—   35   —
Narodopisni in jezikoslovni pomenki.
o začetku imen ^JJubljana'^ i „Laibach^'. ^^J
Spisal Požencan.
Več jih je že o začetku imena „Ljubljana^' i „Lai-bafh" govorilo , naj torej še jaz o tem svoje misli razložim.
Mnenja o ti pravdi so pa dvojne stranke. Perva, ki se je oglasila v „Archiv-u^' je rekla, da ime ,jLai-bach" je čisto nemško, ~- druga, ki je na to v „No-vicah" odgovorila, brani slovenski izvir. To je pravde poglavna in perva stvar, al, kakor Nemci pravijo: jjdes Podels Kern".
Jaz se vstopim na stran „Novic'', ker sim čez in čez prepričan, da je ime jjLaibaeh" po oči vidnem izgledu stoternih drnzih po slovenskem ponemčenih ach-nih krajev slovenske korenine, i si bom to po svoji moči v ter d i ti prizadjal.
Če pa v drugotni reči z „Novicami" nisim edinih misel, da je leb,  lob ali liib korenina  imena, to  nič
*) Znano je našim bravcem, da smo se v priporočilu gosp. dr. Klunovega »arhiva za povestnico Krajnske Vojvodine« (v 94 listu lanskih Novic« memo grede tudi zato potegnili, da ime »Laibach« izvira iz slavenskega. Naš pretres pa sta pretresla gosp. Elze in gosp. dr. Klun v nemškem časniku za povestnico Krajnsko (Mittheilungen des historischen Vereines fiir Krain im November 1852), v kterem si prizadevata iz jezikoslovnega in zgodovinskega ozira ovreči mnenje naše in dokazati, da je ime »Laibach« čisto nemško, speljano al iz »Lay-bach«, kar po stari nemšini pomeni »S chief erbach« ali pa iz »Laibach«, kar je toliko kot »liebes Wasser«. Oba gospoda overžeta našo slovensko izpeljavo zato, ker pravita, daje le jezikoslovno mnenje brez zgodovinske podlage, čeravno tudi omenjena gospoda nam za svojo rec tudi le zgol mnenja ponujata5 dokazala nista nič. Sila važin se gosp. dr. Klun-u magistratni repertori od leta 1717 zdi, ter pravi, da mu sploh niso znane stare pisma (Urkundeul, v kterih bi se bralo kadaj slovansko ime »Ljubljane«. Nam se ti dozdevni dokaz ne zdi celo noben dokaz zoper našo misel, ker po tem takem bi še dandanašnji anno 1853 naše mesto ne imelo slovenskega imena, če bi se v raagistratnih repertorjih iskalo^ Ce bi bil hotel tisti magistratni repertorij od leta 1717 slovensko ime »Ljubljana« povedati, bi bil to lahko storil, ker so se že v »L u b 1 a n i« v tistem stoletji bukve natiskovale, ko so perve mestne župane volili. Al naš namen ni danes pretresa pretres pretresovatij omeniti smo le hotli ob kratkem zgodovine pomenkov zastran imena »Laibach« da bojo bravci
ne de o poglavni reči **); sej tudi branitelji nemškega izvira terdijo dvoje: „Schieferbach" i „liebHches Wa8ser".
Toliko za temelj, iz kterega se hočem za slovensko izpeljavo imena „Laibach'' v pravdo podati in nar poprej korenine besede iskati.
Ime ^Ljubljana" se kaže po mojih mislih od „ljub, ljubiti^ kakor se nje nekdanje latinsko ime „Emona^, ali po Plinijevo „Amona" od latinskega „amare", ,,amoe-niis", to je „ljubiti", jjijttb", kaže. Razglede, da so Greki i Rimljani slovanska imena v svoje jezike prestavljali, nam pokažeta stari zemljopis i povest-nica. Tako najdemo na Laškem slovansko ljudstvo Le-bece ali Levee, kterim se je po greški Lai, i po latinski Laevii reklo. Bregomates, to je, Bregov-nati, ki so po bregovih bivali, so bili po greški Orobii imenovani, kakor Korneli Aleksander spričuje. P al ene, kjer so bogovi puntarske dive palili, so bile po greški Phlegra imenovane. Dalmatinsko mesto Dobrota se je po latinski Bona i tudi Dulcidia imenovalo. Beli Grad v Dalmacii je imel latinsko imeBlan-dona. Labinu v Istrii se je po latinski reklo AI b o n a. Po pravici gre torej si misliti, da je latinsko ime A m o n a od „amoena" to pomenilo, kar slovensko Ljubljana od 5,ljuba".
