NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 1 Leto XLVIII, št. 492, 26. april 2021 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 31. maja. Gradivo bomo zbirali do 17. maja. Pozeba prizadela sadno drevje Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo večjo škodo. Foto: Peter Kavčič Sredi aprila so ne samo naše kraje, ampak celotno državo zajele snežne padavine in nato še temperature krepko pod lediščem. Pri tem so škodo utrpele sadne vrste, posebno tiste, ki so že v polnem cvetu. Škoda bo velika. Naš dopisnik se je ustavil pri Janezu Janši, pridelovalcu jabolk na Lesnem Brdu, ki je dejal, da je ravno pred dnevi prodal zadnjo gajbico lanskih jabolk, sedaj pa se boji, da bo ostal praznih rok. Leta 2017 je pozeba vzela vse, enako kot letos. Leta 2018 je bila škoda delna, potem sta sledili dve dobri sezoni. Letos pa jabolk ne bo, je dejal Janša. Več na horjulskih straneh. -> S Vrhnika Kolopark postaja realnost Podpisali pogodbe Pri nekdanji železniški postaji, nasproti nekdanje Trgovine Mavrica, bo občina zgradila kolopark. To bo razgibana asfaltna steza, kjer bodo na svoj račun prišli predvsem mladi s svojimi kolesi, skiroji ali rolerji. Če bodo dela potekala skladno s pričakovanji, bo park nared še pred začetkom poletja. Poleg kolesarskega poligona bodo zgradili še zunanji fitnes, postavili urbano opremo in ozelenili območje. Borovnica Kje bomo gradili? Spremembe OPN Občina Borovnica obvešča, da se bo letos lotila priprave Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica. Natančen rok za podajo pobud bo znan v prihodnjih mesecih in bo naknadno javno objavljen v časopisu in na spletni strani občine. Pobude in predloge za SD OPN bodo zbirali za spremembo namenske rabe prostora in za sam odlok. [8 Log - Dragomer Gradnja prizidka k vrtcu Na prednostni listi Občina je na razpis ministrstva prijavila gradnjo novega prizidka k vrtcu v Dragomerju. Projekt so ocenili na okoli 396 tisočakov, upravičen znesek pa bi bil 175 tisoč evrov. V okviru projekta bi zgradili dve vrtčevski igralnici, sanitarije za zaposlene ter preuredili manjši obstoječi prostor za shranjevanje igral na novi enoti. K V torek, 11. maja, bo od 17. do 18. ure na igrišču za starim vrtcem, zdajšnjo stavbo občine Log - Dragomer, potekala LOŽANSKA FLANCARIJA Menjali bomo sadike (flance), semena, posušena zelišča in začimbe, knjige o vrtnarstvu in vrtnarjenju, zelene nasvete in nasmehe. Dogodek bo potekal, če bo to dopuščala epidemiološka slika. Dobrova - Polhov Gradec Nova čistilna naprava za Dobrovo Pridobili gradbeno dovoljenje Letos bodo začeli graditi novo čistilno napravo na Dobrovi, saj je obstoječa zelo preobremenjena. Občina Dobrova - Polhov Gradec je že pridobila gradbeno dovoljenje za izvedbo projekta. Večina gradbenih del bo opravljenih v letu 2022, dokončanje investicije in poskusni zagon čistilne naprave pa sta načrtovana v letu 2023. Odgovor Letošnje leto je kislo. Najprej nas je spremljalo slabo vreme do začetka pomladi, nato je sledilo nekaj preveč toplih dni za tisto obdobje, kmalu za tem pa je pritisnil zimski mraz. Zmešano vreme, kot ga velikokrat poimenujemo, je povzročilo veliko preglavic poklicnim in ljubiteljskim sadjarjem, verjetno se je jezil tudi marsikateri vrtičkar. Pri enih so uničena pričakovanja, pri drugih je nastala celo gospodarska škoda. To pa ni edina škoda, ki jo je prineslo leto. Že eno leto trajajo naši boji s koronavirusom, zaradi katerega je en del gospodarstva, zlasti turistični in gostinski sektor, na robu preživetja. Znašli smo se v krizi, ki nam je pokazala obraz bolnega sveta, ne samo zaradi virusa, ampak tudi v okolju, ekonomskih in političnih procesih, še bolj pa v človeških odnosih. Na svetlo je postavila nevarnosti in posledice načina življenja, ki mu gospodujeta egoizem in kultura odmetavanja ter nas postavila pred izbiro: nadaljevati dosedanjo pot ali pa se podati na novo. Odgovora ne poznam. Verjetno ga nihče. Čas bo šele pokazal, kako pravilne so bile naše odločitve. V pričakovanju tople pomladi vam želim lepe prvomajske praznike! » Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Cankarjeva misel: Objektivne umetnosti ni in je ne more biti, dokler je umetnost delo in dih človeka. --> H Ivan Cankar, Moje življenje NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 2 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OKULISTICNI PREGLEDI V DOPOLDANSKEM IN POPOLDANSKEM ČASU ZA NAROČANJE NAS POKLIČITE Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05,041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 3 N Q5 Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Glasbena šola Vrhnika VABI K VPISU V ŠOLSKO LETO 2021/22 Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica Plesna pripravnica Vpis v pripravnice poteka brez sprejemnega preizkusa do zapolnitve mest. Balet Klavir Violina Viola Violončelo Kontrabas Kitara Harmonika Kljunasta flavta Flavta Oboa Fagot Klarinet Saksofon Trobenta Rog Pozavna Tuba Tolkala Orgle Petje Vpis na inštrumente poteka na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Prednost pri vpisu imajo kandidati iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log-Dragomer. Termine sprejemnih preizkusov in dodatne informacije o prijavi spremljajte na spletni strani glasbene šole www.gsv.si šola Vrhnika FRIZERKA META ■žensko striženje ■moško striženje ■otroško striženje ■klasična in modna barvanja ■urejanje pričesk za posebne priložnosti ■ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3, Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Prve novice Z anketo do razvoja Dosedanja razvojna strategija Občine Vrhnika se je iztekla lani, hkrati pa so pred nami številni zahtevni izzivi, zato Občina Vrhnika pripravlja novo strategijo do leta 2030. Z novim krovnim programskim dokumentom bodo za naslednjih deset let skupaj z občani in ključnimi deležniki določili smer razvoja, ukrepe in najpomembnejše javne projekte na vseh področjih delovanja, za katera je zadolžena občina kot lokalna skupnost. Pomembno izhodišče bodo mnenja občanov vseh generacij, izražena v razvojni anketi, zato vas prijazno vabijo, da jo izpolnite. --> Ó Zemeljska dela na čistilni napravi Gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Občini Log - Dragomer pospešeno nadaljujejo, v zadnjem mesecu je bilo pestro na več gradbiščih. Potem ko je bila februarja končana polletna konsolidacija temeljnih tal na območju načrtovane centralne čistilne naprave, so območje znova zasedli gradbeni stroji. Izvajalec Trgograd je na lokaciji črpališča in vakuumske postaje v marcu končal z odvozom predobremenilnega nasipa, ki mu je sledilo zabijanje 12-metrskih zagatnic na lokaciji vhodnega črpališča. Saga borovniške knjižnice se nadaljuje Če so se borovniški občinski svetniki na februarski seji strinjali, da je idejna zasnova nove knjižnice dobra, so na aprilski razpravljali o popravljenem investicijskem dokumentu. Svetniki so imeli največ pomislekov zaradi visokih cen, pa tudi zaradi slabih izkušenj in nezaupanja občinski upravi pri vodenju takšnih projektov. Zato je pred glasovanjem na mizo prišel predlog, da bi skupina svetnikov sodelovala pri pripravi nadaljnjih korakov. Župan je predlog označil za nezaslišano in poniževanje prve vrste, zato so tudi svetniki zavrnili nadaljevanje »investicijskega projekta ureditve Knjižnice dr. Marje Boršnik v Borovnici«, čeprav, kot so poudarili, se vsi zelo zavzemajo za novo knjižnico. Polhkovo razgledišče To je nov projekt, ki ga bodo v prihodnjem letu uresničili v Polhovem Gradcu. Z njim bodo občani in obiskovalci pridobili novo površino za druženje v središču Polhovega Gradca. Razgledišče bo na travnati površini od parkirišča ob Kulturnem domu Jakoba Trobca do župnijske cerkve v starem vaškem jedru. Z izvedbo projekta bo Polhov Gradec pridobil večnamensko površino za druženje domačinov in obiskovalcev. Sanacija ceste med Podolnico in Brezjami V sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec in Občino Horjul je v pripravi projekt za širitev in preplastitev ceste, ki je vsak dan zelo obremenjena. Asfaltna površina je namreč v zelo slabem stanju in je sanacija žal postala nujna. Rekonstrukcijo in širitev bosta sofinacirali obe občini, vsaka svoj del glede na dolžino ceste, ki je v vsaki od občin. Občina Horjul in Občina Dobrova - Polhov Gradec pri tem projektu intenzivno sodelujeta, saj je le-ta v zadnji fazi izdelave. Pridobili so vsa soglasja potrebnih soglasodajalcev, v naslednjem mesecu pa bosta občini pristopili k lastnikom zemljišč ter jim predstavili projekt širitve in preplastitve. d fßj Zven zaklete grofice Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z OŠ Dobrova, Planinskim društvom Podpeč - Preserje in Zavodom Škrateljc zasnovala novo tematsko pot Zven zaklete grofice, ki bo prva slovenska zvočna planinska pot. Letos se bodo začela dela za ureditev tematske poti, prve obiskovalce pa bo Zakleta grofica lahko sprejela že naslednje leto. 8 Zven zaklete grofice NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 4 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021^P^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradnja prizidka k šoli In prišla je pomlad Smo v obdobju leta, ki nas zbudi v novo življenje - začenši z veliko nočjo. To je krščanski praznik novega življenje, novega upanja, ki ima tako močno sporočilo, da ga vsaj s potico, šunko in pirhi obeležijo tudi tisti, ki se nimajo za verne. Kasneje v mesecu aprilu in maju se prebuja narava. Letos sicer z motnjo, ki bo določeni veji kmetijstva pustila posledice. Pa vendar je to del leta, ki prinaša življenje. Vrtovi in polja se urejajo. Obrezuje se sadno drevje. Izvede se pomladansko čiščenje naših kleti, shramb, drvarnic. Kmetje pripravljajo polja za nov cikel življenja. Za Vrhničane in Slovence pa je maj pomemben tudi zaradi praznovanja rojstva našega velikega rojaka - Ivana Cankarja. Z njegovim rojstvom in kasnejšim delom sta slovenski jezik in beseda dobila velikega zaveznika naprav večjim narodom. S svojo pisano besedo je, poleg njegovih velikih predhodnikov, od Trubarja, Prešerna, Slomška in ostalih, poskrbel, da se je slovenski jezik razvil in ohranil do današnjih dni. Njegovo delo je tako aktualno, da se sprašujem ali se v dobrih 100 letih nismo nič spremenili. Ali v svoji človeški naravi samo stopicamo na mestu? Ali smo v teh 100 letih napredovali samo v tehniki? Zaradi njegovega pomembnega prispevka naši družbi, smo Vrhničani izbrali njegov rojstni dan za občinski praznik. Za praznik s katerim se ga s ponosom spominjamo in uporabimo njegovo ime za podelitev občinskih Cankarjevih priznanj vsem tistim, ki v današnjih dneh pomembno vplivajo na življenje vrhniške občine. Tako kot morajo kmetje pripraviti polja, da jih kasneje zasejejo in jeseni žanjejo, tako mora tudi občinska uprava pripraviti temelje za nov ra- zvoj. Priprave in temelji za rast in razvoj občine so ustrezni prostorski dokumenti. V tem mesecu smo imeli že štiri javne razgrnitve občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Prvo smo imeli javno razgrnitev za del obrtne cone v Sinji Gorici, ki tamkajšnjim obrtnikom omogoča razvoj in širitve. Sledila je razgrnitev OPPN za Sveto Trojico, ki bo urejal Sveto Trojico kot mirno, zeleno in neposeljeno zeleno oazo na Vrhniki. Kasneje v mesecu smo imeli razgrnitev prostorske ureditve Športnega parka Vrhnika. Parka, ki je zadnja desetletja infrastruk-turno propadal, a se vsebinsko vseeno dobro razvijal. Prostorski plan bo tako omogočal razvoj infrastrukture, ki bo sledila programom, ki se izvajajo v parku. Kot zadnji prostorski dokument smo obravnavali dokument za Ko-tnikove Bajerje. Prostor lepe narave, velikih ribnikov in tudi propadajočih objektov, ki se je dolga desetletja skrival na drugi strani avtoceste. Četudi je korona prinesla veliko težav in skrbi, je ena izmed dobrih stvari ta, da smo Vrhničani ponovno odkrili ta biser, ki je le streljaj odmaknjen od nas. Vsi dokumenti, ki terjajo veliko časa in usklajevanj z raznimi državnimi službami, so tisti pomemben temelj, ki se ga ne vidi, vendar mora biti in brez katerega se nobena zgodba, ki bo zrasla nad tem, ne more zgoditi. Daniel Cukjati, župan Zaenkrat brez posebnosti Sredi aprila so delavci podjetja Tipo investicijske gradnje začeli ulivati beton za podložno ploščo novega prizidka. k Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika; gradijo dvoetažni objekt v neto površini 308 m2. V pritličju bodo učilnica za posebni program, pisarna za svetovalno službo, vhod oziroma hodnik, ki bo vodil v avlo, ter kabineti učiteljev. V nadstropju sta predvideni učilnici in povezovalni hodnik, ki se bo navezoval na avlo. Kot je dejal župan Daniel Cukjati, gradnja zaenkrat poteka skladno s ter- minskim načrtom: »Veseli me, da ni kakšnih 'presenečenj' in da dela potekajo po načrtu. Pričakujem, da bomo s tem prizid- kom za nekaj časa rešili prostorsko stisko Cankarjeve šole.