fifegja »*sk ietrtek !n nljt ■ pcltnino vred In t Mar&ora ■ jssifijan|ea na dom za ceio leto 24 K« pol ieta 12 K ia s* Seist ieta iS K. — Marožaten b«a jagoiiawlje 32 K. — Naročnina »c poitfjg tust ^mvalSUm „Sforeniicga Goepodatfa" t Mutfet«, —j Ust te dopoäilj* do odpoviA — Udje „KRloMkigi tiskcmteg* dns^K6 ticfefcafj list %rea poiafcae Kiirofatat, — Poeamazni kaii tiaae^o, fee «buga^o 4 stran! 40 vta,, ca 8 siMocb 60 vta. — ürednUivoj Konnte cesta Hev. 5. — Rokopisi se ne »raitjo, — OpravB?lfas i Koro&s cesta iiec. % »prejen» aaročutoo, bmnie to rcfctamaeii«, ¥a teuitii bs piaiaje od naostopoe psätvrste za esira' K Za »sžferstae oglase primere« popost V addeiia „ÄSaia cazaasBa" stsa« 2C vte. — fosetett se (prejemajo do torä« epcMss« NessprSe re&lamadSe so poŠtah ili, v 42, ŠtSfftŠl, tiaribm, #w 21. oktobra 192& 54. letnik. ■MMaaaanHKSZ.' Lisi ljudstvu v pouk i a zabavo. \ Ali se hoče tEdi pri nas tako? Kai ie sedai najvažnejše ? i* v «/«/«J t Naši nasprotniki, demokratje, samostojneži, so- Zbirajte za volilni sklad Kmetske j cijalisti in komunisti, pravijo, da se pri bližajočihvo-zveze. .Volilne priprave stanejo ogromno denarja. Po- litvah ne gre za vero, ne za verouk v šoli, ne za zasebno prosimo premožne naše pristaše, da žrtvujejo j kon, ne za cerkev. In vendar, kjer zmagajo liberal-večje svote za sklad Kmetske zveze. Naše mladenke \ ci, socijalisti in komunisti, povsod zapostavljajo, tla-pozivamo, da pomagajo od hiše do hiše nabirati da- \ Čijo vero in Cerkev. Vzgledov je toliko, kolikor je že rove za KZ, Nabrani denar pošiljajte na naslov: Dr. \ brezverskih držav! Francoska, Italija, zadnji čas še Dobivamo poročila, agitacijsko delo po »bedi in sestanki. da naši agilni zaupniki vršijo slovenskoštajerskih okrajih nadvse vzorno in požrtvovalno. Prijatelj iz šmarskega okraja nam piše: „V, aaši župniji smo priredili že tri shode za posamezne Naši «koiice. Obnesli so se nad vse pričakovanje. ..—. . — ..... pristaši so mnenja, da je treba v sedanjih izrednih Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne časih ravno takih malih shodov, na katerih se naši volilci prav po domače pogovorijo." Torej prirejajte, zaupniki, prav obilo takih sestankov. Razpravljajte o bodočih' volitvah, o programu naše in nasprotnih »trarik. V vsaki župniji in občini si razdelite delo! Agitacija ne sme ležati vse na enih ramenih. Sklicujte pogosto seje krajevnih odborov K. SE. in volilnih' odborov. Naznanite nam vendar iz vseh občin va-Se predstavnike naše kandidatne liste, ki bodo na dan volitve (28. novembra) stali pri volilni skrinjici naše stranke. Pazite pri tem na to: Predstavnika in namestnika vprašajte, ali sprejme to mesto ali ne. Predstavnik ne sme biti član volilne komisije. Predstavnik mora biti volilec in ugleden mož. Pridnih' agitatorjev ne imenujte za predstavnike, ker jih boste rabili zunaj volišča. Ma riboru. Širite „Slovenskega Gospodarja" in „S t r a ž o" od hiše do hiše. Naročajte naše liste vsaj za čas volilnega boja vsem našim in nezavednim volilcem. Zavratčajte nasprotne laži proti naši stranki in našim voditeljem. Kdor Siri lažnjive in razburljive govorice, ga brez usmiljenja naznanite državnemu pravdništvu. Navedite priče. Poročajte nam iz vsake občine, koliko računate naših zanesljivih volilcev, koliko je omahljivcev, koliko samostojnih, koliko JDS in koliko socijalnih demokratov. Za pojasnila v vseh volilnih zadevah se obračajte na podpisano pisarno. Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, Ci-rilova tiskarna, Koroška cesta štev. 5. Ne sme nam biti vseeno! dober mesec dni bomo volili poslance v u -atavodajni državni zbor. Katoličanom ne sme biti vseeno, kakšen izid bodo imele te volitve! Ljubljanski Skoi je zato že v posebni poslanici opozoril na važ -nost bodočih volitev. Pravice Cerkve. iibornica, ki se bo izvolila, bo dala naši mladi Iržavi ustavo, to je temeljne zakone, na katerih se potem zidajo vse druge postave, V ustavi se bo tudi določilo razmerje države do vere in Cerkve, določevalo se bo o pravici Cerkve v državi glede verskega pouka, glede zakramenta sv. zakona, glede šole, glede uprave cerkvenega imetja. Vse to pa sega prav globoko v naše versko življenje. Katoličani, ki nas je dobra polovica v državi, «oramo zahtevati, da s« v temeljnih državnih zakonih prizna Cerkvi popolna prostost za njena opravila kakor oznanjevanje božje besede, delitev svetih zakramentov, popolno praznovanje nedelj in praznikov. Priznati s« mora Cerkvi, da sama uravnava predpise glede vstopa in izstopa iz Cerkve,, da sama sodi o veljavnosti ali neveljavnosti zakonske zveze, da zahteva za krščanske otroke nele poučevanje verouka v Šolah, ljudskih, srednjih in drugih podobnih šolah , ampak tudi versko vzgojo in vršitev verskih vaj. Skratka: varovati se morajo vse pravice katoliške Cerkve ItakrSni poslanci, tak© postave 1 Večina drugih držav tlači in zatira pravice vere in Cerkve ali se vsaj krivično meša v njen delokrog, Francoska, Italija, Nemčija, Ogrska, Cehoslo. vaška itd. Imajo že civilni zakon in razporoko; Avstrija mirno dopušča ločitev zakonov. Veronauk je že mnogo držav vrglo iz šol. Tudi v naši državi so močne protiverske ali vsaj Cerkvi sovražne stranke. Cujejo se glasovi, naj se zakonska zveza lahko razveže, naj se veronauk, ako ne popolnoma, vsaj deloma odpravi iz šol, naj država vzame cerkveno pre -moženje. naj bo vsa šolska vzgoja urejena v duhu , ki je veri in Cerkvi sovražen. Ze sedaj čutimo ponekod pogubnost take vzgoje redili bodo tudi razmerje države do Cerkve v pravem duhu. Vsa ustavna vprašanja bodo uredili tako, da l se bodo postave ujemale z zapovedmi božjimi in pra- ; vicami Cerkve. Kaj torej storiti? Volilni zakon sicer ne ukazuje, da bi^morali Iti j volit. Vendar je vsak katoličan po vesti dolžen iti vo- i lit! Ne misli: en glas se bo že pogrešil. Kaj pa če i je ravno |voj glas odločilen za večino in dobro odlo- ; čitev? Morda bi veri in Cerkvi sovražna stranka ! zmagala