stanje novih \ log
Din 50,000.000.
Din 80,000,000. Oin 110,000.000.—
Nove vloge vsak čas izplačljive Obrestna mera do s
Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska.
nseriraite v „Slov. Narodu'
Urejuje Joatp Zupančič — Za