« (gt) Nov vodovod za Marinčev Grič Vrhnika, 10. april - Občina Vrhnika je začela graditi nov sekundarni vodovod za oskrbo zahodnega dela območja naselja Marinčev Grič v dolžini 270 m. Nov vodovod se bo navezal na obstoječi vodovod, ki je bil zgrajen leta 2003 in poteka iz smeri Prezid, prek osrednjega dela naselja Marinčev Grič, v smeri Zaplane. Kot so sporočili iz občine, bo trasa novega vodovoda potekala po občinski cesti Pot na Marinčev Grič in se bo začela pri navezavi na obstoječi vo- dovod, na križišču pri objektu Marinčev Grič 29, in bo potekala v smeri zahoda, po Poti na Marinčev Grič, do križišča s Potjo k Onegavčk, kjer se bo končala s hidrantom - blatnikom. »Predviden vodovod bo oskrboval objekte ob trasi vodovoda, ki še nimajo urejenega priključka na javni vodovod. Iz novega vodovoda je predviden tudi priklop za objekta Marin-čev Grič 40 in 47. Z izgradnjo sekundarnega vodovoda se bo na obravnavanem območju uredila oskrba s pitno vodo ter zagotovila požarna varnost.« Vrednost izvedbe po pridobljeni ponudbi je 48.037,40 evra brez DDV. Investicija bo potekala v letu 2021 in je predvideno, da se bo končala letos v jeseni. Krajani zaradi gradnje vodovodnega omrežja ne bodo finančno dodatno obremenjeni. (gt) Kakšno Vrhniko 2030 si želimo? Strategija občine Vrhnika 2030 Dosedanja razvojna strategija občine Vrhnika se je lani iztekla, hkrati pa so pred nami številni zahtevni izzivi, zato Občina Vrhnika pristopa k pripravi nove strategije do leta 2030. Z novim krovnim programskim dokumentom bomo za naslednjih 10 let skupaj z občani in ključnimi deležniki določili smer razvoja, ukrepe in najpomembnejše javne projekte na vseh področjih delovanja, za katera je zadolžena občina kot lokalna skupnost. Pomembno izhodišče bodo predstavljala mnenja občanov vseh generacij, izražena v razvojni anketi, ki jo odpiramo te dni. Prijazno vas prosimo, da z nami delite svoje poglede ter na ta način prispevate k višji kakovosti bivanja v svojem kraju. Anketa je anonimna in zaradi želje po pridobitvi odgovorov na številne teme kar obsežna. Njeno izpolnjevanje vam bo vzelo okoli 25 minut. Priporočamo izpolnitev spletne ankete, ki jo najdete na spletni strani občine oziroma na povezavi www.1ka.si/vrhnika2030. Anketa bo odprta do vključno četrtka, 20. maja 2021. V kolikor želite izpolniti tiskani izvod, ga v tem času dobite v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9 ali Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32. Izpolnjene tiskane vprašalnike lahko vrnete na isto mesto, kjer jih boste prevzeli ali pa jih pošljete po pošti na: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Sodelujte v anketi o razvoju naše občine! Spletna anketa bo odprta do 20. 5. 2021 www.1ka.si/vrhnika2030. Z Občinskim nosom do boljšega bivalnega okolja na Vrhniki Občinski NOS je namenska aplikacija za anonimno ali registrirano sporočanje pojava smradu v trenutnem času in na trenutnem mestu v občini Vrhnika. Vabimo Vas, da zaznambe smradu redno beležite v aplikacijo in nam s tem pomagate na poti do boljšega bivalnega okolja na Vrhniki. Aplikacija Občinski NOS je dostopna na povezavi: https:// gis.iobcina.si/obrazec/obcin- ski-nos-vrhnika/. Enostavno jo lahko namestite tudi s pomočjo spodnje QR kode: NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 5 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradi se kolopark! Pri nekdanji železniški postaji, nasproti nekdanje trgovine Mavrica, je občina v drugi polovici aprila začela graditi kolopark. Gre za razgibano asfaltno stezo, kjer bodo na svoj račun prišli predvsem mladi s svojimi kolesi, skiroji ali rolerji. Če bodo dela potekala skladno s pričakovanji, bo park nared še pred začetkom poletja. Gradnja koloparka poteka v okviru večjega projekta Šport za vse generacije, s katerim je občina ob pomoči Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika na razpis LAS Barje kandirala za nepovratna evropska sredstva. Kot je pojasnil Gašper Stržinar z ZIC Vrhnika, ki pokriva področje športa in hkrati sodeluje pri projektu, bo občina pridobila 90 tisoč nepovratnih sredstev, projekt pa je ocenjen na 145 tisoč evrov. »Ne gre samo ta izgradnjo kolesarskega poligona, ampak tudi za postavitev zunanjega fintesa, urbane opreme in ozelenitve območja.« Kaj je kolopark? To je asfaltna steza za trening spretnostnih veščin in vožnje s pripomočki na kolesih, kot so skiro, rolka ali rolerji. Steza je sestavljena iz grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno zanko. Če povprašate osnovnošolce, ki bodo v večini uporabljali ta park, gre za uresničitev »mokrih želja«. Tovrstni parki so v tujini že stalna praksa, v Sloveniji pa jih beležimo šele zadnja leta. Tisti, ki ste kdaj obiskali nakupovalni center Aleja, si ga lahko ogledate zunaj pred vhodom. »Steza bo široka 120 cm, vse brežine bodo urejene z zelenico, ki bo služila kot zaščitna podlaga pri padcih s steze,« je dejal Stržinar. Celotna površina koloparka bo merila 500 m2. Tudi orodja za fitnes na prostem Da bi bilo območje čim bolj izkoriščeno, so se načrtovalci odločili, da bodo v prostor umestili še 18 x 18 m velik plato, ki bo namenjen vadbi na prostem. V praksi to pomeni, da bodo postavili nekaj zunanjih orodij za fitnes, ki bodo namenjena mladim in tudi starejšim ter invalidom (eliptični trenažer, veslač, naprava za izteg kolen, naprava, prilagojena uporabni- Kačja vas Zaenkrat še brez sanacije Večkrat je slišati od občanov, ki živijo v Kačji vasi (Tičnica in del Dobovičnikove ulice), da je tamkajšnjo infrastrukturo že zelo načel zoba časa. Zelo opazen je tudi trend priseljevanja, saj se je v nekaj desetletjih število hiš podvojilo. Tako je večkrat slišati, da je vodovodno omrežje prešibko, električno omrežje niha (kar onemogoča polnjenje električnih vozil in moti delovanje toplotnih črpalk), asfalt je dokaj uničen, nezanesljiva je Podpis pogodbe z izvajalci del. Tloris predvidenega projekta kom z invalidskim vozičkom, kombinirana sestava ...). Poleg tega so ob poti predvidene še štiri lesene klopi za posedanje, pitnik, stojalo za parkiranje in zaklepanje koles ter koši za odpadke in pasje iztrebke. Potrebno senco bodo nudile na novo posajene lipe. Župan želi vzpodbuditi k aktivnejšemu preživljanju prostega časa Zupan Daniel Cukjati je povedal, da je projekt nastajal v želji, da bi mladim in drugim ponudili dodatno možnost za kakovostno preživljanje prostega časa. »Mladi, predvsem fantje, bodo tako na razmeroma varen način izživeli svojo otroško norčavost, hkrati pa ohranjali telesno kondicijo in razvijali pozitiven odnos do zdravega življenja. Tovrstna vadba je zabavna in sproščujoča, ob njej se bodo lahko družili stari in mladi ter tako koristno izkoristili svoj prosti čas.« Zupan je dodal, da bo občina tako razširili in obogatila tudi turistično ponudbo Vrhnike. Turisti si bodo lahko med obiskom Vrhnike z vadbo na prostem še dodatno popestrili svoje bivanje. Gašper Tominc Kolopark v Braslovčah - podoben bo tudi na Vrhniki. tudi internetna povezava. Na občini so zapisali, da se zavedajo dotrajane infrastrukture, vendar trenutni proračun ne predvideva njene sanacije. »Vsekakor se bo predlog ob sprejemanju bodočih proračunov Občine Vrhnika temeljito preučil. Se pa Občina Vrhnika dogovarja s Telekomom Slovenije, da slednji najame obstoječo občinsko infrastrukturo za potrebe razširitve informacijskega omrežja po ulicah Pri lipi, Vas in del Dobovičnikove.« GT NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 6 N Q5 Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sprehod na Sveto Trojico I I • v • • « • v. bo poslej se prijetnejši Vrhnika, 31. marec - Delavci podjetja MKeršmanc in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika so večinoma končali z urejanjem okolice in dostopnih poti na Sveto Trojico. Že pred časom so se delavci lotili obnove stopnic, ki vodijo z Robove ceste na Pot na Koša-ce. Stopnice so sicer obstajale že pred tem, a so bile v slabem stanju, zanje je vedel le malokdo. Marsikoga je ob pogledu nanje tudi prešinil dvom, če jih sploh uporabiti, saj gre morebiti za zasebno lastnino ... Stopnice so zgradili na novo, v kratkem bodo označene, dodana bo tudi ograja. Mimoidoči so se strinjali, da je to prijetna pridobitev, ki bo omogočala varen dostop in sestop, hkrati pa je z njimi tudi znatno krajša pot do samega vrha Svete Trojice. Le-ta je bila te dni deležna »pomladne osvežitve«, saj so delavci počistili podrast, ostra-nili vejevje, panje preminulih Zahvala PGD LIGOJNA se vsem, ki ste se pridružili naši zbiralni akciji starega papirja, iz srca zahvaljuje. Toplo se priporočamo, da se zbiralni akciji pridružite tudi v jeseni. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! dreves ter začeli z nasipanjem peska na sprehajalne potke. Kot so dejali, poti še niso do konca urejene, počakati bo tudi treba na prvi dež, da bodo ozelenele zaplate zemlje, ki so vidne po ureditvi. Sprehod do bele golobice, kot je cerkev sv. Trojice v svojem delu poimenoval Ivan Cankar, bo tako spomladi, ko bo narava ozelenela, prijeten in varen. GT Rock na Vrhniki v 70. letih Zbiram gradivo o razvoju rocka v 70 letih na Vrhniki. Naprošam vse občane, ki bi imeli slikovno gradivo iz tega obdobja, da me kontaktirajo na: 041 405 757 Elektronski naslov: lado.horvat49@ gmail.com Približujejo se prazniki, izobesite zastavo! 