ravno zato, ker je manjkalo tvojega glasu. \ Ti bi bil potem sokriv vseh krivičnih in Cerkvi ško- i dljivih zakonov v ustavi! Napredne stranke so jako delavne. Brezverske • svobodomiselne stranke (liberalna ali demokratska, i samostojna, gocijalistična, komunistična) bodo gotovo \ napele vse sile, da bi zmagale! Ali naj mi, ki se i - \ menujemo pristaše krščanske stranke, to samo mirno ' gledamo? To bi bila velika nemarnost! Najmanj, kar j posebno Cehoslovaška. V Cehoslovaški so ves čas po prevratu na krmilu liberalci in sosijalni demokratje. Kako se godi tam katoliški veri in Cerkvi? To nam pove skupni pastirski list čehoslovaških škofov. Tam opisujejo stanje Cerkve v državi tako: Katoliška cerkev v Cehoslovaški ne uživa nobenega varstva; nasprotno jo brez kazni rušijo z razkolom in krivover-stvom takoimenovane čehoslovaške narodne cerkve, ki se veže z neverniki, krivoverci in sovražniki cerkva vseh vrst. V ministrstvih so imeli zadeve katoliške cerkve ,v rokah duhovniki, ki so odpadli in bili uobčeni i« katoliške cerkve, oni vodijo agitacijo za. odpad med duhovščino, in ljudstvom, vodijo sežiiameTr o duhovnikih, ki so zreli za odpad in jim nudijo bogato Judeževo plačilo. Pri oddaji Župnij, ki jih podeljuje država, imajo vedno prednost duhovniki, ki so nepokorni svojim škofom; njih odpor proti škofom država podpira. Katoliške cerkve s silo zasedajo^ ar njihovimi dušnimi pastirji surovo ravnajo in jim pretijo celo s smrtjo. Vse to trpi in celo podpilra politična uprava, ki naravnost pospešuje cerkvi sovražne struje. Neverni učitelji krščansko vero in njeno znamenje, sv. križ, samovoljno proti volji staršev od-stranjajo iz šol, božji službi posvečene kapele odpravljajo, svetniške kipe brez kazni divjaško skruni-jo in razbijajo — in sicer večkrat v navzočnosti brezbrižnih zastopnikov državnih oblasti, ki pri teh činih celo sodelujejo. Vse pritožbe proti tem razmeram in temu početju ne pomagajo nič, četudi je predsednik Čehoslovaške Masaryk in drugi člani vlade priznali veliki pomen vere in Cerkve. Verno čehoslovaško ljudstvo si bo moralo in tudi vedelo samo braniti svojo verske svetinje! Ali naj mi dopustimo, da podobne verske razmere, kakor na Češkem, nastanejo tudi pri nas? Se je čas! Cez dober mesec ob volitvah se bo odločila tudi usoda vere in Cerkve v naši državi! Morebiti za 50, 60, 100 let! Možje! Kaj bodo rekli čez leta vaši otroci, če vi zdaj ne boste delali z vso silo na to, da zmaga naša Kmetska zveza, ki ima na čelu svojega programa obrambo vere in Cerkve? Ali upate vzeti na svojo vest obdolžitev, da ste sami krivi, če se odpravi veronauk iz šole in se upelje civilni zakon? Nikdar! Zato pa storite zdaj ta poldrug smo dolžni, je, da volimo dobre, krščanske poslanoe f " • , Btul uc lfl in damo svoje glasove za listino poslancev, ki jo se- ! ™«sec vse, da pridobite kar največ glasov za našo * zvezo! Potem boste zmage tudi sami srčno siavijo po posvetovanju z zaupniki vseh župnij voditelji naše krščanske Kmetske zveze oziroma Ljudske stranke. A to še ni dovolj: Ves čas zdaj pred volit -vami smo dolžni delati tudi pri« drugih za to, da volijo našo krščansko listino Kmetske zveze, agltirati od hiše do hiše od osebe do osebe, razširja® „Slov, Gospodarja" in druge krščanske liste!- Potem bomo 28. novembra lahko slavili zmago krščanske misli na Slovenskem! Mm pozabit«, ia ki vailteT ta* t8. nTMrtra iMm Brnim «II nmmim Vas ia Talili «trak. ZaMfati ncra hrftšaaska stranka, t. j. §im$tstst! xvm. Kmetsko veseli! .___________ _ . Iihti H»««lC, Kako bo s pravicami Cerkve v naši državi, ako f 3 a* viša MffcfiStmS bi prišli v ustavodajno zbornico v, večini poslanci, ki IS? ir39lim so prepojeni od protiverskega in proticerkvenega mišljenja? Ustava, ki bi nam jo izdelali taki poslanci, bi bila nam pogubna, Cerkvi krivična, bila bi proti vesti in proti božjim postavam. In nad našo državo bi ne bilo blagoslova božjega. Vse drugače pa bo, ako pridejo v zbornico v veliki večini možje verskega prepričanja. Dali bodo Bogu, kar je božjega, kralju, kar je kraljevega. U- sklml Slov. Km«tik« zvez« ob TiaU prüf ti: na »»psih saataiUh, aaikräk, v v> sfH AreM, 2R gt*»rujik, gestijak. Zfcirajt* U hiie de klfe«, ad pristala i» pristala I Pm hitra, d« n« bo prepozno. Mmciska zveza pr*ti krivi&iim dfcTktm Vsikdar, kadar je hotela vlada naložiti na na-fa kmetska ramena prevelike davke, se je Kmetska zveza odločno postavila za kmetskega davkoplačevalca in zabranila marsikatero krivično davčno breme. Proti zvišanju deželnih doklad. Leta 1910 je nameravala nemška večina v šta^ jerskem deželnem zboru zvijati deželne doklade, ki so znašale že tedaj 50%, še za okroglo 20%. Poslanci Kmetske zveze so s spretnim in odločnim nastopom dosegli, da ¡bo se mesto 20% doklad zvišale doklade na pivo, ki ga kmetsko ljudstvo itak ne pije mnogo. Celjski liberalci pa so bili proti davku na pivo in bi raje imeli 20% doklade. To so tisti celjski liberalci, kateri s Samostojno kmet^sko stranko hočejo še danes zanesti razdor med kmetske vrste in tako oslabiti moč kmetskega prebivalstva. Leta 1912 bi nemška večina v deželnem zboru zopet rada naprtila na rame naših davkoplačevalcev; 25%, 30%, nazadnje celo 40% zvišanje deželnih doklad. Naši poslanci so bili tedaj zaradi nemških krivic že dve leti v obstrukciji. Nemci so se začeli po« gajati s poslanci Kmetske zveze, da bi opustili ob-» strukcijo. Zahtevali so od naših poslancev zagotovilo, da ne bodo pri novih deželnih dokladah delali nika- 21. oktobra I»; tM tom.9 Nafti poslanci so to ijfthteTo adloOn« ssatt- i nCi tatti ««sprejemljivo, pogajanja so s« razbila, sagi poalaaKl «o «adaljevali obstrukcijo in tako zopet pre-^ttiili «ovt davke. Liberalci pa so silili t dež. zbor hi e len t nor« davka. Janaarja 1915 j« štajerski deželni odbor skle -ral a vsemi glasovi proti glasu odbornika KZ dr. K. iVerstoršekc: zvišati dežela« doklad» za 15% ia zaprosil vlade, da mu povišanje dovoli in odobrL V i-aienn TKmetsL« »veze