Reka Ljubljanica, ktera se je nekdaj po latinski Nauportus imenovala, se zbira pri Verhniki i da-lej proti Ljubljani iz več rečic ali potokov. Te rečice 80 imele nekdaj vsaka posebaj ime j^Ljubja", Še dandanašnji se ena teh rečic, ki se pri Verhniki v poglavitno reko steka, Ljubi a ali L j ubija ^^^') imenuje. Druge so pa sčasoma dobile imena od vaej, ^ere so pozdnejši čase postavljene. Razgled za tofijflMti imamo pri Savi, ktere en izvir teče pri Ratečah,w^i pa v Bohinji. Oba izvira imata ime Sava, eden je Dolinska, drugi pa Bohinjska Sava aliBohinka, ali, preden v Bohinjsko jezero priteče, Savica imenovan. I po tem, ko se stečeta, sta ravno tako oba vkupaj Sava imenovana. Ravno tako izvirajo rečice Ljub j a imenovane na mnozih krajih, i ko se vkupaj steko, imajo enako ime Ljub j a. Kraj, kodar te Ljubije ali izviri Ljubije teko, seje nekdaj ves Ljube ali L j ub je imenoval, zato, ker je bil prebivavcem posebno ljub. »Ljubo je le domd. Kdor ga prav ravna«, pravi star pregovor, s kterim se pa ne misli, da morajo
razumeli izvirek pričujočega spisa, s kterem se nam gosp. Požencan o ti jezikoslovni pravdi (Debatte) pridruži iskat resnice. Mi bomo morebit drugikrat kaj več govorili zastran omenjega sestavka v »Mittheilungen vom November 1852.« *) Toliko bolj si smejo nam nasprot stoječi gospodje svesti biti, da nas ne vodi enostranost, po kteri se lahko pot resnice zgreši. **) Ti potok z imenom Libija (izgovarja ga ljudstvo Le-bija), od kterega rajnki grof Fr. Hochenwart v svoji knjigi »die Entsumpfung des Laibacher Morastes« piše in ga je v mahovidu tudi izrisal, izvira nad Verdom, je berž pri izviru veliko čevljev globok, se ovija v svojem teku mnogokrat, dokler ne izteka v Ljubljanico5 ob deževju narase včasih tako , da se vlije čez svoje bregove; nek prijatel nam je povedal, da Lubija, ki več žag goni, se nikdar ne posuši — tedaj ni potoček od včeraj ali od danes do jutri, ampak je prava rečica. Ti močni potok Lubija, od kterega se sme misliti, da je tako star kakor Ljubljanica in še starej i kot Ljubljana je sila sila važna spricba za slovensko izpeljavo imena »Laibach«, — take stare stvari s starimi imeni ljudstva več dokažejo, kot vsi repertorji in druge pisma enake baze; sej vemo, kako se zgodovina tudi dandanašnji piše. Zato se ne da lahko ovreči, kar grof Hochenwart v omenjeni knjigi resnično piše: »Beweislos behauptet man, dass Nauportus unser dermaliges Oberlaibach sei; selbst dass Laibach  Aemona einst gewesen    ist nicht erwiesen.«
Vred.
—   36   —
ti kraji ravno prijetni biti, ampak le njih prebivavcem fio bili iz kakorsnega koli obzira dra^ci, ljubi.
Po kraji Ljube imenovanim so imele rečice Ljubje svoje ime. Na Verhniki ali v Nauportu je bilo v zgornjih Ljuba h, pri Ljubljani ali v Amoni pa v spodnjih Ljubah, Od Ljub torej, zlasti od spodnjih Ljub, je Ljubljana ime dobila, kakor Poljana od ^polje", Kosana od kositi; le da je v ^Ljubljana" zavolj b glasu ustnic Ij pred končnico ana postavljen, kakor v Javlja h, ki so od Save ime dobile.