7. aprila smo praznovali dan slovenske zastave. Slovenska narodna zastava se je kot simbol narodne zavesti uveljavila že v 19. stoletju. Slovenci smo barve (bela, modra in rdeča) določili na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski vladi na Dunaju, kjer so barve potrdili. Prvi so slovensko narodno zastavo izobesili slovenski študentje na Dunaju marca 1848, v času revolucionarnega vrenja. V Ljubljani je prvič zavihrala 7. aprila 1848, ko jo je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil na Wolfo-vi ulici 8 v Ljubljani. Z izobešanjem slovenske tribarvnice je odgovoril na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu. Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila takratna slovenska skupščina. Tik pred slovensko osamosvojitvijo je nova slovenska državna zastava nadomestila staro republiško zastavo. Vabimo vas, da tudi vi izobesite zastavo in s tem izrazite svoje domoljubje. Prihajajoči prazniki so kot nalašč za to. Kupite jo lahko v vrhniškem Ticu, kjer vas bo klasična dimenzija 100 x 200 cm stala okoli 25 evrov, vrhniška pa dva evra več. (gt) Že tretja priložnost za bodoče podjetnike s poslovnimi idejami Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že tretji razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR). Razpis je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napre- dne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojij o znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetni- ško okolje. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred pričetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. (GT) Imaš inovativno idejo? Priključi se projektu PONI LUR in jo uresniči! Projekt ti ponuja $ 4 mesečno redno zaposlitev podjetniška usposabljanja mentorstvo in pomoč pri razvoju ideje možnost individualnih izobraževanj Razpis najdeš na www.rralur.si. Prijavi se do 17. maja 2021. N / ' \ © #P0NI 9 PODJETNO NAD IZZIVE ^^ I inhliancl/3 nrhana raniia ^^^^^^^^ Ljubljanska urbana regija RRA LUR regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 7 N as Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Pripravljamo arheološke točke na Vrhniki KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV VABI Severovzhod ZDA skozi študentske oči Klub vrhniških študentov in Cankarjeva knjižnica vrhnika vas vabimo na krasno potopisno predavanje o Severovzhodu ZDA! New York City - veliko jabolko - eno najbolj opevanih mest na svetu! Kot dodiplomska študentka sem na New York University preživela en semester, kasneje pa sem na isti univerzi dokončala še prvi letnik doktorskega študija. V tem potopisnem predavanju vam bom predstavila, kako funkcionira ta največja privatna univerza v ZDA, kako sem pridobila štipendije za tamkajšnji študij in kaj sem počela v prostem času. Poleg glavnih znamenitosti Manhattana, kot so Brooklyn Bridge, Times Square, Central Park, kip svobode, metropolitanski muzej in stavba Empire State, bomo obiskali še manj znana okrožja New Yorka: Queens, Brooklyn, Staten Island in zloglasni Bronx. Z avtobusom se bomo odpravili tudi v glavno mesto Združenih držav, Washington DC, na Niagarske slapove, v Boston in v Fi-ladelfijo. Ob koncu predavanja bom odgovarjala tudi na vaša vprašanja, zato vabljeni! Se vidimo v četrtek, 6.5., ob 19:00 preko Face-book live-a! Spremljajte Facebook profila kluba in knjižnice. Predavala bo Tina Škorjanc. Literarni večer s Pižamo Klub vrhniških študentov, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Cankarjev dom Vrhnika vas v sklopu Cankarjevih dni na Vrhniki vabimo na krasno potovanje po svetu Cankarja in reformatorjev v stripu z Boštjanom Gorencem -Pižamo! Boštjan Gorenc - Pižama rad brska po starih knjigah. Še raje pa ustvarja nove knjige po starih knjigah. Tako je za založbo Škrateljc ustvaril dva stripa, temelječa na starih tiskih. S Tanjo Komadina sta predelala Cankarjeve črtice Moje življenje v strip Moj lajf, z Jako Vukotičem pa je ob nesebični strokovni pomoči dr. Kozme Ahačiča v stripo-vsko podobo zapakiral življenjepisa Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Pokukali bomo v ozadje nastanka knjig, preverili, kaj je Ivan Cankar počel na Rožniku, in ovrgli mit, da so reformatorji knjige prevažali v sodih zaradi švercanja. Se vidimo v četrtek, 13.5. ob 20:00! Predstavitev bo potekala preko Facebook live-a z možnostjo sodelovanja. V primeru, da pride do kakšnih sprememb pa spremljajte naše Facebook profile. Po sledeh preteklosti Domišljijski prizor natovarjanja rimske vojaške ladje v na Dolgih njivah na začetku 1. stol. n. št. (risba: I. Rehar, predloga: J. Istenič, vir: Ljubljanica - kulturna dediščina reke, Narodni muzej Slovenije, 2009). Občina Vrhnika je v sodelovanju Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Narodnim muzejem Slovenije, ZRC-SAZU, Zavodom RS za varstvo narave in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika pripravila projekt Arheološke točke na Vrhniki - po sledeh preteklosti. Z označitvijo lokacij pomembnih arheoloških najdišč na Vrhniki in okolici bodo vzpostavili novo tematsko pot -Arheološko pot. Dela že potekajo, obiskovalci pa si jo bodo lahko ogledali že letos poleti. Vrhnika z okolico ima izredno pomembno geografsko - strateško lego in bogato arheološko in kulturno dediščino. Arheološka zapuščina nam priča o kontinuirani poselitvi tega območja vse od prazgodovinskih koliščarskih naselbin, prazgodovinskega gradišča, najbolj znanega rimskega Nauportusa in poznorimskega kastela, do srednjeveškega Oberlaibacha. K tako prepoznavni in bogati dediščini pa je pripomogla tudi reka Ljubljanica. Ta dediščina pa do sedaj na terenu ni bila označena. V okviru projekta Arheološke točke na Vrhniki - po sledeh preteklosti bodo označene lokacije pomembnih arheoloških najdišč. S projektom želijo lokalne prebivalce in obiskovalce Vrhnike spodbuditi k spoznava- nju arheološke in zgodovinske dediščine Vrhnike, odkrivanju zanimivosti posameznega zgodovinskega obdobja in prikazati poselitev območja v različnih obdobjih (prazgodovinsko obdobje, čas mostiščarjev, Argo-navtov, rimsko obdobje in po-znorimski čas) Arheološke točke bodo vzpostavile t.i. Arheološko pot in tako oblikovale nov turistični produkt, ki bo vključeval lokalno zgodovino Vrhnike. Namenjen bo spoznavanju in razumevanju preteklosti (nastanek in razvoj Vrhnike), vrednotenju arheološke in kulturne dediščine ter pomenu ohranjanja kulturnih tradicij. Ogled arheoloških točk bo možen s turističnim vodnikom ali samostojno s pomočjo bro- šure, in sicer peš ali s kolesom. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost izposoje električnega kolesa (v TIC Vrhnika). Vrednost celotnega projekta znaša 57.931,08 EUR, od tega bo znesek v višini 40.681,30 EUR sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Priprava poti že poteka. Ob otvoritvi bo organiziran brezplačen voden ogled, ki pa bo nekaj posebnega. V sklopu prireditev Poletja na Vrhniki bo en dan namenjen predstavitvi Arheoloških točk Vrhniki. Spremljajte www.visitvrhnika.si in Facebook stran Visit Vrhnika, kjer bodo objavljena vsa presenečenja za obiskovalce. Lina Celarc in Mateja Saksida, foto: OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Teden kulture Za nami je še en teden kulture, ki ga vsako leto tradicionalno priredimo na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Potekal je od 29. 3. do 2. 4. 2021 kot del 20 dogodkov ob obeležitvi 20-letnice naše šole. Tokrat so kulturni dogodki tedna kulture potekali nekoliko drugače, kot smo vajeni - zaradi omejitvenih ukrepov smo jih preselili na splet. Večino kulturnih dogodkov smo posneli že vnaprej, dva izmed njih pa sta prek videokonference potekala tudi v živo. Učenci od prvega do devetega razreda so bili vsestransko kulturno dejavni: predstavili so šolski vsakdan, ki je potekal v živo in v času šolanja na daljavo, Utrinek s knjižne čajanke v tednu kulture pripravili so recitacije, napisali pesmice, igrali na inštrumente, nastopali v dramskih igrah, zapeli so in zaplesali, izvedli knjižno čajanko, risali in razstavili svoje likovne umetnine, poustvarjali različna književna dela, razmišljali o kulturi, pripravili radijsko igro, brali Cankarjeva besedila v slovenščini in tujih jezikih, ki se jih učijo, pri tem pa so se povezali tudi s Tu- rističnim društvom Blagajana. Vsi dogodki tedna kulture so dostopni na spletni strani naše šole. Vljudno vabljeni, da si jih ogledate. Vesna Jurač NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 8 NflS Občina Vrhnika Tomaž Kačar, direktor JP KP Vrhnika, d. o. o. »Rezultat firme ni samo posledica direktorja, ampak vseh zaposlenih« Tomaž Kačar je lani septembra zasedel mesto direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Za večino občanov je popoln neznanec, a visokorasli mož je doma z Zaplane. Za seboj ima bogato kariero (profesor ekonomskih predmetov, direktor zavarovalniške hiše Slovenica, član uprave Helios osiguranja, d. d., v Zagrebu, nato direktor faktoring družbe Prvi faktor in na koncu še svetovalec v družinski firmi Clarus Acta, Zagreb), ki jo sedaj končuje z 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povedal je, da je podjetje našel v slabi organizacijski kondiciji, ki jo sedaj vzpostavljajo na novo, in v isti sapi dodal, da se že lotevajo novih projektov: gradnje fotovoltaične elektrarne za samooskrbo, gradnje novega zbirnega centra, razmišljajo o predelovalnici gošče s čistilne naprave ... Kakšni so čevlji direktorja komunalnega podjetja? So tako udobni, kot ste si predstavljali? Številka je kar prava, je pa tako kot z vsakimi novimi čevlji - nekaj časa traja, da se vnesejo. Na srečo ta čas ne bo dolg, kajti z mano je ekipa delavcev, ki me je izjemno sprejela in ji popolnoma zaupam. Pod črto: čevlji me ne stiskajo - nič bolj kot v kateri koli drugi službi, ki sem jo opravljal. O vašem imenovanju se je lani jeseni dvigalo veliko prahu. So se strasti pri županih pomirile? Na žalost ne. Razprtije med župani treh občin so bile in so še naprej jedro preprek za bolj uspešno in polno poslovanje komunale. Trenutno podporo zares čutimo samo od župana Občine Vrhnika. Upam pa, da so v tem času vendarle vsi trije župani spoznali, da imajo v meni korektnega sogovornika, ki ima samo en interes, in sicer dobrobit komunale in zadovoljstvo občanov. To pa je navsezadnje tisto, kar si želijo tudi oni. Upam, da se zadeve čim prej uredijo. Na Vrhniki ste neznanec. Težko bi o vas našel kakšen nahrbtnik. Še najbolje vaše življenje izkazuje Linkedin, kjer so navedene vaše reference. Veliko ste bili na Hrvaškem. Res je, zadnjih 17 let sem deloval na Hrvaškem. Po kratki enoletni epizodi v Helios osiguranju (prodaja novim lastnikom) sem se zaposlil v Prvem faktorju. V posebno čast in ponos mi je, da sem kot eden redkih direktorjev iz Slovenije prejel zlato kuno, ki je na Hrvaškem nekaj podobnega kot pri nas zlata gazela, torej izkaz vrhunske uspešnosti. Po strateški odločitvi lastnikov (umik iz hrvaškega trga) o zaprtju firme Prvi faktor sem odšel v družinsko podjetje, kjer sem pomagal pri prvih korakih nastajanja podjetja na Hrvaškem in pozneje v Srbiji (financiranje, logistika, networking ...). Distribucija kozmetike nikakor ni moja stroka in po vzpostavitvi temeljev v Clarus Acti sem si želel novega izziva. Headhunterji so mi sicer iskali zaposlitev, a sem jo nato našel kar sam. V oči mi je padel razpis za vrhniško komunalo, kajti sam imam hišo na Zaplani in mi je Vrhnika zelo domača. Moram reči, da sem se na razpis zelo pripravil. Veliko sem poizvedel o podjetju, tako iz uradnih virov kot tudi od znancev. Imam izkušnje iz vodenja podjetij in znam brati poslovod-ske izkaze, zato sem vedel, da je podjetje zdravo, vsaj kar zadeva doseganje poslovnih rezultatov. S komunalo pa v preteklosti niste imeli izkušenj? Deloma je res, deloma ne. V prejšnji službi sem namreč imel opraviti s komunalo z druge strani -kot financer. V Varaždinu smo v precejšnjem obsegu sodelovali pri financiranju velikega projekta MBO postrojenja - obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov. Sicer pa moja usmeritev temelji na pravilu: »Česar ne veš, se podučiš.