sta poslanca dr. Korošec in dr. ¡VerstovSek pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru osebno vložila pismen in ustmen ugovor proti «viSanju doklad. Vlada zvišanja ni dovolila. — Konce« januarja 1915 pa je štajerski deželni odbor na aovo sklepal in sklenil deželne doklade zvišati na 10%. Naš odbornik dr. Verstovšek je glasoval tudi l,«flic »ion zrišajaju, Osebnodohodnlnski davek. Poslauei Kmetske zveze so kmetsko ljudstvo branili pred krivičnim postopanjem davčnih uradov pri urtirjavanju osebne dohodnine. Od leta 1911 naprej so zaporedoma vlagali interpelacije zaradi kri-vičnega odmerjanja osebnodohodninskega davka, zlasti ubožnejši» posestnikom in zahtevali odpomoči. Njih nastop ni bil brez uspeha. Davčne oblasti so dobile aarodila za pravično postopanje. Poslanci Kmetske zveze so zahtevali tudi pravično davšno preosnovo, po kateri se mora kmetski in cbrtni stan razbremeniti, velekapitalisti pa obdavčiti. Ze leta 1907 so zahtevali, da se zniža in uravna o-sebnodohodninski davek v smislu zahtev kmetskega prebivalstva. Novembra 1913 so poslanci KZ v dri. zboru zahtevali, naj se začne davek od osebne dohodnine pobirati šele, ko se je dokazal čisti dobiček 2000 K, ne pa kakor dosedaj, že 1200 K. Ker to ni bilo sprejeto, so predlagali, naj so davka prosti oai, katerih čisti dohodki enega leta ne presegajo 1600 K. .Ta predlog je bil v državni zbornici sprejet. Odkar imamo Jugoslavijo, je Kmetska zveza na vseh svojih shodih zahtevala, naj se začne osebna dohodnina šele pri čistem dohodku 12.000 ali vsaj 10 fisOi K. Na letošnjem zboru zaupnikov Slov. ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze v Ljubljani dne 7. aprila so sklenili sledečo resolucijo: Predvsem je nujna, da se eksistenčni minimum zviša od 1600 na 12 tisoč K, Odmera davkov naj se ne vrši več na podlagi poročil tajnih zaupnikov, marveč naj občine volijo svoje zastopnike v komisije, ki naj odločajo od -mero davkov. Zahtevamo, da se davki v celi državi izenačijo, da ne bo le slovenski del države dolžen nositi ogromnih bremen dohodninskega davka. Potrebna je, da se v višji meri obdačijo one'osebe (vojni dobičkarji, kapitalisti), ki si pridobe visoke dohodke *;rez dela »a škodo delajooih slojev. — Poslanec KZ Vesenjak je res dosegel, da je finančni odbor sklenil, da naj bodo osebne dohodnine prosti vsi, ki imajo manj nego 7200 K čistega dohodka. O tem prinese -mo še poseben članek. Preti sedanjemu proračunu. Na zborovanju Kmetske zveze v Mariboru povodom orlovskega tabora dne 2. avgusta t. 1. je bila na podlagi govora poslanca Vesenjaka sprejeta resolucija, ki zahteva, da se davki za vso kraljevino izenačijo. V isti resoluciji obsojajo in odklanjajo zbo-rovaloi finančni zakon ministra Stojanoviča v sedanjem obsegu in obliki, ker mora gospodarsko uničiti naše kmetijstvo. Po tem sklepu so se ravnali poslanci KZ tudi v narodnem predstavništvu v Beogradu. Ko je sedaj-ni finančni minister hotel na svojo roko upeljati neznosne davke, so izročili naši poslanci ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru spomenico, v kateri naglažajo, da je tak državni proračun nezakonit in nesprejemljiv, ker nalaga na rame ljudstva u-prav neznosna davčna bremena. (Glej „Gospodar" št. 37). Posebej so 21. septembra protestirali v imenu K. Z. proti pobiranju trošarine na mošt in sadjevec — glej „Gospodar" št. 38. S svojim odločnim nastopom so dosegli, da je prišel proračun pred finančni od -lor, ki ga je v marsičem spremenil na korist kmets-kemu prebivalstvu. Končnoveljavno pa bo o proračunu in davkih odločala nova ustavodajna skupščina , v katero bo, upamo, ljudstvo volilo take poslance, ki bodo davčno breme kmetskemu in delavskemu stanu olajšali, pač pa ga v večji meri naložili vojnim do -bičkarjem in kapitalistom. Ce pa se trošarina na vino pobira že zdaj, kakor slišimo, pa je tega kriv e -dinole zaveznik Samostojne, liberalni finančni mini -ster Stojanovič, ki za hrbtom finančnega odbora pro-tipostavno naroča davčnim uradom, naj le davke po novem proračunu brezobzirno iztirjavajo. politični ojltd. J ugoslavija. Ministrski svet v Beogradu je zadnje dni razpravljal o navodilih za naše odposlance, ki so odpotovali 19. t. m. v Benetke, da začnejo z Italijani pogajanja zastran končnoveljavne rešitve jadranskega vprašanja. Naše odposlanstvo ima vso polnomoč. Med odposlanci so: naš ministrski predsednik dr. Vesnič, zunanji minister dr. TrumbiČ in finančni minister Stojanovič. — Naša beograjska viada je dala našim četam, ki so zasedle koroški A pas, nalog, da se umaknejo iz plebiscitne cone, ker to zahteva vrhovni svet v Parizu. Za vojaštvom se bodo umaknili s Koroške tudi naši civilni uradniki in prepustili upravo novemu oblastvu. — Prestolonaslednik je sprejel odposlanstvo koroških Slovencev in jim izjavil svoje trdno prepričanje, da Koroška ne bo za Jugoslavijo izgubljena. Italija. Delavski nemiri, ki so se bili razpasli z vso ljutostjo po vseh večjih mestih Italije, so deloma končani, ali se pa vrše pogajanja za mir ia red. Avstrija. Preteklo nedeljo so imeli po celi Nemški Avstriji državnozborske volitve. Pri teh volitvah so čisto pogoreli komunisti, hudo socijaldemo-trali in Samostojna (Bauernbund). Krščanski social-ci so dobili 89 mandatov, velenemci 21. kmet. stranka 4, 1 meščanski zastopnik (grof Cernin) in 66 socijalni demokratje. V novi vladi bodo držali skupaj kršč. socijalci in velenemci, socijalisti pa bodo v opoziciji. Prva seja novega parlamenta bo 11. novembra, tri tedne pozneje se bo sestal zvezni svet. Okoli Božiča se bo vršila volitev zveznega predsednika, ki bo krščanski socijalec: ali bivši dunajski župan WeiBkirh-ner, ali pa graški deželni predsednik dr: Rintelen. -Tirolska zahteva proč od Avstrije in se hoče združiti z Nemčijo. Angleška. Na Angleškem je izbruhnila milijonska stavka rudarjev. V Londonu je prišlo do pr-nih spopadov med brezdelnimi in policijo, mrtvih in ranjenih je bilo 120 stavkarjev in 50 policistov. V vseh