Pa poreče kdo: Ce je Ljubi j ana po kraji,jLjube'', ali po reki „Ljabja" svoje ime dobila, zakaj je ne zgo-varjamo Ljubljana, ampak Ljbljana ali Ljebljana, zakaj opuščamo t^? — Krajnci kakor tudi drugi Slovenci na pol zgovarjamo ali celo opuščamo Uy kadarkoli ni perva slovka, i za njim kak dolg zlog pride. Tako pravimo Ij bežen ali Ijebezen i Ljbenski verh (na Štajarskem, desiravno ima ti verh ime od Ljub-nega, ki je blizo gornjega Grada). V prilogi ^^Iju-benski^S na priliko, j^ljiibenska skleda" je pa u slišati zato, ker je za njim kratek zlog. Ravno tako na pol zgovarjamo ali celo opuščamo u v ^Ljubelj".
Ime Laibach aliLaybach i Laubach je iz imena Ljub narejeno. Ker je Ljubljana bila vspodnjih Ljuba h ali xatB§o)(rjv v Ljub ah so Nemci to ime, to je, Ljnbah namest imena Ljubljana izvolili, nasproti pa Verhniki pravijo Oberlaibach, to je v zgornjih Ljnbah.    (Dalje sledi.)
Narodopisni in jezikoslovni pomenki.
O začetku imen »Ljubljana" i »Laibach".
(Dalje.) Da so Nemci iz imena „v Ljubah" napravili Lai-bach, Lavbach ali Laubach, je takole prišlo: oni slovenski u večkrat spreminjajo v glas aj9 i tisti aj vse križem pišejo ali ai ali ay ali ei ali pa tudi eu, ker vse to kot aj zgovarjajo. Tudi imamo razglede, da slovenski u v au spreminjajo. Zraven pa Ij ne razločijo od l kakor Slovenci, Lahi i Francozi. Tako so Nemci slovenska imena Ljuča, Tujnce, Luže, Buče (na Štajarskem) , Ljubno zmenili v Leutsch, Tainiz, Lausach, Fautsch, Laufen itd. Da pa Laibach namest Ljube ali Laibe pravijo, i to ime na a ch končajo, je prišlo, kakor je učeni g. Metelko že davnej povedal, od tod, ker Slovenci na vprašanje: kako se tukaj pravi? sploh v kazavnem padežu odgovarjajo, na primer: »tukaj je v Ljubah, v Cerkljah, v Sel-cah, v Hinah, v Snubah. Ko se Ljube v kazavnem padežu na bah končajo, je to Nemce motilo i jih se moti, da »v Ljubah" ali Laibach od svojega Bach (potok} hočejo speljavati, ali da morebiti le zgovor imajo »Laibach" za ime nemške korenine razglašati.
Kdor zna slovensko, i premisli, kar je g. Metelko o imenu L aib a ch govoril, se nikakor ne more mnenju vdati, ki stoji v l.zvesku „Archiva fiir die Lan-desgeschichte des Herzogthumes Krain na 101. strani, i se da tako  posloveniti:   „Že   kakosti i začetja  imena
»Laibach" v razkrojenji glasov i v sostavljenji ne najdem dokazanega, še manj da bi ime Laubach moralo Ljubah i to imenovaven^Ljube" predpolagati". — Razkrojimo glase „v Ljubach" ali »Laibach": Nemci že po svojem jeziku topljenega Ij od l ne razločijo, saj še v tem celo nekteri Slovenci na tanko razločka ne delajo. Da slovenski u Nemci v au i v ai zminjajo, je bilo že spredaj rečeno. Kakor po nemški zavita imena Zirklach, Seizach, Zelach predpolagajo slovenska imena Cirklje, Selca, Sela itd. itd., tako ime Laibach predpolaga ime Ljube ali Laibe. To je ven-der tako očitno kot beli dan. Kaj tacega ne bode le tisti ume!, kdor si je namenul ne umeti. S tacim pa je teško opraviti imeti, i bi tudi nobenega vspeha ne imelo.
Ozrimo se tudi na nemško speljavo imena »Laibach". Kteri hočejo to ime iz nemščine silovito stlačiti, pravijo, da Lai pred bach pride iz holandskega leia, kar kamen slanec ali plošče (Schiefer) pomeni. Božja dekla! kam bodo še šli te razlage iskat? Delječ gredo po priprosto reč! Naj bi vendar pomislili, da v Ljubii ali Ljubljanici ni, dokler svet stoji, nikdar plošč bilo in jih tudi dandanašnji ni. Kdor misli, da se je v Ljubljanico morebit kadaj Golovc pogrezoval, ne ve, da še le od tistega časa Ljubljanica blizo Golovca teče, od kar je Gruber Ljubljanico v to strugo napeljal, v kteri pa še dandanašnji ni bilo od plošec ne duha ne sluha.