« Tako ravnam tudi v primeru svojega službovanja v JP KPV. Kaj so bile vaše prve poteze, ki ste jih potegnili kot direktor? Slišati je, da ste morali veliko postoriti glede odnosov v firmi, v zaupanju. Komunala je poslovala zgledno, številke v poslovnih izkazih so realne, za izvajanje javne gospodarske službe ni bojazni, saj so sodelavci strokovni. Na žalost so te številke zamegljevale drugo ključno zadevo, in sicer odnose ter organizacijo dela. Ne bom uporabil besedo ruševina, ker bi bila to pretežka beseda, a mislim, da veste, kam ciljam. Na področju kadrov se je naredilo zelo malo ali nič, informacijska tehnologija je obstala v povojih, sistematizacija delovnih mest ni bila opravljena v celoti. Mnogi zaposleni so bili med seboj skregani, ocenjevalo se je, kdo je na kakšen način prišel v firmo, pa kdo s kom govori in kdo s kom ne ... Sprva sem tudi sam čutil nezaupanje, saj drugače ne bi moglo biti, ker so v relativno kratkem času zamenjali tri direktorje. Ob svoji predstavitvi sem kolektivu pojasnil, da me ne zanima zgodovina, da pa prisegam na transparentno delo in odločanje, ekipni duh ter korekten odnos. Dobrobit podjetja bo vidnas tudi v dobrobiti posameznika. Okrog sebe imam ekipo tako starejših in bolj izkušenih kolegov kot tudi prihajajočih mladih in zagnanih sodelavcev, ki svoje delo opravljajo korektno in odgovorno. Poslanstvo direktorja sem vedno razumel tudi kot vzgojo-pripravo le-teh zadnjih na prevzem najodgovornejše funkcije v podjetju. Seveda pa bodo na koncu o tem odločali lastniki. Naj povem še, da je na slabe odnose in pomanjkanje dela z zaposlenimi opozoril tudi zunanji revizor. Ob prevzemu funkcije sem, kot je to v navadi, sam opravil preverjanje - pregled poslovanja. Zadeve glede poslovanja kot takšnega so bile v okviru pričakovanj in predstavljenih številk. Drugače pa je bilo s t.i. mehkim tkivom poslovanja KPV. Tu stanje ni bilo rožnato in ga je na novo imenovani zunanji revizor pred kratkim še dodatno potrdil s seznamom 27 točk, kjer prihaja do napak oziroma možnih izboljšav delovnega procesa. No, v teh mesecih sem seznam dopolnil še z nadaljnjimi slabimi petdesetimi točkami. Čaka nas torej še veliko dela. Imam občutek, da ste strog direktor. Sem, pa tudi glasen. Pred problemi ne bežim, ampak o njih govorim brez ovinkarjenja. Časa nimamo veliko. Zato smo v kratkem času dorekli neka osnovna pravila naše firme. Izjemno opravljeno delo mora imeti za posledico nagrado, enako kot neizvrševanje delovnih obveznosti oziroma kršenje delovne discipline kazen. Želim, da so pravila jasna in enaka za vse. To utiša govorice in dvigne zadovoljstvo zaposlenih. Nedokončano organizacijo dela in sistematizacijo delovnih mest nameravamo letos dokončati in še nadgraditi. Tu sta v ospredju proces napredovanja in nagrajevanja. Želimo postaviti temelje podjetja za daljše obdobje . Sicer pa: kakšno leto je za vami v finančnem pomenu? Lahko v nekaj stavkih povzamete poslovno leto 2020? Dobro. Sem zadovoljen. Večino leta je sicer uspešno oddelal moj predhodnik g. Antolovic, ki je bil na do konca poletja vršilec dolžnosti direktorja. On je opravil uverturo v vse spremembe, ki so sledile. Lani smo uspešno končali z okoli 250 tisoč evri dobička, kar je precej nad načrtom. Za vas, kot direktorja, je dobro, da imate dobiček. To je res, a komunalnemu podjetju to ne more biti edino vodilo in nam tudi letos ne bo. Ne sme biti edini imperativ dobiček. Kazalnik uspešnosti pri komunalnem podjetju je zadovoljstvo občanov. Kot direktor moraš delati na tem, da jo krmariš med nasprotujočimi pričakovanji županov in zadovoljstvom občanov ter zahtevami nadzornikov, a vedno znova moraš ostajati na varni strani pozitivne ničle. Ko sem prišel, sem videl, da je bila komunala zanemarjena, sicer finančno zdrava, a organizacijsko raztrgana. Recimo: odločanje je bilo ne transparentno in vezano na eno samo osebo. Menim, da mora direktor imeti okoli sebe ekipo strokovnjakov, to je vodij področij, s katerimi sodeluje in skupaj z njim upravljajo podjetje. In čeprav je odgovoren na koncu le direktor, vedno trdim, da rezultat firme ni rezultat dela direktorja, ampak rezultat dela vseh zaposlenih. Zato bom stremel, da letos do konca izpeljemo sistematizacijo delovnih mest, racionaliziramo organizacijo, končno vpeljemo računalniške programe, ki so bili kupljeni, a nikoli uporabljeni, ter se na tak način prilagodimo konkurenčnemu trgu in izzivom, ki so pred nami. Velikokrat je bilo slišati, naj bi komunala imela veliko dobička, ki pa ga občine ne počrpajo. Je to res? Je, JP KPV ima več kot dva in pol milijona evrov dobička. V večini gre za nerazporejen dobiček prejšnjih let. To je dobiček, ki se je nalagal v prejšnjih obdobjih po od 100 do 300 tisoč na leto. Predvidevam, da se dobiček med vse tri občine ni počrpal zaradi slabih odnosov med župani, (posledično družbeniki-občinami), ki drug drugemu to onemogočajo. To je resnično nedopustno, saj bi občani vseh treh občin lahko od našega dobička imeli neposredne koristi. Lahko pa, da je bilo v ozadju še kaj tretjega. Če bi Občina Vrhnika potegnila ta dobiček ven, kaj bi to pomenilo za vas? Slišati je namreč, da ne bi bili več poslovno sposobni? To so govorice, ki ne držijo. Izračunana vsota, potrebna za naše poslovanje, je nekajkrat manjša od ustvarjenega dobička. Ne potrebujemo milijonov za svoj obstoj in delovanje, ker nismo finančna in-štitucija. Komunala je v tem primeru ujetnik od- nosov med občinami. Če ga družbeniki puščajo na našem računu, ne moremo nič. Bi pa raje videl, da ga ne bi. Zanimivo. Res je. Veste, kaj je tudi zanimivo? Sistem upravljanja komunale, kar me je zmotilo že, ko sem se pripravljal na razgovor za zaposlitev. V klasičnih podjetjih je sistem nadzora oziroma upravljanja vzpostavljen s skupščino delničarjev, nadzornim svetom in upravo. To deluje. Povsod. V našem primeru imamo vzpostavljen anomaličen dodatni dodatni organ županov, za katerega v praksi nikoli ne veš, ali je nadzorni ali upravljavski, ki podcenjevalno izpodriva vlogo (obveznost, pristojnost in odgovornost) nadzornega sveta in občinskih svetov kot ustanoviteljev. Ključne odgovornosti upravljanja in nadzora so od leta 2013 v KPV prenesene na župane, čeprav zakon zaradi navzkrižja interesov to izrecno prepoveduje. Zupani na eni strani z nami podpisujejo pogodbe, na drugi pa upravljajo in nadzirajo. To pa ne gre. Različne institucije (KPK, Ustavno sodišče - obrazložitev, zunanji revizor - pismo poslovodstvu) so nas (župane, nadzorni svet in upravo JP KPV) napotile na spremembo ustreznih aktov in sedaj se dela, da bi se to spremenilo. Vrhniški občinski svet in župan Občine Vrhnika sta že maja lani sklenila, da je treba odlok spremeniti, a zaenkrat ni pravega posluha pri preostalih dveh občinah. Pred kratkim se je osvežil tudi nadzorni svet KPV, kjer je predsednik postal g. Grega Kukec. No, nadzorni svet je sklenil, da je treba to nezakonito stanje preseči v dobro vseh treh občin. Prvi koraki so že narejeni, odločitev pa bo na koncu na občinskih svetih. Apeliram na njih, da v dobro občanov presekajo to nezakonito stanje. Če se ozreva na aktualne razmere: kateri so vaši največji letošnji projekti? Čeprav se ob tekočem delu na žalost še kar ukvarjamo sami s seboj, smo uspeli narediti nekaj stvari. Eden takih projektov je fotovoltaična samooskrba. Sončne panele bomo postavili na enem od naših objektov tu na komunali, ki nam bodo prihranili okoli tisoč evrov mesečnega stroška za energetsko oskrbo. Čaka nas še projekt zbirnega centra, ki ga bomo postavili na novi lokaciji. Lotili smo se nekaj projektov, povezanih z akcijo Zero Waste ter z našo znamko Depo. Še kakšen projekt? Zbirati bomo začeli odpadno gospodinjsko olje, kar druge komunale že počno. Imamo fantastične, neprimerljive rezultate v ločevanju odpadkov, zakaj ne bi torej poskrbeli še za ta segment, kjer zamujamo? Podpora bo usmerjena tudi v program Depoja, ki postaja naša prepoznavna dejavnost. Ne gre samo za prodajo v trgovini, kjer je mogoče kupiti zavržene predmete, ampak tudi za dogajanje v zakulisju. Mi poskušamo te izdelke, >> NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 9 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> ki so za nekoga odpadki, preoblikovati v uporabne predmete. Tako smo iz varnostnih pasov vozil izdelali na stotine torbic, enako velja za nakupovalne vreče iz blaga varnostnih zračnih blazin. Uspelo nam je, da smo te izdelke promovirali kot poslovno darilo pri ministrstvih, družbenikih, AMZS-ju ... Sam sem bil sprva malce skeptičen nad Depojem, sedaj pa me je prepričal. Vidim veliko priložnost njegove promocije v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Ko sva pri EU: pred časom seje greznično blato v veliki meri vozilo na Madžarsko, sedaj temu ni več tako. Posledica so višje cene, zaradi katerih komunale iščejo lastne rešitve. Kaj delate na tem? Odkupna cena blata se je dvignila tako rekoč čez noč. Sprva smo iskali rešitve v smeri, da bi blato osušili, mu tako zmanj šali volumen ter tako nekaj prihranili pri prevozu. A potem smo ugotovili, da to ni dokončna rešitev, saj problem blata še vedno ostaja. Spogledujemo se z rešitvijo, ki to blato spreminja v gradbeno surovino. Hmm, ali bi šli v to po izkušnji s Kemisom? Naj najprej povem, da sem za čisto okolje. Toda ne morete pričakovati razvoja in napredka človeške družbe brez podjetij, kot so Kemis ali Saubermacher. Ne smejo nas skrbeti ta podjetja, ampak zakonodaja in njeno izvajanje ter nadzor nad izvajanjem. Žalosti in jezi me, da je kljub pomembnosti problematike tako ohlapno napisana, da dopušča možnost, da to nekdo izkorišča na škodo ljudi in njihove prihodnosti. Torej: potrebna so jasna pravila, ki jih moramo upoštevati, pa bo vse v redu. Je pa vsekakor bolje, da z odpadki ravnajo podjetja v lasti lokalne skupnosti. V letnih poročilih berem, da imate vsako leto skoraj tretjino vodnih izgub. Kje vidite rešitev? Lani smo bili na okoli 27 %. Stroka pozna ukrepe, ki jih v danem obsegu izvajamo tudi mi: interna obnova sistema, interno odkrivanje napak, »go-stenje točk checkinga« ... Naše omrežje je staro več desetletij, obnavljamo ga toliko, kolikor za to nameni denarja lastnik. Lastnik vodovoda pa je občina. Mi lahko samo opozarjamo na izgube, škarje in platno pa imajo v rokah župani, ki so Radon in rak na pljučih Sem upokojen inovator v svobodnem poklicu in večni študent s »čudnimi« idejami, ker me preveč stvari zanima in česar ne razumem, iščem dodatne podatke, resnico, poenostavitve in izboljšave. Kot srednješolec sem »fušal« transmisijske izračune toplotnih izgub hiš in leta 1973 prijavil prvi patent za odpravo azbesta in salonitk s prehodom na odpadno plastiko, uporabna podstrešja, odpravo tretjine toplotnih izgub hiš in poletno doziranje tople vode na račun