angleških rudokopih delo počiva. Rusija-Poljska. Poljske čete so zasedle mesto Pinsk. Poročila javljajo, da je bil general iWrangel poražen pri Nikopolu. Krog Kijeva se je začelo močno revolucijonarno gibanje. Kmifsici zveza. Jtaznanila. Stiodi Kmafsk® svaze, V nedeljo, 24. oktobra: Z e t a 1 e, po rani maš!. Rogatec, po pozni maši. Sv. Rok ob Sotli, po večernicah\ Sevnica, zjutraj po rani maši. L u č e, po rani maši. Rečica ob Savinji, popoldne po večer - nicafi. Celje, ob pol 9. uri dopoldne, v vrtni dvorani „Belega vola." ai Z i če pri Konjicah, po rani maši. ^ Sv. J u r i: v Slov. gor., po rani sv. maši pri Krajncu. S p i t a 1 i č, po maši. Sv. V e n č e s 1, po maši. Laporje, po rani maši. Prihova pri Konjicah, po večernicah. Sv. Križ nad Mariborom, po rani sv. maši. V pondeljek, 25. oktobra: Sv. K r i ž tik Slatine, zjutraj ob pol osmih. V nedeljo, 31. oktobra; S t. Janž na Dravskem polja, po ra-maši. Sv. J e d e r t po večernicah. Laško, zjutraj po sv. maši. Gornja Polskava, po maSi. F r a m, po rani maši. >T i n j e, po maši ob 10. uri. Sv. Jernej pri Konjicah, po večernieah. C a d r a m (tudi za K e b e 1 j) po rani maši. V pondeljek (praznik), 1. novembra. Sv. Urban p r i P t u j u, po rani maši. Šmartno na Pohorju, po maši. Gornja Polskava, po maši. Loče, po rani maši. V torek, 2. novembra: Sv. Barbara v Halozah, zjutraj po sv. maši. portčlla. i Volilni shod KZ v Dogošali pri Mariboru v nedeljo 17. t. m. je bil prav zanimiv» Shod so hoteli s petjem in kričanjem motiti socijalni demokratje, ki so se zbrali v sosednji sobi. Govornik SLS iz Maribora je vkljub tem poskusom v poldrugo uro trajajočem govoru razložil volilni program KZ ter sproti pobijal trditve nasprotnikov, ki so delali medklice. Posebno navdušenje so vzbujala izvajanja govorniko-va glede kulturnega programa. Izmed nasprotnikov jo eden izjavil, da on tudi na smrtni postelji duhovnika ne bo klical k sebi. Zdi se, da hočejo socijalni demokratje svojo mladino porabiti za motenje shodov. Nato opozarjamo! V S t. Martinu pri Vurbergu je zborovala v prostorih stare šole v nedeljo Knretska zveza. Vsem uglednim pristašem KZ iz šentmartinske župnije je predsedoval kmet Taler, poročal je o bodočih volit -vah, o smernicah naše stranke in o naših političnih nasprotnikih Goleč iz Maribora. Zborovalci so odobravali delo našega Jugoslov. kluba v Beogradu, o-sobito poslanca Vesenjaka, ki se zavzema za poprave ob Dravi. Sentmartinski vrli Orli pa bodo poskrbeli, da bo samostojno koruzno seme v dobro krščanski in narodno zavedni šentmartinski faii do volitev sples -njivilo. Sv. Lenart v Slov. gor. Najodličnejši mož:e celega šentlenartskega okraja so se zbrali v nedeljo 17. oktobra v dvorani Arnušove gostilne v ta ko velikem številu, kakor še menda nikdar poprej . Vršil se je volilni shod Kmetske zvezo» Predsedoval i* naša stara krepka korenina župan Suma». €»ovo* rili so: dr. Vefale, minister Ivan Roškar ia Žebot ia Maribora. S posebnim zanimanjem smo sleffiti govoru našega voditelja Roškar j a. Po njegove« govoru smo vsi znova prepričani, da je edino lunaM^a zve -za prava iii resna stranka,, ki deluje za aaso boljšo bodočnost. Po shodu se je vršii zbor županov in zaupnikov, na katerem sta poročala gg. Roškar ia doktor Veble. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Shod Kmetske zveze dne 17. oktobra po večernicah je dobro uspel. Predsedoval mu je odličen naš pristafi kraet Lu-bec. Govorili so kmet Meško od Sv. Tomaža, Zebot iz Maribora in dr.. Veble od Sv. Lenarta, fjaed domaČih sta govorila posestnika Krambergar ia Bra-čič. Trohica samostojnežev in komunist PodgorSek so hoteli shod motiti, a so jo pošteno „gor" plafcali, Zboit je izrekel zaupnico Kmetski zvezi in je protestiral proti krivičnim novim davkom. Župnija Sv. Bolfenka ostane kakor vednq tudi sedaj zvesto v taboru naše krščanske stranke. Shoda Kmetske zveze pri Sv. l^ovren-cu v Slov. gor. in pri Sv. Andražu sta «¡padla za nas častno. Poročala sta na shodih kandidat Meško m prof. J. Vesenjak. Prva je razvil nekaj temeljnih točk in zahtev naše Kmetske zveze, drugi je obširno; poročal o delovanju Jugoslov. kluba» ter točko za točko z jasnimi dokazi ovrgel odločno in stvarno ugovore nekaterih navzočih nasprotnikov. Prof; Vesen -jak je nalašč pustil vse nasprotnike, da so stavili svo? ja vprašanja in ugovore. Navzoči pristaši so sledili pojasnjevanju z največjim zanimanjem in odobravanjem. Prepričali so se, kako vestno in pošteno so se njihovi zastopniki potrudili, da varujejo povsod kori-stiljudstva! Ponosni smo na zavednost in naomalano zvestobo naših pristašev v teh krajih. P o 1 j č a n e. Pred cerkvijo se je zadnjo nedeljo 17. oktobra po rani sv. maši vršilo sijajno zborovanje Kmetske zveze. Govoril je urednik M. Krajne m kmet ter župan Vrečko iz Ponikve. Govornika sta izrazila svoje posebno veselje nad tem, da stoji sko-ro vsa župnija Poljčane kakor en mož v taboru Kmetske ¡zveze. M a k o 1 e so zadnjo nedeljo, 17. oktobra pokar zale, da so zmirom bolj prešinjene z duhom Kmetske zveze. Po večernicah je bil shod Kmetske zveze« Velika narodna dvorana je bila natlačeno polna. Govorila sta kmet In župan Vrečko in urednik Krajne» Liudstvo je z odobravanjem sprejelo program Kmetske zveze in z zadovoljstvom poslušalo o delovanju Kmetske zveze za kmetski in delavski stan. V sloven jegraškem okraju sta sa vršila v nedeljo 17, t. m. dva shoda in sicer v St* Vidu nad Valdekom in v Podgorju,. Na obeh shodili sta gospoda M. Steblovnik in Vladimir Pušenjak govorila o programu Slov., kmetske zveze, o davkih ia raznih gospodarskih vprašanjih. V okraju priredi Kmetska zveza še dva velika shoda in v vsaki žup -niji meseca novembra kak delavnik manjši shod. Ljudstvo navdušeno odobrava program Kmetske zveza posebno boj za autonomijo. G o m i 1 s k o» Tukaj se je vršil preteklo nede* lio lepo in številno obiskan shod Slov. kmetske zveze, na katerem so na stopali med drugimi govorniki gosp» dr. Ogrizek iz Celja, g. župan Krajne iz Vel. Pire-šice, g. Pišek iz Medloga ter gospoda Rarucigaj m Bošnjak. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem g., govornikov, ki so želi za svoja stvarna predavanja burno odobravanje. Zborovanje v celoti je bilo zopet novi dokaz, da uživa Kmetska zveza med ljudstvom tisto zaupanje, katerega si Samostojna nikdar ne bo pridobila. Z dole in Sromlje. V nedeljo 17. t. m. po ram maši je bil na Zdolah izvrstno obiskan shod na« še stranke, istotako na Sromljah popoldne po večernicah. Na obeh shodih sta govorila kandidata tega volilnega okraja., kmet Skobertfe iz Rajhenburga in delavec Keše iz Trbovelj. Shoda sta bila javna in sa nista motila, čeravno je ta dan dopoldne samostojni Urek imel svoj shod v Sromljah, kjer je poldrugo u-r ubijal dr. Korošca, tako, da je bilo popoldne vso za Korošca navdušeno. Sledeče resolucije so bile o-ncglasno, brez ugovora sprejete: 1. Zahteva se samouprava Slovenije. 2. Proč s proračunom in davki, k1 jih je hotel s silo našemu ljudstvu naprtiti liberal-n minister Srb Stojanovič.. Proč s trošarinami, da« vek na vojne dobičke na se hitro pobere. 3. Z vojaštvom naj se postopa ljubeznjivo, človeško. Slovenci n*" služijo v Sloveniji, Hrvatje na Hrvatskem, Srbi v Srbiji., fts Judom se na: onemogoči njih razvijanje .v Jugoslaviji. v / Za volilni sklad KZ so nabrali v Cir-kovcah 200 K. Zavedne kuharice nabrale 400 kron zavolilniskladKmetskezveze. Na gostiji g. Cirila Lendovšek in gdč. učiteljice Amalija SorŠak v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici so zavedne ktE harice pod vodstvom g. Marije Bračko darovale za volilni sklad Kmetske zveze 400 kron. Bog jih živili Liberalni sdvokaf zaupnik Kdor ne veruje, da ie „Samostojna kmetijska stranka" res otrok liberalne stranke (JDS), naj čitaj te-le vrstice: Liberalni advokat dr. Vismiak y Ptuiu !e glavni zaupnik Samostojne za obMno Slom 7 ptujskem okraju. Ce bodo skušali samostojneži to tajiti, jim bom« to dokazali s črnim na belem. 21. BL^TBglS&I S SíxarPC Domača Poraz Sasi&sisjne v Nemški Avstriji. Nwaöki „Bauerabiind*, t. j. liberalna kmetij -ska straaka t Nemški Avstriji, je pri volitvah t avstrijski «ržavfii zbor in štajerski deželni zbor gr#* pogorela- V državni zbor je dobila iz Štajerske samo enag* poslanoa. Pri volitvah v štajerski deželni r.bor pa je dobil „Bauernbund-' od 66 poslancev sam« iS. Skupno ja dobila ta nemškoavstrijska Samostojna kmetijska stranka na, Štajerskem samo 27,603 glasove, doeira je dobüa krščanska stranka 123,802 glasa. Na Neia&Lea Štajerskem je ustanovil to Samostojno kričač baron Rokitansky, pri nas pa znani Mermolja. Kakor Je pogorela nemška Samostojna, tako bodo pogoreli tudi slovenskoštajerski Rokitamskyjevci. Zato bodo poskrbeli zavedni pristaši Slovenska kmetska zveza! P*»gva.aa Samostojne, ki ga objavlja zadnji ^.Kmetijski list"» je čuda kratek in enostranski, .V ;ijem na «ajdemo nič o ravnopravnosti Slovencev s firvati ia Srbi, nič o samoupravi, ničesar o izenače-aju davkov, posebej še ničesar o stališču Samostojne kmetijska stranke do katoliške vere in Cerkve, do jrerskega pouka v šoli in do zakona,. Kako pa hočejo | samostojni poslanci glasovati, če pridejo v ustavo - 6 tvorni zbornici taka vprašanja na vrsto? In na vr -¡sto pridejo prav kmalu! Najbrž bodo res tako storili, kakor j» rekel glede teh vprašanj neki samostojnež: i,Bodo ž® gospodje v Beogradu napravili." To je zelo verjetno. Saj so samostojni popolnoma odvisni od li -beralcev, ki hočejo centralizem, brezversko šolo in civilni zakon. Kakor se sliši, bodo samostojni z liberalci nastopili tudi s skupno kandidatno listo. | Sanostojno odklanjamo. Kakor smo že svojčas \ poročali, ja priredila Samostojna z velikim hruščem i shod pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini, £ aa katerega se je pripeljal sam general Samostojne, r Drofenik iz St. Jurija. Mož je pomilovanja vreden , ker je napravil dolgo pot za prazen nič. Možakar je fidno sklenil, da v svojem življenju ne bo več obis -kal teh krajev. Ima popolnoma prav, mi takih in pa enakih zgagarjev ne rabimo, naj ostanejo lepo doma, kajti mi Savinjčani sami dobro vemo, katere stranke 38 bomo oklenili pri prihodnjih volitvah, eno pa že sedaj vemo: Samostojnežev, demokratov, socijalnih demokratov in komunistov ne maramo! „Samostojna" barka se potaplja. „Samostojna" je dne 10. oktobra priredila shod v Vidmu. Na ta sdiod j® prišel kot govornik Zupevc, Mož se nam u -smili, ker je govoril popolnoma praznim stenam, Raz-ren Župevca je prišlo na shod par „razkritih" Vi -¿femčanov, da mu delajo družbo. Možakar je nekaj kvasil in otrobe vezal, da se Bogu usmili. Se tem poslušalcem, katere je privabil, se je ves čas zdehalo_ „Samostojneži", povemo vam, da pri nas na Vidmu ne opravite ničesar, mi takih zgagarjev ne maramo, >yaša barka se potaplja, miši in podgane jo že zapuščajo, toda zastava naše Slovenske kmetske zveze pa ponosno in samozavestno, vihra na naših jamborih* Dan volitev bo za naše zgagarje dan obračuna! Samostojni plesi in rauzika. Vsaka politična -stranka, če že zahteva njen napredni program, pleše in muzicira po izvojevani politični zmagi; naši samostojneži pa so pričeli s plesom in muziko pred volitvami. V programni točki svojega glavnega tabora na Bledu so imeli tiskan, objavljen in tudi izvršen ples. Na samostojnem taboru v St. Lenartu v Slov. goric, pa je vabila samostojne kmete na politični dirindaj bobneča muzika. Boj za Mrmolja-Urekovo samostojno pravdo se je začel s plesom in piskom. Za veseljem ¡pride žalost, če se le ta pregovor ne bo ude]stvil po volitvah tudi nad samostojnimi plesalci in muzikanti. *V sedanjih resnih časih, ko treba kmetu obrniti vsak 3/inar, predno ga izda, je malo čudno nekmetsko, če sprejema ravno kmetska stranka med programne to -5ke svojega političnega programa tudi ples. Nekaj čisto samostojnega pa je, da mora Samostojna dražiti .politično uho svojih pristašev z — bobnom in trom -peto. Samastojci. Tukaj v Posavju sem govoril oni dan z neko žensko. Med drugim mi pravi: „Saj menila poznaš tistega Ureka iz Globokega, ki se tako žene za te „samostojce", ker bi rad bil poslanec, pa bo menda toliko kdaj kot jaz." — „Seveda ga poznam", sem odvrnil; „pa zakaj se reče tem ljudem samostojen kaj mislite? Saj menda ne stojijo samo na eni nogi!" — „Tisto ne", mi odgovori žena. „Zato so samo-atojci, ker samo stojijo, ne delajo pa nič." — Mislim, da |e imela prav. G. Ureku, ki ponuja 10.000 K onemu, ki mu dokaže, da se je izjavil proti samoupravi, svetujemo Se enkrat, da si prečita „Jugoslavijo" z dne 9. dec . 