Zadnji zlog bach pa pravijo, da pride od nemškega Bach, kar potok pomeni. Toda Ljubljanica ni potok, ampak je reka, Fluss, po kteri se plavake (la-dije) vozijo. Potoki niso tako veliki. To je torej prazna, da bi bil kdo Ljubljanico brez vsega vzroka plošni potok imenoval.
Iz Ljubisaha Ljubljano ali Laibach speljc-vati, se pravi, iz »Bartolomej" Jerneja kovati.
Iz Laibach wliu-bach", to je, ljubo vodo na-pravljati je toliko resnice, kolikor je liub (lieb) slovenskemu ljub podobno. Kaj hoče pa nemški ach na Slovenskem? saj imamo svojih ah dosti. Pri tej razlagi bi bilo to posebno, da bi bili Nemci sami svoj liub ali lieb v laib ali laub spačili.
Imenovani »Archiv" pravi tudi na 101. strani: »Ker moramo po povestnici skazano spoznati, da je Laibach ime od Frankov okoli Grada (ljubljanskega) izzi-danega novega mesta, je torej nemško". Te besede so »petitio principii"; kar bi bilo dokazati, »Archiv" že za dokazano povestniško resnico razglasi. Da so Franki okoli Ljubljanskega Grada mesto Ljubljano zidali, mora le kot mnenje veljati, dokler ne bode bolj na tanko spričano. Čudno je, i po pristranosti cika govorjenje, ktero dokazuje, da bi bil vsak drugi pri nas mesta zidal, le domači  Slaveni ne.
Komur se čudno zdi, da iz prešnjih časov ni nobeno slovensko ime od Ljubljane znano , naj pomisli, da nekdanji Slovenci svojega jezika niso bili v pismeno veljavnost vpeljali i ga pod oblastjo tujcov tudi niso mogli vpeljati. Od kar se molči, od tistega se pa ne sme soditi, da tudi ni bilo. Ko bi taki dovod veljal, bi se za-moglo ž njim tudi skazati, da pred Napoleonovo posestjo Ilirije na Krajnskem ni bilo Slovencov ; ime Ljubljana bi se li iz kacih slovenskih v Ljubljani natisnjenih bukev dalo spričati. Ko so Francozi pri nas bili, so imena naših krajev tako pisali, kakor so jih po nemških bukvah i zemljopisih najdlL Ko Nemci prešnjih časov o »Laibach" govore, se to zgodi, ker po nemški govore. Se dandanašnji, če kdo po nemški Ljubljano v misel jemlje, jo le Laibach imenuje. Po nemških bukvah i zemljopisih soditi, bi še dandanašnji morali misliti, da skoraj noben kraj  ali  mesto  ali reka  nima slovenskega
—   39   —
imena* Le v nekterih nemških pisanjih današnjih časov je kot kaj posebnega slovenska imena zraven nemških najti, na primer v g. Freyerjevem zemljoviduKrajn-eke Vojvodine. Li škoda, da je to lepo delo v bohor-čici izdano, i da se je veliko pomot tudi sicer v pisanje slovenskih imen vrilo. Tudi na nemške manji popake imen, ktera bi le po slovenski prav pisana tudi Nemcem lahko umevna bila, se je preveč porajtalo; saj menda tudi Nemci ne žele, da bi mi njih pomote po nepotrebnem na ogled stavili* Pa okoljšine g. izdatelja zgovar-jajo, i zdelo se je že kakor bi bile nemške skaze pravice pred slovenskimi pravimi imeni dobile. Ko bi modrovanje iz stare ji h nemških bukev i zemljopisov veljavno bilo, da ni na Slovenskem slovenskih imen bilo za mesta i kraje, bi moglo nasproti za Slovence tudi to modrovanje veljati: „V slovenskih bukvah se Ljubljana ne imenuje Laibach, torej tega imena ni". Kdo bi tacega modrovanja ne spoznal za tvezenje?