sonca. Ko sem zidal hišo, sem se izmislil »trojni ter-mopan« - okna brez toplotnih mostov, vzidana s 25 cm poliuretana, rekuperacijske zračnike, temelje in plošče brez potreb po vrtanju, ome-tavanju stropov in »štemanju« ... V reviji Science sem si prebral, da je znanost v svetu z uporabo novih merilnikov radona ugotovila, da je 20 % umrlih za rakom na pljučih zaradi radona, ki so ga včasih poznali le kot razpadajoči uran v rudnikih, ki je bil le hitro razpadajoči radioaktivni plin, ki postopno preide v svinec. Po pregledu raznih podatkov sem opazil, da smo po izmerjenih podatkih najbolj ogroženi ob robu kraškega sveta, med drugim tudi v Občini Vrhnika. V Sloveniji so sprejeli razne strožje zakone po merilih EU (300Ba/m3) v letih 2016 in 2017. IJS, ZVD in ZAG so v vrtcih, šolah, tovarnah in državnih službah v starejših objektih začeli opravljati razne študije, meritve in celo adaptacije. Preko razpisov in predpisov lahko pridemo do nekih detektorjev jedrskih sledi, ki po 60 do 90 dneh namerijo število bekerelov na kubičen meter zraka. Podjetje RADOnova stotinam interesentom to omogoči zastonj. Lani sem po »zvezah« v IJS opravil nekaj hitrih meritev radona s 300 € vrednim aparatom, ki koncentracijo radona izmeri v pol ure na eni poziciji. V sobi brez zračnika, ki ima zahodne temelje na skalah, zaprta okna in ni podkletena, sem pod stropom nameril kar desetkrat večjo koncentracijo od tiste, ki je na meji rakotvornosti. Takoj sem se lotil še meritve temperatur, vlage, prezračevanj, meritev od tal do stropa in iskanja rešitev. Izdelal sem »rekuperator«, cev premera 30 mm z zavitim aluvložkom, vrednim 30 € in prepolovil količino radona v sobi. Ker izdihani vlažen zrak s CO2 segrevata in uničujeta zrak pod stropom, pretok na »rekuperatorju« pa je pa zelo odvisen od razlike v tlaku in temperaturi znotraj in zunaj, sem opazil, da bo potrebnih še kup meritev in izboljšav. 25. 2. 2020 sem na IJS poslal dopis o ideji za patent za odpravo raka zaradi radona. Pogovarjali smo se o srečanju, ki ga zaradi kopice ukrepov zaradi koronavirusa še ni bilo. Meritve in rekuperacija pri odprtih oknih ob robu gozda ob enakih temperaturah zunaj in znotraj so neuporabne in nepotrebne, a vseeno sem izdelal nov rekuperator, se pogovarjal z rudarji v rudniku svinca v Mežici, čakal zimo, prebiral podatke drugih, kupil 'radon eye' in v aprilu 2021 dočakal temperaturno razliko 25 stopinj ter odkril raka na plučih zaradi radona ... Upam, da nisem moril bralcev Našega časopisa in da boste vsaj tisti, ki spite v zaprtem prostoru brez zračnika, v pritličju ali kleti na robu kraškega sveta in vsak dan izdihate liter vlage in porabite 15 m3 kisika, poklicali katero od firm (ZVD ali RADOnova), opravili kako meritev in odrinili odhod v večna lovišča ali med nepokre-tne. Ciril Krašovec, 041 721955, vodja skupine Vedno poskočni Foto: ZVD vezani na mandat. Gre pa za zelo obsežen vodovodni sistem, ki ga ni mogoče sanirati od danes do jutri. Slišim, da nova vrtina v borovniškem vršaju ne dosega pričakovanj. Kaj to pomeni za vodooskrbo občin? Nas mora skrbeti? Ne. Vrtina v borovniškem vršaju daje 15 litrov vode na sekundo, kar je bilo pričakovano. Če bi na primer črpalke potopili samo še 20 metrov globlje, bi črpali že 25 litrov na sekundo. Če bodo to občine zahtevale, bomo to tudi storili. Torej je vode dovolj? Da, vode je dovolj, čeprav se je letos njena poraba povečala. Špekuliram, da gre na račun korone, ko so ljudje več doma kot običajno. Verjetno je podobna zgodba kot z vodnimi izgubami tudi mešani kanalizacijski sistem, kjer se mešata odpadna in padavinska voda. Tega je tudi še kar nekaj. Kako to? To vendarle obremenjuje tehnološki postopek na čistilnih napravah. Da, to je ostanek še iz 70. let, zato so bili kasneje zgrajeni razbremenilni bazeni, ki ob deževju razbremenijo kanale. Da bi vse te kanale zamenjali, je iluzorno pričakovati, da bi se to zgodilo čez noč. Gre za izredno velik strošek. Vi sploh gradite kanalizacijo? Občutek je, da so jo največkrat podizvajalci. Seveda, mi smo sposobni marsičesa, res pa je, da so se nekatere dejavnosti zaradi odločitev v preteklosti skrčile. Tako tudi danes razmišljamo, da bomo v dogovoru z občinami nekatere dejavnosti sploh ukinili in se usmerili samo v tisto kar je najbolje za nas in občane. Na primer? Plin. Ocenili smo, da imamo na dejavnost vezanih preveč dragocenih resursov. V pripravi je elaborat za dokončno odločitev. V primeru opustitve programa to seveda ne pomeni, da ga občani ne bodo več prejemali, pač pa le to, da ga jim bo upravljal - dobavljal nov partner. Kaj bo za vas pomenila izgradnja kanalizacije na Logu - Dragomerju? To nas veseli in tudi je potreba po tem, sicer bi odpadna voda končala v barjanskih jarkih. Vsak sistem potrebuje vzdrževanje, tako bo tudi njihov. Bom pa tukaj rekel malce tako na počez: če je nekdo lastnik komunale in noče, da bi komunala delala zanj, potem ne vem, zakaj je sploh njen lastnik? Zaključiva z denarjem: se letos obetajo kakšne spremembe cen? Kaj boste predlagali županom? Mi izdelamo elaborate, ki jih nato posredujemo županom, oni pa se odločijo, kaj bodo predlagali občinskim svetom. Težko rečem, kaj se bo podražilo, če se sploh bo. Velik vpliv na naše poslovanje imajo cene surovin na trgu, na kar nimamo vpliva. Stremimo k temu, da bodo cene ostale na istem, kot so bile. Gašper Tominc, foto: arhiv JP KPV, d. o. o. Čistilna akcija v Miznem Dolu Naš domači kraj Mizni Dol leži sredi Zaplane, ki je biser vrhniške občine. Krajani smo zelo povezani z naravo, ki nas obdaja dobesedno pred domačim pragom. Stik z naravo je za nas še posebno pomemben v času, ko preživljamo izolacijo zaradi koronavirusa. Sprehod po gozdnih poteh in obrobjih travnikov je pravi balzam za zdravje v vseh letnih časih. V Facebook skupini Miznega Dola ter na decembrskem srečanju krajanov, ki je potekalo po Zoom, smo se odločili, da bomo spomladi izvedli čistilno akcijo v naši ožji okolici. Zadnji vikend v marcu se nas je zbralo več kot 30 prostovoljcev. Med njimi so bile tudi cele družine z majhnimi otroki in starejši krajani. Na akcijo smo se predho- dno pripravili tako, da smo pridobili zaščitne rokavice in vreče na Komunali Vrhnika, za kar se jim na tem mestu zahvaljujemo. Pred akcijo smo se razdelili v manjše skupine in si izbrali rajon/območje akcije. Največ smeti smo pobrali ob cesti Ulovka-Rovte, nekaj pa tudi na travnikih in v gozdovih. Vse nas zelo žalosti, da nekateri vozniki vsak dan smeti kar med vožnjo odvržejo skozi okno v naravo. To se je pokazalo pri pregledu nabranega materiala, kjer je bilo največ pločevink, plastenk in drugih nepotrebnih smeti. Čeprav je sama akcija trajala zgolj dve uri, smo nabrali kar nekaj velikih vreč, ki jih je na vrhniško komunalo odpeljal naš sokrajan Ben Moljk. Menimo, da je prva čistilna akcija pokazala priložnost za utrjevanje vezi med krajani in nas spodbudila k ozaveščenemu odnosu do čistega okolja, v katerem živimo. Želimo si, da bi nas podobne či- stilne akcije v prihodnje še bolj povezale, zato upamo, da se nam bo pri naslednji pridružilo še več krajanov. Prav tako si želimo, da bi se pri nekaterih krajanih, ki pogosto odlagajo smeti poleg ekoloških otokov, dotaknila zavest do čistega okolja. V zadnjem obdobju namreč zaskrbljeno ugotavljamo, da se na določenih ekoloških otokih nabirajo predmeti, ki ne sodijo na taka mesta (odsluženi stroji, odsluženo hišno pohištvo . ) ter vreče z odpadki. Vreče so pogosto tudi tarča živali, ki v njih iščejo hrano in smeti raznašajo po okolici. Nerazumljivo ravnanje nekaterih posameznikov ni v ponos našemu lepemu kraju, zato upamo, da bo kdo med njimi prebral ta članek in se v njem prepoznal ter v prihodnje spremenil svoje neodgovorno ravnanje do okolja, v katerem sobivamo. Mateja Čadež in Katica Pevec Semec NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 10 Wasoctsopis Občina Vrhnika elek,™k1„>sto,:„a!ca„P„:,m O PRIPRAVLJENI. BMW X1 ŽE ZA 27.990 EUR. BMW X1 je prišel, da bi postavil standarde. Svoje ambicije jasno izraža s prepričljivo dinamiko in okretnostjo. Po zaslugi vsestranskosti in prilagodljivosti v kombinaciji z inovativnimi tehnologijami, pa zagotavlja visoko raven udobja. Spoznajte ga na testni vožnji pri: Avto Aktiv Kranj Ulica Mirka Vadnova 2a SI-4000 Kranj Tel. +386 4 28 11 405 www.bmw-avto-aktiv.si Kombinirana poraba goriva za modele BMW X1: 4,9-8,2 l/100 km. Emisije CO2: 128-187 g/km. Emisijska stopnja: EU6. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Več na www.bmw-avto-aktiv.si. NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 11 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika, junaško mesto (2) General Momir Talic V tokratnem prispevku se avtor poda v preteklost, daleč pred slovensko osamosvojitveno vojno, ko je bil sam del vojaškega ustroja, ki je desetletji pozneje napadel Slovenijo. Kot izvidnik oklepne čete Titove garde je do obisti spoznal tehnične lastnosti tega ubijalskega stroja in njegove taktike delovanja. Dejal je, da je vse znanje pridobil od domnevno najboljšega jugoslovanskega tankista - seveda tedaj še na relaciji učenec-učitelj. Čez desetletji je ravno to znanje postalo glavno orožje v boju zoper njega - generala Momirja Talica, ki je grozil, kako bo zrušil jedrsko elektrarno v Krškem in na koncu končal v Haagu. S tem prispevkom Vida Draščka nadaljujemo prispevek Našega časopisa k 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. (Uredništvo Našega časopisa) Nalogo, ki sem jo dobil od Andreja Lovšina, prvega vodje slovenske vojaške obveščevalne službe, da na Vrhniki obveščevalno pokrijem največjo in najbolj nevarno tankovsko brigado v Sloveniji, je bila resna in težka. Z obveščevalno dejavnostjo se dotlej nisem praktično ukvarjal, le na višji šoli za notranje zadeve sem imel dva predmeta iz te tematike, tako da sem teoretič- no poznal metodologijo dela. A po drugi strani sem bil izredni poznavalec oklepne tehnike, saj sem služil vojsko kot izvidnik v oklepnih enotah. Prvo bližnje srečanje s tankovsko brigado sem imel 16. julija 1966, ko so me kot predsednika mladine v podjetju Kovinarska povabili na vrhniški dan tankistov. Ob tej priložnosti je bila vojašnica poimenovana po Vrhničanu - pisatelju Ivanu Cankarju. V spomin na ta dogodek sem iz rok komandanta podpolkovnika Vlada Radojeviča dobil Cankarjevega Martina Kačurja z napisanim posvetilom. Z vojsko sem bil blizu tudi v domačem okolju. Naša hiša v centru Vrhnike je stala ob robu takrat na novo zgrajenih oficirskih blokov in sem vse oficirje, ki so službovali v oklepni brigadi in njihove otroke, ki so bili tudi moji sošolci, zelo dobro poznal. Po spominu bom poskušal poimensko našteti komandante I. oklepne brigade od samega začetka do leta 1991. V glavnem so to bili podpolkovniki: Džems, Jaramaz, Denona, Radojevič, Mihelič, Ratkovic, Šehovic, Gavric in nazadnje Pane Matic. Me prav zanima, koliko sem jih izpustil ... Vojaški rok sem služil kot izvidnik v oklepni četi Titove garde v Beogradu. Naše garaže so bile neposredno ob Belem dvoru, rezidenci maršala Tita. V neposredni bližini je bila tudi vila, takrat že upokojenega armadnega generala Ivana Gošnjaka. Bilo je leta 1970. Če bi mi kdo takrat dejal, da bo čez 20 let konec tega sistema, mu ne bi verjel. Tankovski četi, v kateri so bili takrat najsodobnejši