1919 in hrvatski „Obzor" z dne 20. nov. 1919. Oba lista sta pisana v naprednem duhu, kakor Urekov „Kmetijski list", oha lista pišeta o shodu Samostojne v Ljubljani dne 23. novembra 1919 zelo prijazno in oba lista poročata, da je Urek na tem shodu obsojal stranke, ki hočejo upostaviti samoupravne pokrajine. 10.000 K pa pustimo g. Ureku, da jih porabi za svoje shode, sicer je Še v nevarnosti, da kot kandidat propada. Tcdensfse umiice. Umrli duhovniki naše školije. Smrt kruto razsaja v vrstah duhovništva naše školije. V zadnjih •dneh so mori i sledeči duhovniki: C. g« Andrej Fo- konja, vpokojeni župnik v Šoštanju, Jakob Očgerl, župnik pri Sv. Andražu v Slov. gor., Jakob Korošak duhovnik v pokoju v Ločah in p. Norbert Povoden, župni upravitelj in gvardijan minoritski v Ptuju. Svetila jim večna luč! Za viulčarje in po toči poškodovane sta preteklo sredo intervenirala spet osebno poslanca Fr. Pi-šek in J, Vesenjak pri ministru prehrane in obnov« zemlje Jojiču, Naglašala sta v teku razprav« z ministrom hudo bedo in pomanjkanje naših imenovanih ljudi in zahtevala olajšave v prehrani ter dobavi koruze, žita in pšenice. Minister za prehrano je obljubil, da bo potom pokrajinske vlade v Ljubljani in o-kraj. glavarstev, posebno onih v Ptuju in Mariboru ter Ljutomeru skrbel za olajšave v prehrani viničar-jev in revnejših slojev sploh, Glede po toči prizadetih pa ja rekel, da je odredilo finančno ministrstvo na podlagi memoranduma, ki so ga svoj čas izročili Vesenjak, Pišek in Hohnjec ter na podlagi uradnih po- ! ročii bivšega poverjenika Remeca posebej izdatne o-lajšave pri davkih za bodoče leto. Orllški telovadni tečaj v Maribora. V dneh 31. oktobra, 1. in 2. novembra, se vr§i v Mariboru tri -dnevni telovadni tečaj za Orlice. Vadile se bodo najnovejše proste vaje. Na ta tečaj naj pošljejo vsi kro-žeki v bližnji in daljši okolici Maribora po dve čla -niči, da se izurijo v novih vajah. Želeti bi bilo, da pošljejo tudi dotični kraji, kjer še nimajo telovadnega odseka, dekleta na tečai, da čim preje ustanovijo nove odseke. Prijave o'številu udeleženk se naj takoj pošljejo Orliškemu odseku v Mariboru. Strossmayer-jeva ulica 15, da se jim pravočasno preskrbi stano -vanje in hrano. Požrtvovalne müwleabe. Na dekliškem taboru pri Sv. Petru nižje Maribora so nabrale požrtvoval -ne mladenke za volilni sklad naše Kmetske zveze lep znesek 210.90 K. Posnemanja vredna požrtvovalnost naših mladenk! Saari vzorne mladenke. V Framu je ugrabila krula smrt mladenko Miciko Veber, staro še le 24 let. Rajnka je bila vzor-mladenka v pravem pomenu be -sede. Po smrti njene drage matere je bila za rodbino Veberjevo preskrbna druga mamica. Ker ji je svetovna vojna odgnala vse bratce v vojake, je slonelo vse breme gospodarstva takorekoč na njenih ramah, radi česar si je v napornem delu nakopala kal bolezni. Njena plemenita duša je v nedeljo ponoči odplavala nad zvezde, njeno blago srce je pa bilo izročeno v naročje matere zemlje. Vzor-mladenki svetila večna laž! Zvišanje železniških tarifov v Avstriji. „Allge-meiner Tarifanzeiger" poroča, da se bodo v Avstriji tarife, ki so bile zvišane še le zadnji čas, s 1. dec . letos ponovno zvišale, ker. se drugače ni mogoče og -niti deiicitu 1400 milijonov K na državnih železnicah Avstrije. Pripadnikom 1. 1899. Svoječasno so listi pri -nesli vest, glasom katere je vojno ministrstvo odredilo, da se ima pripadnikom 1. 1899, ki so služili po preobratu v narodni vojski, vračunati tedaj odslužena doba. Ker smo dobili razna tozadevna vprašanja smo se tudi informirali pri vojaški oblasti, pojasnjujemo, da se pripadnikom omenjenega letnika ne vračuna doba, prebita v ujetništvu; za slučaj, da izide naknadno kakšna tozadevna naredba, objavimo isto v najkrajšem času. Proti komunistom m socijalnim demokratom so nedavno izdali holandski škofje pastirski list. Pred dobrim tednom pa so izdaii švicarski škofje skupen pastirski list, v katerem svarijo pred brezverskim so-eijalizmom in prepovedujejo prejem svetih zakramentov vsem, ki vedoma pripadajo, agitirajo za socijalno-demokraško in komunistično stranko in naročajo njene časnike. O ruskih komnnlstih, boljševikih, je izjavil Rus Martovv, da ruske stranke odločno obsojajo komunistično strahovlado v Moskvi. Mnogo delavcev iz Rusije je padlo kot žrtev moskovskih boljševikov. Po treh letih krvave revolucije rusko ljudstvo umira od lakote. „Glasnik najsv. Src", edini nabožni list, ki izhaja na Slovenskem Štajerskem, v lavantinski škoSiji, edini slovenski list, ki ima v načrtu preporod našega naroda s pomočjo izrednega češčenja presv. Srca , siopa z letom 1920 v svoje 20. leto. Naj li vsahne in naj preneha? Ali naj ostane in revno životari dalje? Ali naj se celo poživi in razvije, primerno vzvišenemu namenu? Vsi, ki se zanj zanimajo, zlasti p. n. čč. gg. duhovniki, se uljudno vabijo, da se udeležijo dne 28. oktobra (četrtek) ob desetih dopoldne v Cirilovi tis -kara i sestanka, da se pomenimo o pretekli in bodoči usodi tega lista! Kdor ne moro priti, naj se pismeno izjavi! Cospodarstv Trošarin« prosto ktthsRjc žganja. Listi so prinesli vest, da se počenši od 20, septembra v Sloveniji in ostalih novoosvobojenih pokra^ jinah ne bo več plačevala trošarina od tistega žganja, kii se bo kuhalo iz lastnih pridelkov in v lastno uporabo. To ugodnosti pa ne bodo uživali razni la -slniki žganjaren, ki razentega trgujejo z žganjem in drugimi alkoholnimi tekočinami. V pojasnilo hočemo navesti določbo, ki pravi : 1. Dobo 24 ur je dovoljeno le tistemu kuhati žganje , katerega žgalni kotel drži 80 litrov ali manj; to pa le tedaj, ako se kuha žganje iz koščičastega sadja (izvzemši frnolice); kratko povedano: ako v hiši ni več kakor pet članov družine, in ako se kuha vino^ vinske drože, vinski ali sadni mošt, grozdja ali medica, vse to v kotlu, ki drži k večjemu 80 litrov, je to kuhanje žganja trošarine ali davka prosto. Kdor bi kuhal žganje iz drnulj, trnolie, Sdpko-vih jagod, jabolk, liruSek in ostalega pečkasiaga akcija, jagod, malin, robidnic itd. ter koreninic in ne» stisnjenih vinskih tropin, zamore to storiti v še en * krat tako dolgi dobi, t. j. 48 ur. Za kuhanj« žganja i z stisnjenega pečkastega sadja (tropin) se doto® tri* krat tako dolga doba, torej trikrat 24 je 72 ur. Ža kotle, ki držijo več kakor 80 liti-ov se določi ra/rcae -roma krajša doba. Članom rodbine oziroma družine so prištevali-le oni rodbinski člani in posli, ki so dovršili 12, le * to in so v dotični hiši na hrani in stanovanj«. Za, trošarine prosrto kuhanje žganja si mora vsakdo preskrbeti dva izvoda prijavnega in preglednega lista, katera je treba v rubrikah 1 do 8 pravil* no izpolniti; v rubriki 9 pa mora občinski predstojnik potrditi resničnost navedenih podatkov ter pripomniti, da ni proti dovolitvi trošarine prostega fcuhan-t ja nikakih zadržkov. Z obema polarna se je prijaviti pri pristojnem oddelku finančne gtraže, kjer se mu bo določila doba trošarine prostega kuhanja. Kuhati se mora, ako je to odobreno, nepretrgoma po dnevu in noči in brezpogojno samo ▼ določenem času. Kuhati se sme samo v prijavljenem kotlu. V hiši, kjer se žganje kuha, se ne sme nahajati ne-bena druga žgalna priprava in nobena zaloga tujo alkoholne tekočine. Kdor bd hotel prodati gotovi del žganja, katerega je kuhal trošarine prosto za; domačo potrebo, mora to javili pristojnemu oddelku finančne straže ter plačati pri svojem davčnem uradu trošarino za tisti del, ki ga želi prodati. Prekuhavanja (rektifikaeija) trošarine prosto nakuhanega žganja ni prepovedano», a se mora istotako javiti oddelku finančne straže, Dosedaj v Sloveniji veljavni predpisi o davka prostem kuhanju žganja stopijo iz veljave. Pred SO, septembrom izdana dovoljenja za davka prosto žgan-jekuho torej niso več veljavna, in se izdajo od tega dneva naprej dovoljenja edinole po določbah nove na redbe. Opozarjamo svoje Čitatelje, da so v novi narecl-bi predvidene visoke denarne globe za tiste, ki bi jo kršili; vsled tega se naj natančno ravnajo po izdanih predpisih, .Tiskovine naj naročijo županstva skupno pri go spodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Cena I poli (dva lista) znaša 1 K. To radi tega, ker jih morajo prijavniki prinesti deloma izpolnjene in potrjene od občinskega urada k oddelkccs finančne straže. mnmiSHitiuimMuiHminii Pazimo na letošnja vina! Letošnja bratva se je izvršila večinoma v izredno toplem vremenu. Toplomer je kazal v času od 20. do 30. septembra okrog 20—25 stopinj C. Zato je vino že vrelo takorekoč „V3 puti." Kdor je bral dva dni na eno prešo, bo potrdil dejstvo, da je prejšnji dan nabrano grozdje zavrelo v košu. Zato bo letošnje vino tudi hitro odvre-lo, ker so dani vsi pogoji. Treba bo, da se vino takoj po končanem burnem vretju dopolni in da pazimo, da ne pride preveč z zrakom v dotiko. Izkušnja in raz-iskavanja namreč kažejo, da so v takih slučajih tudi kislovne bakterije v moči in da začnejo takoji po Gretju razkrajati alkohol, posebno kjer ni na razpolago potrebnih priprav za vrenje mošta. S pravilnim, dopolnjevanjem se bomo tudi obvarovali pred „visoko barvo" vina. Leta 1917 je mošt kazal iste stopnje» sladkorja, toda- brali smo dokaj pozneje in pri dokaj-nižji toploti. Letos bo tudi glede pretoka drugi „termin*1, kakor navadno. Vinske cene rastejo od tedna do tedna. Pod 16 K se že težko kupi; za dobra in pozno brana vina sc plačuje že do 20 K; za sorte pa celo do 24 kron. Vzrok tem vinskim cenam so: ogromni pridelovalni stroški za blago, prazne kleti, pičla bratva, izvrstna kakovost. Svinjski sejm v Mariboru. Na svinjski sejm vi Mariboru je bilo prignanih 270 svinj. Kupčija jie bila, živahna. Za 1 kg žive teže so plačevali po 26 do 33, K. Večina prodanih ščetinarjev je bila odpeljana vi Gornjo Dravsko dolino in na Pohorje. Razstava kur iz mariborskega okraja. Opozar, jamo še enkrat na to prireditev, ki bo združena s predavanji strokovnjakov. Otvorila se bo razstava na. Gambrinovem vrtu (Gledališka ulica} v soboto 23. t, m dopoldne ob 10. uri, predavanja pa bodo: 1. po otvoritvi, 2. isti dan ob %4. uri, 3. v nedeljo dopoldne ob 10. uri in 4. isti dan ob %4. uri. Po tem predavanju se bodo za najlepše živali razdelile premije in so razstava zaključi. Vstop je brezplačen. Povabljen jo vsak zlasti ženstvo in mladina. Udom Kmetijske podružnice pa je dolžnost, prikazati se na razstavi. Središče. Pri nas in v okolici vlada razburjenje radi jajc. Trgovci so dosedaj kupovali jajca po K 3.50 do 3.80, kar čez noč pa je cena vsled odredbe okrajnega glavarstva in kakor pravijo, na „anzei-£,o" bollenskega nadučitelja Muzeka, padla na 1.80 K. Trgovci so nevoljni, ker ljudje nočejo dati jajc po tei ceni, ubogo ljudstvo pa trpi, ker ne more jajc prodati po primerni ceni. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je opaziti splošno naraščanje hmeljskih cen. Za tuj hmelj plačujejo po 4000 K za 50 kg, za češki hmelj pa 4600 K., Vsa znamenja kažejo, da bi bilo opasno se prenagliti s prodajo hmelja. Poljedelske stroje raznih vrst, kol: vitle, mla-tilnice, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, stiskalnice, pluge, reporeznice itd. ima v zalogi Iv* Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več o tem S! insoratnem delu lista. tí**» 4. 