Popolnoma tudi ti dovod ne more veljati, ki pravi: „0 mesti Ljubljani perva stoletja po razdjanji Amone pisatelji molče, torej je tiste čase ni bilo". Ce kdo deželo v misel jemlje, ni da bi moral tudi nje poglavitno mesto v misel jemati. Torej ali je ob časih Pavla Dja-kona Ljubljana vas ali mesto bila, ali je še celo ni bilo, ž njegovim molčanjem ni dokazano. Ko bi bil on naravnost rekel, da na podertii Amone ni nič na novo postavljenega, bi bil popolnoma dovod, da nove Ljubljane še ni bilo. Sicer je pa vprašanje: ali vsi stariši pisatelji o tem mesti molče? To se bode še li pri bolj natančnim preiskovanji pokazalo.    (Konec sledi.)
—    40   —
Narodopisni in jezikoslovni pomenki.
O zadetku imen ^Ljubljana" i „Laibach".
(Konec.) Kadar kako povestnisko resnico terdimo, moramo iz tistih časov, od kterih je govorjenje, za njo priče imeti. Torej bo vsak spoznal , da je treba povestnlska spricevanja zgodb v starinik Larhiv) zbirati. IVa-djati se je, da bode v tem, kar je popoinama spri-čano, kot povestuiška resnica stalo, i da bodo mnenja
—    42    —
—   43   —
li za mnenja veljala, ki resnice ne kalijo. Pisatelji zgodb, kterih oni sami niso priča bili, i ktere so se pred njih časi godile, nam smejo li toliko verjetni biti, kolikor so viri ali priče (Quellen~) verjetni, iz kterih so jemali. Zato menim, da preveč rečejo, ki za Linhartom terdijo, da so ptuji gospodovavci na Krajnskem slovenska zemljopisna imena zavergli. Li to je verjetno, da so semtertje kako ime po svoje prenaredili. Tt> po-terjuje pri nas skušnja se dandanašnji; kaj tacega sicer pri premagavcih po sveti poterjeno najdemo.
Ob tej priložnosti mi S vear o v a opazka v „Ogleda li IIiriumaa na misel pride, da so Neslovani slovansko povestnico pozdneji čase zlo popačili, pa ne li slovansko, ampak tudi svojo, kar je je s sloven^koj v zvezi, ker niso Slovanov ne po jeziku ne po šegah itd. poznali. Torej so perviviri povestnice včasih veliko umevniši kot pozneje pisarije.
S tem pa nikakor nočem reči, da bi bili li Slovaui v stanu resnično povestnico pisati, ampak da povestnice kacega naroda ni v stanu iz starih pisateljev prav sostaviti, kdor ni sicer s tem narodom znan. Ko bi bili na primer, Slovani s šegami i z jezikom Nemcov popolnoma neznani nemško povestnico spisovali, se ve, da bi bili marsikaj zgrešili ali pomešali, kar so Nemci bolje razločili. Slovani bodo torej s svojo i svojih sosedov povestnico v mnozih reče'h razjasnili, i popravili. Torej ne gre, da bi slovanski povestničar iz ptujih jezikov povestniške sostavke, vzete iz starših pisateljev, naravnost v svoj jezik potolmačil *), ampak s slovanskim očesom gre pervih povestniških virov i poznejših spiskov pregledovati, i od svoje strani razjasnovati 'L*•', pomote popravljati, za kar bodo tudi resnicoljubni ptujci hvaležni.