tanki T55 A s sistemi za nočno opazovanje in nočno streljanje, je pripadal tudi izvidniški vod s tremi amfibijskimi tanki T75 z najsodobnejšo opazovalno tehniko z žiro kompasi in 100 % nadtlačno zaščito ABH ter tremi oklepnimi amfibijskimi kolesniki BRDM 2 z enako opremo kot tanki. To je bilo mogoče videti samo v Titovi gardi. Oficirji so nam govorili, da smo spremljajoča tanko-vska četa vrhovnega štaba in vrhovnega poveljnika. Enota je bila podrejena neposredno komandantu vojašnice generalu Marku Rapu. Komandir oklepne čete je bil tedaj kapetan Momir Talic. Zanj se je govorilo, da je najboljši jugoslovanski tankist. Kar sem se naučil o oklepu, sem se naučil od njega. Bil je izredno strog, nepopustljiv, pravi vojak, poveljnik. Z njim sem se dobro razumel, lahko bi rekel, da sem bil pri njem priviligiran, saj dovolilnica za v mesto nikoli ni bila težava. Zanje se je vedelo, da bo hitro napredoval. Pred koncem služenja vojaškega roka me je celo nagovarjal, da bi se aktiviral, da bi šel na podčastniško šolanje v Banja Luko, vendar sem odklonil. V vojaško knjižico mi je osebno napisal odlično opisno oceno. Leta 1975 sva se po naključju srečala, ko je bil na Vrhniki na štabnem usposabljanju v okviru štabne šole, in sva šla na pijačo v Mantovo. Tedaj je imel čin majorja. Naslednjič sem se srečal z njegovim imenom leta 1993, ko sem v službi bral aktualne obveščevalne podatke iz vojne na Balkanu, da je general Talic, bosanski Srb, pripravljen na boj do zadnjega vojaka, zavrnil mirovni načrt. Bil je poveljnik srbskih oboroženih sil na zahodu BiH. Grozil je, da bo zrušil jedrsko elektrarno v Krškem. Resna grožnja, o kateri so pisali tako italijanski kot avstrijski časniki, saj je bilo kot opozorilo, da prenehajmo pomagati Bosancem z orožjem. Polkovnik JLA Talič je bil namreč julija 1991 postavljen na dolžnost načelnika štaba 5. korpusa in namestnika poveljnika korpusa. Kmalu za tem je bil povišan v generala, njegov korpus se je preimenoval v Krajiški korpus in prešel pod Vojsko republike Srbske (VRS). Bil je edini general JNA, ki je prestopil v Vojsko Republike Srbske s činom generala. Njegova vojaška kariera se je končala leta 1999 s činom generalpolkovnika, načelnika general štaba VRS, ko je Bosni predsedovala Plavšičeva. Zamenjal je generala Mladiča. Ha-aško sodišče je leta 1999 podalo tajno obtožnico zoper njega za vojne zločine v BiH in je bil še istega leta povabljen na vojaško konferenco na Dunaj, kjer so ga avstrijske varnostne sile pred vsemi udeleženci na konferenci aretirale, vklenile in odpeljale v Haag. Sodbe ni dočakal, ker je bil zaradi hude bolezni izpuščen in je umrl leta 2003 v vojaški bolnišnici v Beogradu. V Repu- Posvetilo poveljnika vrhniške vojašnice v knjigi Martin Kačur 16. julija 1966, ko sem se prvič srečal s tankisti. bliki Srbski velja za narodnega junaka, v rodni Piskavici so mu postavili doprsni spomenik. S tem prispevkom hočem prikazati osebno doživljanje tistega časa, ko je razpadla nekdanja država Jugoslavija, ko je prenehala delovati parola bratstvo in enotnost ter se je vsak posameznik začel ozirati po svojih koreninah, po svoji nacionalni identiteti. Dejstvo je, da sem znanje, ki sem ga dobil od Talica, s pridom uporabil proti agresorju -JLA, ki je grozila Sloveniji in v kateri sem v Beogradu v Titovi gardi služil vojaški rok in skupaj s Taličem varoval vrhovnega poveljnika armade. Ob tem mi nehote v spomin prihaja pripoved Vinka Beznika, poveljnika specialne enote Policije, ki je bila vključena v bitko v Trzinu. Helikoptrski desant, ki ga je 27. 6. 1991 v Trzinu izvedla diverzantska enota JLA, je vodil njegov sošolec iz vojaške akademije - Pope. Ni se mi hotel predati. Posledice poznamo: pet mrtvih. Če se vrnem v moje opazovanje tankovske oklepne brigade na Vrhniki. Konec avgusta 1990 sem imel zbranih že toliko podatkov o I. oklepni brigadi, da sem lahko govoril o nevarnem, organiziranem bojnem sistemu. Jasno mi je bilo: če brigada zapusti vojašnico v bojnem »maršu«, jo bo težko zaustaviti ... Se nadaljuje. Vid Drašček Veterani bomo prilagodili aktivnosti Veterani OZVVS Vrhnika - Borovnica bomo v letu, ko praznujemo tridesetletnico samostojne države Republike Slovenije, morali svoje aktivnosti ponovno prilagoditi ukrepom za zaščito pred okužbo s COVID-19. Predsedstvo društva je v začetku marca na razširjeni seji sprejelo poslovno poročilo za leto 2020 in načrt za leto 2021 ter se seznanilo s poročilom nadzornega odbora društva. Predsedstvo je ugotovilo, da konferenčnega zbora veteranov ni mogoče izvesti. Sprejeti akti bodo predloženi v potrditev zboru veteranov, ki bo sklican v Borovnici takoj, ko bodo razmere dovoljevale zbiranje več kot 50 ljudi. V minulem letu negotovosti smo se tudi veterani znašli v nezavidljivem položaju, pa ven- dar smo bili povsod tam, kjer je bilo pričakovati in smo opravili svojo dolžnost. Predvsem nam je uspelo izvesti težiščne naloge. Epidemija nam je okrnila aktivnosti tudi v začetku letošnjega leta. Z velikim upanjem smo si predvsem v drugo in zadnjo tretjino leta zadali aktivnosti, s katerimi bomo skupaj z okoljem osvetlili dosežke pred 30 leti. V nadaljevanju predstavljeni program dogodkov naj bo vodilo članom za njihov interes in udeležbo. >> NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 12 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 >> Načrtovane prireditve za leto 2021 Ne prehitevaj življenja, motorist za vedno 1. redni sestanek predsedstva - 4. marec Letni zbor veteranov OZVVS Vrhnika - Borovnica v Borovnici - april-maj ZVVS - glavni zbor ZVVS -april-maj 2. redni sestanek predsedstva - april Sodelovanje ob proslavitvi dneva upora proti okupatorju (80-letnica OF) - 27. april Dan Občine Vrhnika - udeležba na svečanosti v C. domu - prapori - 10. maj ZVVS - dan ZVVS - 17. maj in dan SV - 15. maj Sodelovanje s SV - dan odprtih vraVojašnice Ivana Cankarja - 22. maj Svečanost ob 30-letnici ustanovitve 53. ObmŠTO Logatec - 22. oziroma 23. maj 3. redni sestanek predsedstva - jumj ZVVS - ekipne veteranske športne igre - 12. junij Domoljubna ekskurzija deve-tošolcev 2020/2021 OŠ Borovnica - junij Udeležba pri maši za domovino na Sv. Trojici - prapor - 23. junij ZVVS - osrednja proslava ob dnevu državnosti v Ljubljani -24. junij Proslava ob dnevu državnosti na Vrhniki - 25. junij - zvečer Dan državnosti in proslava ob 30-letnici od zavzetja skladišča JLA v Borovnici - 26. junij Pohod po poti spominov iz vojne 1991 v Borovnici (memorial Toneta Jesenka) - 3. julij ZVVS - vseslovensko srečanje vojnih veteranov v Velenju - julij ZVVS - pohod veteranov in borcev na Triglav - 9. julij Dan Občine Borovnica -udeležba na svečanosti - 24. julij 4. redni sestanek predsedstva - september Domovinski izlet članov in družic na Ptuj - september ZVVS - svetovni dan miru na Cerju - 19. september ZVVS - pohod ob svetovnem dnevu miru v Ljubljani - 21. september Srečanje enote za protokol in poklon pomniku MSNZ na Vrhniki - 4. Oktober Dan odprtih vrat nekdanje vojašnice 26. oktober in okrogla miza - 21. do 23. oktober ZVVS - dan suverenosti 30 let v Kopru - 25. oktober Proslavitev dneva suverenosti in odkritje spomenika na Vrhniki - 25. oktober Komemoracija v Borovnici in obisk grobov članov - 31. oktober Komemoracija na Drči, obisk grobov A. Žaklja in M. Moljka -1. november ZVVS - športno srečanje pokrajine Lj. okolica ob dnevu TO v Litiji - 20. november 5. redni sestanek predsedstva - december Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Borovnici in na Vrhniki - 23. december Pohod po poti Cankarjeve matere - 26. december Pohod na Pokojišče ob dnevu samostojnosti - 26. december. Opomba: naloge, začete z ZVVS, so aktivnosti v organizaciji zveze. Poleg prireditev bodo razmeram primerno aktivne sekcije praporščakov, pohodnikov, strelcev in balinarjev. Vsebino naše razstave Veterani ne skrivamo bomo uredili za digitalno predvajanje in z njo popestrili spomin na dogodke pred 30 leti. V letu 2021 nas čakajo volitve in letos moramo tudi več kot doslej postoriti pri pripravi kandidacijskih list novih organov društva. Vprašanja in predloge zbiramo na telefonski številki 031 767855 in ¡nfo@vrhnika-borovnica.zvvs.si. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica »Ne prehitevaj življenja, motorist za vedno« je slogan nacionalne preventivne akcije AVP RS, ki je potekala od 5. do 11. 4. 2021. Kljub mrzlemu asfaltu in neočiščenim cestam, so sončni žarki privabili na plano tudi prve motoriste. Vzorni vozniki enoslednih vozil za svoje konjičke poskrbijo že jeseni. Pred prvo vožnjo je potrebno preveriti brezhibnost motorja in tudi primernost zaščitne opreme, ne pozabimo tudi na usposobljenost voznikov in na splošno telesno kondicijo. Nacionalni preventivni akciji smo se tudi letos pridružili člani ZŠAM Vrhnika. Namen akcije je osveščanje motoristov in ostalih udeležencev v prometu. Izbrali smo priljubljeno lokacijo motoristov na Vrhniki, kjer smo delili preventivno gradivo in zbirali prve utrinke motoristov. Še vedno je glavni vzrok najtežjih nesreč motoristov: prevelika hitrost, odvzem prednosti in alkohol. Ne pozabite, da so med nami motoristi. Letos je cesta že terjala prve nezgode. Vsem udeležencem v prometu želimo veliko varno prevoženih kilometrov in užitkov, ki jih nudi motor. Preventivna akcija: Otroci in šolski avtobusni prevozi! V Združenju šoferjev in av-tomehanikov Vrhnika smo v sklopu preventivnih prometnih akcij v času od petka, 19. 3. 2021 do četrtka, 25. 3 . 2021, izvedli preventivno akcijo osveščanja otrok v šolskem avtobusnem prometu. V tem času smo v jutranjih urah prihoda bili občasno prisotni na šolskih linijah za prevoz otrok v OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška. Pozornost smo usmerili na učence, ki prihajajo v šolo z rednimi ali šolskimi avtobusnimi linijami. Pristopili smo k osve-ščanju šolarjev o pomembnosti varne in pravilne uporabe prevozov, privezovanju z varnostnim pasom, ustrezni namestitvi šolske torbe in bontonu, ki velja na avtobusu. Poudarili smo pomen pravilnega vstopanja in izstopanja v avtobuse in kombije ter jih seznanili s pravili ob prevozu šolskih skupin. Opravili smo tudi pogovor z vozniki, predvsem o težavah prevoza otrok in skupin s katerimi se srečujejo. V času do izteka šolskega leta se bomo pojavili vsaj še enkrat, saj ugotavljamo, da le osveščanje pripomore k izboljšanju tudi v tem segmentu prometne varnosti. V času pandemije Covid-19 smo opozarjali tudi na uporabo zaščitne obrazne maske in razkuževanja rok ob vstopu na avtobuse. Strmimo k viziji »NIČ«. Nič mrtvih v prometu! Ostanimo Aktivni za varnost v prometu! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Sedem razlogov, zakaj vpisati otroka v teniško šolo TK Vrhnika BREZPLAČNI TRENINGI Vrhnika - Dragomer - Borovnica - Logatec Z začetkom novega šolskega leta tudi teniška šola TK Vrhnika ODPIRA svoja vrata in vabi nove člane in članice, dečke in deklice, da spoznajo in se naučijo tenisa v naši teniški šoli TK Vrhnika. V teniško šolo se lahko vpišete osebno na treningu ali izpolnite prijavnico ter jo pošljete skenirano ali slikano po e-pošti. Teniška šola sloni na mednarodnem uveljavljenem programu Play+Stay. Oprema je prilagojena sposobnosti in starosti otroka. Pristop k razvoju igre je usmerjen skozi zabavo in druženje. Tenis je primeren tudi za najmlajše člane. Vpis od letnika 2015 naprej. OBIŠČITE NAS NA BREZPLAČNEM TRENINGU! 