21. oktobr& ima m»j*iižjili k&isteaareiséffsili CELJU ¡ewn¿fw smpkvo aBi naappsti' Harocfne bwaíüe DriiVliS HZH8ŠI. St. .i arij '¿¿¡$¿1. po priredi Baiiii&a sveaa vrstiis« x rglisoritrijo igfe „Mod»r«» eoSanjstre". & aaj-obilii«gM uesležbi rabi odkar. IlÉi. ÎiëeMm, :ïimêMή'M,ewM§e vzpafa vsako tuaoiiao po nsjvi¿jÍR ceo&b. KAREL SIMA, POUČANE. \ NoToroje» otrok »e de m »t«jega. s* pri g. Polti, KeroSka aliu 48, Msri-bor. »11 s dvera* sli tremi ¡oh«zai in ka-hinjo, v poljabacm t ¡«je aa Sp. Bt&jersfeeR išis beg»«« t* Koroške. Haslov: Sobar T., Cirtia ra tiskarna, Mpribor. Kim s» Mi nabttviti pristno tn EBM20 kal©$k@ vimo m naj bl8g( ? sa» ntta m popravSe. Zatoga ar, lia arobtatM. Ceae an«r*e. Pisstîsïfea totea. 1HM 1M, ^URISft Srg t grata Cepljene trte sa proAftj in sicar Blodile vrsto: t« «kri »irie«, utplja« na Hebriado 11/11; KeJitaiaa (9atedl), es^ljes aa Cd*he 9; bsli mM, ca Sip. porteto Na zaktevo tadi mitom» m». Pradta n tudi vel liiti lepa rodoriUe vkwaaičeo« ¿mani«« (Solbsttritger) ia tadi vkaroričesi« divjaka Kebeiod« 1S/I.K, cena po degsvora. 7«loo Ztink* irsaižar, Vodol 29, pafoa JarifeMi pri Ptaj* £81 Lopo posesti, Marij« Šefeat na Siaiki gori je takoj na predaj. 697 t Pisonifcn pri Celje vež tisefi dobe* ohranjene zida« opeke. Cena znaorna. Stsiaa Iran, pa«. Spad. Hudiaja pri Celju. Ki prodaj Lepe VOZOVe S "dr* tetaja. Lepe keajoke opramo pri Fraaje Feak, Jcgealorantki trg 8, Maribor. 994 THE I lllllilBI WIIB HI HIBI1 Eavno so doile I i Foïof îtïlinarji! ÍD«b» ohranja» valjčni stei h A valjw.i 475 krat 217. sedaj Se v s rabi, 80 ceni pr«da ; tedi *rr*j j „Baraka* za čijčeaj« zrnja. Yeé i pare Panl Piaèer, Ptaj, Za po-| pMtaje St. 24. 907 ¿ fivAVrftil T Kokabjaïak® , ▼ ISVgrRU 2J, St. Jarij ob ^ I Šferniai, dr« bili ia gaspadarsk« paslepj«, preža, Bailoaesaik. les sa p'«da. Kolttik M., Stadaaei pri Maribtm, DeiaTska o. 6. 999 Prod» se sto, üatrt ar« od i^l. psstej» preda se z&vs^jo prtsalitT». Ve« se iz»« pri gcsp. Aat«a Fidiar, trg LvaUne, P. "adplat. 898 SIllÜMI Anton Močiik cEUE, rmm m. PetrilijAi hiti ¿te a zab«]«M, plaiaa« pa 68 E posamesat« p» M K., mira kel«i-niSka postna. Berar & Lja-bljana. 8T7 OREHE-FIŽOL kapo j« po daarai ceni trrdka Vinko Hmelik, Maritor, IliaiktT trg «. 876 Z» večjo grajsëino r um* (kip s» HMm ta it-vrsbm k«t za karaaj« vszar ia padhaTaaje koaj ia cm spreten kolar, olw i« m«gaia < veijo od-mla drafeno, ki bi bik patabna aa p«tj«b» ia riaaffradAa dala n gnglčiai. Oba dobita prnsto stanovanje in nebaj zemlje zsiasta* raba ia bi snela prevzemati ta ¿i dela sa okoliiaae na lastai raiaa. Ostati pogoji nstatea«. Pajaa&tta je Ivan ErhariU, odvetnik v 863 daje Celi«. Vinicarja'á'E Suhe gobe vse drage d«2s!ae pridelka kupuje trgovioa s cftmsn! Sever k Keap., L|nbl)aaa. 84« Slovnici širite «STRAŽO" ,Vla-8eraet, odvaMk v Maribora, Sodna alúa 14, za vinograd v Bšzvasj« pri Maribora. ÔpraTîîik tijstva, paseba« v vinogradništva In Uetarstvn, sam«o, 8) let star, !Na primera« slotbe. Pojasnila daj« Dri. vinarsk« nadacraiítvo v Maribora. »ia Mladonič,^:«,,16^ veselja do «erkavaiik« služb« t«r je iste Se nekolike vaje», ae sprejme takaj. Proste stanovanje in krasa. Plača po dcg-ovora. Prošnje sprejema žapui arad Loée Sv.Dab. VltlÍííflTlíl B 4 de,***w»t T IIIIW1J J rt mogœi iácg od. ; vetaik dr. Kapoc, Ksribor. £03 MS Imam veliko zalogo finega moškega sakna, najmočnejše hlačevine in žameta za hlače. Sakna za žt iske kostume in jake, vsakovrstno modno blago, parhente, flanele, cefirje itd. — Slavnemu občinstvu priporočam, naj se prepriča o veliki izbiri, nizkih cenah kakor tudi točni in solidni postrežbi Spoštovanjem 3 Opravek «tra, živiBOisje, vinarstva in vrtnarstva, «e ¡sprejme pri Ed. poaz, Pristava. 8w? ílolt la sprejme Lad rikM&adl Badvaiije iS, Maribor Mewèna pia^a 70 Í m Vrt M iS T* ** leleojava, ob-f A k'Mm i «aeio «kcnom, sa- msc, iiie rrimarae aiažbo. Nastop takoj ali tadi pciznei*. Naslov v asrafuiStva tega lista. 902 & Banaaja, ¿a ]e »s ršH !# Maribora, SleTMska alica it. 12, I. nadstropje. 899 S Goliitikc Pravu i« i8?st ii se spkakor poproj. ZIHVALA. PaTadcm prebrldke izgabe naše uepczabljoee mm® Vtt^or, ss aajiekr«B«je nahvaljajeiae vsem, ki so naie rajnko spremljal« k veiaeaa pošitk». Posebne pa ae sakva-ljajesia p. i g, župnika sa telaiilne nagrubm* besede, g. «rgaaista pavkam aa krasas žalostiaka, belo eAlejenim dsklstom, vsem darevalkaza prelepik iop-kov in voaoev in k«nčao vstm, kateri to naie rajnko sa fos« ajeae bolezni obiskovali in tolažili. Sop«at,bao naio Mieiko pa pripsroiaiao r m»-liisr ia blag sBomin! Fsam, da« 17. oktobra 1920 991 Portlund cement več vagouov ravno došlo pri Ito Aidraiic Maribor, ¥odaikov trg 4. 895 III Pristna in zalo močna črna in bs!a 892 se dsMts pe iiifiiii eeack suae pni dal Mittaeki zalefi ^aite^ié, O©r fes®® ss. Paiekta ena v!aa za elakekrvne. Žalajeii eatali. SVARILO"! 99 Kdor icli dabro blago p« saerai omi kapiti naj pride v tik fas»sia m&r^k^m v Oolju. V *al»gi jo vodto T oMlai izbori slodeža.- bele in rajava plato-i, Msictviaa, klt^efiai, -takoTritns rate, mtiko ia žeasfcs tatae u ebleks ia kestuao, «rajee, aefavioa, aakaaee itd. Car ima« prrovffftae trg jvake stike Hi je daaa ««šaoit, po konkuFaačaih eeaah ¡irt»lajati. Priporoma se m ohiioa obisk z odiidaim spo§iovaajem 89d Orofesitik. kepi teleta! negreta krlii po eeai ed 110 de 550 K, Meot tadi aa«refcae svetilko oi 80 do 2C0 K S3KÁI" PINTER a LEiaRT, Marib»r, IVAN HAJNY i^OtOÍfíBÍ» Mhi /M&^mMmm e@fitr. 4S» sami Mtëtrtru, esüi^lsí p^atlfiiktii s* vtf&o sae« pr^ «vrnile P#LJEWBLISKIH STMMEV kot: vitle, mlatibtfa« s» «^tvi pagosu, na vitoí, «tae disWkr atW a« kitna aá- bkalnlke, slam^rasnlee, i^urtos saáns reto*. j?**Aae albo, stnkn^m, úorasne rabbarje voüja in tr.~J maa^s, ka±«r kale rebusi «c, uaiven^i« piafe, aMaitee irpaik« : -»toe po ci ii kane ñttoptrHnfc» v ToHkoatt BO de 180 l ièai kotle, b«We koti« « "-:v*je kuhati 5b stalno ter pinTdéajfffe mttoij& Priyooatsm tadi iavrrtae adeine aaatri . -n >.1! ». _________^ 1 » '. i ! W. -- 1 ■ «!■ fi I i i n>|.