O povestnici po nemški pisani se bere, na primer, da so bili Gotje i Getje vsi eno ljudstvo. Li Slovan je v stanu spoznati, da so Getje (kterih ime je od ger-škega yrjrrjg, kar „kmetea pomeni) Slovani. Ravno v taki povestnici se bere dalje, da Samo je bil Frank, kar Slovani ne moremo poterditi. Ce so Franki Ljubljano zidali (?), so utegnili taki Franki biti, kot je bil Samo. V starem zemljopisu, ki smo se ga nekdaj v šolah učili (ali se ga še uče , ne vem) je v obziru Slovanov vse križem pomot mergolelo, o Germanii je bilo pa veliko napak rečenega. Ravno tako je v do-zdanji po nemški pisani povestnici o slovenskih deželah   veliko   pomot.    Kakor  slovanščina   v  latinščino   i
*) Te besede poterdi skoz in skoz spis v časniku »S tiri a« že od leta 1845, ki nam je prigodno ravno v roke prišel in v kterem naš učeni domorodec Tribunski lepo dokazuje, da v zgodopisih slovanskih krajev itd. prebiranje le latinskih in nemških pisem ne pelje k razodetju resnice. Gosp. Tribunski takole govori: »Die Gelehrten blattern in lateinischen und deutschen Urkunden (slavische gibt es we-nigstens fiir Innerosterreich keine) und forschen darin nach der Wahrheit auch in Ftetreff slavischer Gegen-stande. Dass sie trotz ihrem Fleisse und ihrer vielen Muhe das Wahre darin doch nicht finden, ist sehr naturlich, weil lateinische und beinahe durehgehend alle deutschen Urkunden von Nichtkennern des SJavischen , daher gros-sentheils unrichtig in Bezug auf Benennungen der Ort-schaften, Fliisse und Berge geschrieben wurden. Selbst die Catastral-Vermessung gibt keine Sicherheit; denn so-wohl bei der Josephinischen als bei der letzten Messung schrieben die Herren in ihre Mappen die Benennungen oft falschnleder. So wurde z. B. anstatt Si en čaj (ein schat-tiger Berg) , wcil diess Wort dem deutschen Ohre nicht behagen ivollte. gerade das Contraire daraus gemacht und geschrieben: »Siebenschein« I **) Veliko veljavni gosp. Wartinger v Gradcu je nedavnej o enaki priliki važno pa resnično besedo govoril, rekoč: »tako dolgo bojo naše preiskave vedno dvomljive ostale, dokler ne začnejo učeni Slovani po zgodovini naših krajev slediti in povestnice pisati, ki bo razjasnila, kar je dosihmal še skrito.«                                                    VWd.
greščino sega, tako i še bolj sega stara slovanska povest-niča v starorimsko i greško povestnico i v mitologijo. Možje, ki so sicer visoko učeni i tudi resnicoljubi, so vendar le v marsikteri reči kot žaba pri lešnjiku, ker jim slovanščine i slovanske povestnice kot ključa do resnice manjka. Slovanska ali tudi li slovenska povestnica ima teško i obširno pa imenitno nalogo. To pa tudi lahko vemo, da je še celo pri pričah zgodeb večkrat pristra-nost zapaziti.    To nam vsakdanje skušnje poterdijo.
V „Mittheilungen des hist. Vereines fiir Krain im November 1852" se gospodu B. očita, da se z orožjem mnenj bojuje. Ali se njegova g^. nasprotnika drugače bojujeta? Po kteri pravici pa je za nemško speljanje imena „Laibach" bolj pripuščeno se mnenj poslužiti, kot pa za slovensko?
H zgodovinskim dokazom, ki se v „Mitthei-lungen" najdejo, je reči, da so kratki, pa vender predolgi, i da ž njimi celo nič ni skazauega. Predolgi so zato , ker bi se bilo vse pri enej meri s temi malimi besedami takole lahko povedalo: „povestnica, kakor je do zdaj spisana, i kolikor je o Slovencih znana, o Ljubljanskem mestu molči od Atila do Karla Velicega, zato moramo pa stare pisatelje prebirati, starih listin i pisem pregledovati, starih spominkov preiskovati, da bodemo kaj več i bolj za gotovo vedili, kako je tiste čase na Slovenskem, zlasti na Krajnskem, bilo, kako je bilo z Ljubljano i druzimi krajnskimi mesti."
Resnica kraljica! Nihče nam ne sme za zlo vzeti, če po povestnici i nje spominkih resnice iščemo, ali če v pomanjkanji d o gnane resnice verjetna mnenja začasno povemo. Ce bi pa domača mnenja, ki so verjetnisa memo ptujih, odrivali, i namest njih ptuja stavili, kterim se koj očitno bere, da niso res, bi bilo čudo, če bi pri svojih rojacih v obziru resničnosti i domoljubja ne zgubljevali zaupanja , pa tudi resnicoljubnim i nepristranskim ptujcom bi se tako ne prikupovali. Jaz s svojimi mnenji ne želim ravno ustrezati ne domačim ne ptujcom, pa tudi nikogar ne žaliti, ki ni mojih misel, le odkritoserčuo — resnice želim.
Ker sim pa zmotam podveržen, kar tudi tisti, ki so o imenih ^Ljubljana" i „Laibach" itd. drujrače govorili, od sebe ne bodo tajili, tedaj sodite naša mnenja, kteri jih berete ali slišite, zraven pa ne porajtajte ne na Sokrata, ne na Platona, ne na Petra, ne na Pavla, ampak — na edino samo resnico!