1. Vsakdo se lahko nauči igrati tenis Teniška šola in trenerji menimo, da lahko vsak otrok, ne glede na starost in sposobnost, začne z igranjem tenisa, tudi od prve ure naprej. Teniško igrišče, loparji, pripomočki so temu primerno izbrani. Poučujemo in sledimo mednarodni teniški organizaciji ITF, kjer so razvili, razvijajo, posodabljajo in vsako leto nadgrajujejo program, imenovan PLAY+STAY. 2. Novi prijatelji in medgeneracijsko druženje Čeprav je tenis individualen šport, pa je v začetnih fazah razvoja učenja in igranja tenisa pomemben dejavnik druženje z vrstniki in prijatelji. V prvih korakih učenja je socializacija izredno pomembna, saj se otroci med seboj povezujejo, zabavajo, smejejo in, kar je najpomembneje, hitreje učijo in motivirajo, pa se tega pravzaprav niti ne zavedajo. 3. Rast mentalne in fizične moči V vsaki fazi teniške šole in razvoja teniške igre se bodo otroci na treningih srečali z izzivi in nalogami, ki jim pomagajo pri mentalni rasti. Pri tem še posebno pazimo na pozitiven odnos do samega sebe, skupine in okolice. Fizična moč, agilnost in vzdržljivost so v tenisu po- membni dejavniki in se primerno večajo z večanjem znanja teniške igre. 4. Relativno varen šport Ob pravilnem poučevanju se poškodbe za igro zmanjšajo, zato je učenje pravilne tehnike teniških udarcev izredno pomembno, saj bo tako igralec ali igralka v igri lahko užival dolgo časa. 5. Kako premagovati samega sebe Tenis je individualen šport in prek učenja igre bo otrok spoznal, ali je sebi največji sovražnik ali največji prijatelj in zaveznik. 6. Gibalne sposobnosti Igra vključuje veliko različnih gibanj: lateralno gibanje, naprej--nazaj, prisunski koraki, križni koraki, šprinti. Vsega tega se bodo naučili med igranjem tenisa. 7. Naložba za aktivno življenje Da je tenis odlična naložba za aktivno preživljanje prostega časa, dokazuje tudi velika številka aktivnih članov našega kluba, kluba TK Vrhnika. Člani in nekdanji trenerji še vedno redno igrajo/igramo ter se družimo na teniških igriščih. Teniški klub Vrhnika NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 13 N Q5 Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVI DNEVI 2021 Vsaka bilka na svetlih travnikih, vsak popek na kostanjih, vsak sončni žarek v pojočem zraku, še vsako peščeno zrno na beli poti, vse skupaj in vsako zase mi je bilo domovina, vse enako in vse še posebej vredno prisrčne ljubezni. Ivan Cankar: Profesor Maslovina in drugi, ok. 1916 Petek, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Po ulicah Vrhnike, Borovnice in Sinje Gorice, od 6. ure. Pihalni orkester Vrhnika Ponedeljek, 3. maj KAKO DANES MLADI RAZMIŠLJAMO O KULTURI Pogovorna oddaja Posnetek na spletni povezavi: https://www.visitvrhnika.si/si/koledar-prireditev/2021/05/03/2524-Ijv E¡ov.^.'Dstánizdr¿w NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 15 N as Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Pluženje snega z vprežnimi konji Za ponazoritev nekdanjega oranja: oranje snega v Starem trgu pri Ložu takoj po drugi svetovni vojni (foto: stareslike.cerknica.org/Alojz Tomec) Na podeželju so še dolga leta po vojni plužili ceste z vprežnimi konji. Tiste čase so bile trde zime. Sneg je pobelil že novembra in se pogosto obdržal tja do sredine marca. Vmes je po več dni skupaj snežilo in zapadlo veliko snega. Čeprav je bilo takrat manj avtomobilov, so morale biti ceste vzdrževane in ob no-vozapadlem snegu vsaj enkrat na dan splužene. Takratna cestna podjetja, s sedežem v Ljubljani in pozneje na Vrhniki, so za pluženje podeželskih cest imenovali enega izmed zaslužnih tamkajšnjih cestarjev za vodjo pluženja. Ta je skrbel za dogovor z orači, da so ob določeni višini zapadlega snega začeli plužiti in da so bile ceste prevozne. Za ceste v okolici Smrečja je bil zadolžen cestar Miha Malovrh, ki je bil doma ob križišču s cesto za Šentjošt. Pri pluženju je pomagal tudi cestar Jakob Hribernik, Kasarnšk, doma z vrhnjega dela Smrečja. Če je začelo snežiti proti večeru, tisto noč vodja pluženja ni imel mirnega spanca. Ponoči je vstajal, preverjal, kako močno sneži, in meril višino zapadlega snega. Ko ga je zapadlo okrog 15 cm, to je bilo največkrat še v trdi temi pred jutranjim svitom, se je toplo oblekel, obul debele volnene nogavice, stopala ovil še v toplo krpo - feco in obul visoke usnjene škornje, ki so bili premazani z lojno maščobo, da se niso premočili. Ogrnil si je nepremočljiv cestni plašč s kapuco, pokril s kapo z ušesniki in čez ramo obesil usnjeno torbo z malico. Na pragu hiše je prižgal petrolejko in se podal v zasneženo temno noč obvestit orače, naj se pripravijo na pluženje. Najprej je gazil dober kilometer proti Podlipi, do Zakanjca, nato nazaj grede, od doma še dober kilometer proti Šentjoštu, do Glavtarja. Včasih si je skrajšal pot in ga poklical kar od Br-žnika, čez dolino. Do Šelovsa je stopil spotoma, ko je šel do pluga, kjer so se orači zbirali. Da je vse obvestil, je trajalo dobro uro. Plaznika in Možineta je obveščal Jakob. Po navadi so bili orači že pripravljeni ali vsaj pozorni na klic, saj so tudi sami opazovali vreme in so v ta namen konje že zvečer dobro nakrmili. S seboj so vzeli malico, kos kruha, slanino in še kaj za popit, ter vrečo sena in prgišče ovsa za konje. S konji so se zbra-. li na mestu, kjer so ob zadnjem pluženju pustili plug; največkrat v Šelovsovem prugu, včasih pri kapelici v Smrečju ali na dvorišču pri cestarju Mihu. Plug je bil iz hrastovega lesa ter pod konico in gibljivima . stranicama okovan z železom. V zadnjem delu sta bila dva pomična prečna tramova s kovano objemko za jeglico, ki je držala stranici na nastavljivi razdalji, lahko do širine pet metrov. Zaradi težkih razmer oranja sta se tramova ob utoru za jegli-■ co pogosto prelomila, zato so uporabljali tudi obliko dvojne- ga trama, ki sta bila med seboj zobato vpeta in stisnjena z objemko. Konico pluga so obtežili s kamni in vanjo naložili orodje, ki so ga potrebovali pri oranju. Nepogrešljivi sta bili sekira in žaga, da so lahko odstranjevali podrta ali pod težo snega upognjena drevesa. Prav jim je prišel močan kovinski pajsar za širitev stranic, ki so ga našli ob vrtinah rudnika urana na Žirovskem vrhu, težko kladivo za zabijanje jeglice in par lopat še za orače. Ob sprednjem delu pluga so vpeli konec - prednji del voza z dvema kolesoma in v težjih razmerah so plug nekoliko dvignili, da so konjem olajšali vleko. Priprave so terjale svoj čas; še preden so začeli s pluženjem, se je že danilo in tudi veliko snega je že zapadlo. Plužili so s petimi pari konj. Več let so bili orači: brata Alojz ali Vinko Trček - Plaznikova iz Smrečja, Stane Skvarča - Zakajnsk iz Smrečja, Ivan Droftina ali oče Andrej - Glavtarjeva iz Šentjo-šta, brata Ivan ali Franc Šubic -Možinetova iz Potoka in Franc Kogovšek, Šelovsov iz Smrečja. Vsi so imeli doma močne vpre-žne konje, ki so kljub visokemu snegu in strmim klancem zmogli pluženje. Vsa leta so glede na zmogljivost konj le-te vpregli po enakem vrstnem redu. Ob plugu je bil vodilni Plaznikov par, ki je imel odločilno vlogo pri držanju smeri na ostrih ovinkih, pred njim so bili vpreženi Zakajnsk, Glavtarjev, Možine-tov in Šelovsov par konj. Orač, ki je vodil vodilni par konj, je med pluženjem sedel na prečki v konici pluga, medtem, ko so preostali štirje konje jezdili brez sedel. Zaradi teže oranja, sneženja in upognjenih vej, s katerih se je usipal sneg, so bili konji prepoteni in povsem mokri. Vlaga j e rinila tudi v oblačila jahačev, zato je mraz še bolj lezel v kosti. Da so se ogreli, so del poti pešačili, še zlasti ob vrnitvi, ko so plužili v klanec iz Podlipe proti Smrečju. Plužiti so začeli v Smrečju v smeri do Zajel in se po isti poti vračali do Smrečja. Na domačiji Pri Smrekarju so se ustavili in v hiši na toplem pojedli, kar so imeli v torbi. Tudi konjem so dali nekaj sena in ovsa ter jih Legenda izrazov: Kasarnšk, Plaznik, Glav-tar, Zakajnsk, Možina, Šelovs - domača hišna imena feca - krpa, čevljarica prug - kamnolom jeglica - sornik pajsar - kovinski drog konec - prednji del kmečkega voza z dvema kolesoma vesteje - ognjišče krušne peči rajda - ovinek šafla - lopata za sneg odeli z odejami, da se ob postanku niso prehladili. Odeje so imeli vedno s seboj, zvite v svi-tek in pripete na konjski komat. Nato so s pluženjem nadaljevali do Podlipe, včasih celo do Pod-čela, odvisno od višine zapadlega snega in dogovora s cestnim podjetjem. Glavtar se še spominja, da nekateri orači, ki so orali po drugih cestah v okolici Rovt in Žirov, ob daljših postankih konj niso pokrivali in so jim zaradi prehlada pa tudi preutrujenosti poginili. Pluženje je bilo izredno naporno in garaško delo, in sicer za konje, orače in oba cestarja. jb, - ¡i A,t Slednja sta skrbela za širitev in zožitev zadnjega dela pluga. Ob zožitvi sta na zasneženem prečnem tramu pretikala zaledenelo jeglico, ob širitvah je bilo treba ob zadnjih stranicah sneg s ceste odmetati in stranice potisniti narazen. Tudi ob srečanju vozila ter pluženju čez most sta plug stisnila in nato zopet razširila na pravo mero. Na več delih poti skozi Smrekovc proti Zajelam in pod smreško cerkvijo so bili zaradi močnega vetra velikokrat tako visoki zameti, da so del ceste najprej odkida-li, šele nato so konji lahko plug vlekli v pravo smer. Prav tako so ročno odkidavali snežne pla- zove. Ko pa je prišla zmrzal in je na zamrznjeno podlago padel nov sneg, ga tudi več parov konj ni moglo odriniti s poti. V takem primeru so bili prisiljeni plug stisniti in orati ožje. S pluženja so se proti domu vračali šele proti večeru. Orači so utrujene konje privedli v hlev in jih dobro nahranili. Nato so tudi sami odšli v hišo, postavili obutev na vesteje, navlaženo ali premočeno obleko pa razgrnili na krušno peč, da se je čez noč vse posušilo in bilo pripravljeno za ponovno pluženje. Pojedli so kaj toplega in legli k počitku, ki je bil lahko ob ponovnem sneženju zelo kratek. Tudi za cestarja ni bilo nič drugače, le da sta legla k počitku še z večjo odgovornostjo, da bosta šla zjutraj dovolj zgodaj na pot, če se bo ponoči sneženje nadaljevalo. S konji so orali do leta 1969, nato pa so se dogovorili z domačinom Tinetom Jesenkom iz Lavrovca, ki je poslej oral s traktorji. Sprva je oral s traktorjem ferguson, ki je imel priključek samo za plug, nato s traktorjem ursus s priključeno odrivno desko in pozneje z zetorjem. Zaradi strogih navodil cestnega podjetja traktorist ni smel sam začeti plužiti, pač pa le v spremstvu z vodjem pluženja. Zato je moral Miha prav tako, kot je prej obveščal orače, s v roki tudi k njemu gaziti sneg še v trdi noči. Po navadi je šel po najkrajši poti do Potoka in čez " Možinetov gozd do Lavrovca, ki je bil od njegovega doma dobrih u 200 metrov višje (Lavrovec 889 m). Skupaj sta priključila plug in začela s pluženjem. V smeri Smrekovca sta največkrat orala do občinske meje, ob smreški cerkvi do prelaza pri Luštraku in v smeri Podlipa do Podče-la. V povprečju sta za pluženje celotne poti potrebovala okrog osem ur. Ker je s traktorjem ferguson lahko plužil le naprej, ni mogel širiti ovinkov, niti umikov za srečanje. Razširitve je po pluženju opravil cestar. Tudi še pozneje, ko je začel v Smrečje voziti avtobus, je cestar na rajdah s šaflo kidal od pluženja stlačen sneg, včasih do 50 m dolžine, da je avtobus lahko ovinek izpeljal. Šele pozneje, ko sta orala s traktorjem ursus, ki je imel odrivno desko, je bilo cestarju to delo prizaneseno. Leta 1977 se je Miha upokojil, Tine Jesenko pa je s pluženjem nadaljeval še dolga leta z drugimi cestarji. Pravi, da je bil zaslužek razmeroma dober, vendar le, dokler je lahko oral pogodbeno; pozneje, ko je imel obrt, je bil zaradi davčnih dajatev zaslužek znatno manjši. Kako so bili plačani orači s konji, se sogovorniki ne spominjajo več, Možinetov Ivan se spomni le, da je leta 1956, ko je bil zaposlen kot kovinar v podjetju Gra-dis, na mesec zaslužil 10.000 din, usnjeni škornji, ki jih je imel za oranje, pa so stali 9.400 din in plašč - površnik 8.500 din. V letih od 1947 do 1977, ko je službo cestarja v Smrečju opravljal Miha Malovrh, se je izmenjalo več cestnih podjetij, ki so upravljala ceste na omenjenih območjih. Najprej je bila Uprava cest OLO Ljubljana Vilharje-va c. 14, nato je sledilo Obrtno komunalno podjetje Vrhnika, Obrtno gradbeno podjetje Vrhnika - Dolomit, Komunalno podjetje Vrhnika, Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika in kot zadnje Komunalno podjetje Vrhnika. Z orači so sklepali pogodbe za pluženje, ki jih je zavezovala do konca zime. Ure in kilometre pluženja je v vodil vodja pluženja in poročila o opravljenem delu oddajal na cestno podjetje, ki je ob koncu zime naredilo obračun in vodji izročilo zasluženi denar, da ga je izplačal oračem. Pozneje, ko je s traktorji plužil Tine Jesenko, je bilo plačilo urejeno drugače. O pluženju so pripovedovali takratni orači s konji: Alojz Tr-ček - Plaznik, Ivan Šubic - Možina, Ivan, Droftina - Glavtar in Tine Jesenko, ki je pozneje oral s traktorji. Vsem se iskreno zahvaljujem. Sonja Malovrh NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 16 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a UPOKOJENSKI KOTIČEK... ni odbor in predstavnik Računovodskega servisa ter blagajničarka - v varnostnih razdaljah in z maskami. Po pregledu je nadzorni odbor ugotovitve zapisal v zapisnik, ki so ga podpisali vsi prisotni člani NZ. Takega smo tudi pošiljali v priponkah. Od 15 članskega UO je po e-pošti glasovalo 11 članov, dva po fizični pošti. Komisija v sestavi Ivanka Sluga, Vesna Stare in Barbara Petrič je prištela glasove po fizični pošti in sicer od poslanih 70, se jih je v roku vrnilo 57, po e- pošti pa je odgovorilo 31 članov. Prejeli smo torej 101 glas za potrditev in sprejem poročil, kar je dovolj za 5% vseh članic in članov po preteku pol ure od začetka. Mi smo imeli na voljo kar štiri dni za individualno odločanje. Vsem, ki ste se odločili in še kaj zapisali, še posebna zahvala. Zahvala gre tudi vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali gradiva in glasovali. Pisarna je bila pod strogimi ukrepi odprta, zaprli pa smo jo od petka, 2. aprila , pa do torka, 13. 4. 2021. Ze v jesenskem času smo se ukvarjali z idejami, kako izdelovati rojstnodnevne in novoletne voščilnice. Novo leto je sicer še daleč, a rojstni dnevi so vse dni v letu ne glede na razmere. Zato smo se s posameznimi članicami dogovarjali za izdelovanje doma. Naleteli smo na zelo dober odziv, saj so se odzvale klekljarice in še nekaj drugih članic. Za pokušino, kaj vse so izdelovale naše marljive prostovoljke, pa si oglejte sliki. Upamo in želimo si, da bi vas čim prej lahko povabili na kak izlet, pohodnike na pohode, željne kulture na kulturne dogodke, na splošno telovadbo, balinanje, pikado, šah... ob tem, da so prostovoljke iz projekta Starejši za starejše vse skozi aktivne in v stiku s pomoči potrebnimi. Ostanite zdravi in upoštevajte navodila. V imenu Upravnega odbora: Elica Brelih Foto: Leon Novak Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci! Ze v prejšnji številki Našega časopisa smo omenili, kako bo potekal Zbor članov društva. Zdaj pa je prav, da natančneje opišemo izide glasovanja. Ker v fizični obliki nismo mogli izvesti že drugo leto zapored Zbora članov, je ZDUS predlagal varianto po e-pošti tako, da se Upravni odbor razglasi za Zbor. Če pa je le mogoče, naj Nadzorni odbor fizično pregleda poslovanje društev, je še bilo v navodilu. Mi smo lahko glede na velikost pisarne izvedli pregled poslovanja tako, da so se sestali nadzor- Okrogli jubileji v aprilu Marija Tomažin, Opekarska cesta (1921) Tilka Milek, Brigadirska cesta (1923) Justina Babič, Poštna ul. (1926) Ana Zdešar, Na Zelenici (1928) Zdenek - Emil Mohar, Sinja Gorica (1930) Ivanka Jereb, Betajnova (1930) Rudolf Velkavrh, Dom upokojencev Vrhnika (1931) Ana Količ, Lošca (1931) Stanislava Mole, Stara Vrhnika (1931) Janez Mlinar, Pot k Studencu (1936) Marija Sajovic, Kuclerjeva ul. (1941) Katja Hvalica, Gradišč, (1941) Janez Križ, Betajnova (1941) Ana Kovačec, Gradišče (1941) Antonija Jazbec, Prečna pot (1941) Ivanka Osredkar, Velika Ligojna (1941) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so aprila praznovali rojstni dan. Praznovanje stoletnice Viktorja Kirna »Zabučale gore ..., oj, mladost ti moja ...« in še nekaj drugih, Viktorju Kirnu ljubih narodnih in partizanskih pesmi je stoletnik zapel z balkona Doma starejših Bor v Črnem Vrhu. Pod balkonom pa so se pesmim ob zvokih harmonike pridružili člani ožje družine in nekateri prijatelji ter predstavniki borčevske organizacije. Kar lepo naključje je, da se je leta 1921 Viktor rodil vsega nekaj dni pred kulturnim praznikom. Tedaj praznika še ni bilo, pa vendar se je še kot rosno mlad fant aktivno udejstvoval v kulturi kot amaterski igralec, zborovski pevec, član vaškega tamburaškega ansambla, predvsem pa velik ljubitelj Prešerna. Tudi skozi trdo štiriletno partizansko pot se je skupaj s soborci in tovariši toliko kot z orožjem prebijal s pesmijo. Po skoraj osemdesetih letih od vstopa v partizanske vrste je Viktor imel dovolj kondicije za celodnevno slavje ob njegovem visokem jubileju. Viktor je v Dom Bor prišel z Vrhnike. Na drugi strani Ljubljanskega barja, na Trnovem, v naselju Breg pri Borovnici, se je zgodnjega februarja pred stotimi leti rodil v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici in potem še meščansko šolo v Ljubljani. Izučil se je za zidarja in pozneje opravil še izpit za zidarskega mojstra. Ko se je upokojil, je svoje mojstrstvo izkoristil, da je sebi in bratu sezidal hiši na Vrhniki. Na svoje rodno Barje in kraje ob njem je zelo navezan in ponosen. V tem naravnem biseru so ljudje iz »šikare«, ki je rasla iz šote, izdelovali butarice - faške. In prijelo se jih je ime Faškarji. Viktor še vedno kleno tolče domačo faškarščino. Pozneje je prelepo krajino in njene ljudi opisal v kroniki Fa-škarska puntarija, ki jo je izdal v samozaložbi. Vse svoje življenje je veliko bral, opisoval ljudi in dogodke ter marsikaj tudi objavil. O svojem rodnem kraju, običajih, ljudeh, narečju, zgodovini tamkajšnjih krajev, svojem življenju in družini je napisal v obsežni leposlovni obliki z naslovom Trnovo, moč spomina. Tudi to delo je izdal v samozaložbi in ga razdelil sorodnikom in prijateljem. Ze kot otrok je rad zahajal v gozd. To ljubezen je pozneje v zrelih letih prenesel na polhar-stvo, ki mu je izpolnjevalo večji del prostega časa. O tem je tudi napisal v delu Spomini starega polharja. Tudi ribištvo je bilo pomemben del njegovega prostega časa. Svojo partizansko pot je začel kot namestnik politkomi-sarja Faškarške čete. Čeprav je v svobodo vstopil kot komisar Prešernove brigade, je na svojo prvo četo najbolj ponosen. V Bataljonu Ljube Šercerja je bil pomočnik komisarja 2. čete, poleg tega pa je opravljal še terensko delo, saj je najbolje poznal ožjo in širšo okolico. Kot terenec je neke noči padel v zasedo borovniških belogardistov, ki so ga zajeli sredi decembra 1942. Kot ujetnik je bil interniran v fašistično taborišče Visco v Videmski pokrajini. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943, se je vrnil v partizane. Zaradi svoje karizme in splošne razgledanosti ter zavednosti je v različnih partizanskih formacijah vedno opravljal komisarske zadolžitve. Tik pred koncem vojne je Prešernova brigada napadla domobransko postojanko Sv. Križ Kališe aprila 1945. Viktor je bil v tem napadu ranjen v nogo. Najprej se je zdravil v davškem oddelku C partizanske Bolnice Franja. V nemško-domobranski ofenzivi so sovražniki napadli tudi oddelek C. Soborec ga je »štuporamo« odnesel v strm breg. Temu soborcu je sovražni mitraljezec prestrelil obe koleni in Viktor je padel ter se odkotalil v potoček. Nekako se je odvlekel v gozd, kjer je brez hrane več dni preživel in končno pristal v rokah zdravnikov gorenjskega vojnega območja, kjer ga je negovala partizanka Verica, ki je pozneje postala njegova življenjska sopotnica. Svobodo je dočakal kot komisar Prešernove brigade. Viktor je iskriv, prijazen in dober sogovornik, ima neverjeten spomin, saj se še vedno spominja natančnih datumov dogodkov in imen soborcev. Vedno in povsod ga spremlja pesem. Z njo je obujal spomine na domače, pogrešane, pesem mu vliva pogum in moralo ter upanje na lepšo prihodnost. To je delček iz govora, ki ga je Viktorju posvetila gospa Marija Tratnik, ki je zaposlena v Domu Bor. V svojem nagovoru je izpostavila najpomembnejša priznanja, ki jih je prejel za zasluge za narod v času osvobodilnega boja, s spomenico 1941 na čelu. Še v času osvobodilnega boja je obiskoval častniško šolo in dosegel čin majorja. Po vojni je ostal v JLA in opravljal visoka pomembna politična dela v mestih Monfalcone, Tolmin, Vipa- va, Ljubljana. Kot visoki oficir je služboval v Kranju, Zagrebu, Karlovcu, Mostarju, Sarajevu in Mariboru. Svojo službeno pot je zaključil 1. maja 1969 kot polkovnik JLA. Iz Maribora se je z družino preselil v novo hišo na Vrhniki. Ze leta 1954 je bil skupaj s prijateljem, sorojakom in poznejšim predsednikom Vlade RS Stanetom Kavčičem imenovan za častnega občana tedanje Občine Borovnica. V Domu Bor, v katerega se je vselil pred tremi leti, se po okužbah vračajo k vsakdanjemu življenju in pestrim aktivnostim. Slavijo tudi rojstne dneve vseh. Stoletnica, izpisana s tako bogato življenjsko knjigo, je bila vendarle nekaj posebnega. Zato so Viktorju stanovalci in zaposleni pripravili prisrčno slavje in so mu voščili še na mnoga zdrava leta. Venček najboljših želja je dodala direktorica doma, gospa Alenka Gantar, domski kuharji pa slastno torto. Vsi varovanci doma, ki so slavili in nazdravili z Viktorjem, so se posladkali na dopoldanskem praznovanju. Popoldansko Viktorjevo petje borbenih in narodnih pesmi z balkona ob spremljavi sorodnikov in prijateljev ter zvokov harmonike se je razlegalo daleč tja čez hribe Črnega Vrha. Vsem prisotnim so se orosile oči, ko je Viktor sam zapel ljubezensko pesmico Slavček milo je naglašal. Srečanje sorodnikov in prijateljev z Viktorjem sta skupaj organizirala hčerka in predstavnik borčevske organizacije z Vrhnike tovariš Štupica. Podpredsednik borčevskega društva Idrija Cerkno, tovariš Jože Jeram, je Viktorju in hčerki Vanji obljubil, da bo letos poleti organiziral obisk Bolnice Franja. Viktor je na koncu z balkona vsem zaupal, da je zaskrbljen zaradi dogajanja v državi in razmer v njej. Zato je zbranim naročil: »V Slovenijo se je naselila dvojna pošast. Čutim jo v kosteh. Prijatelji dragi, pazimo na Slovenijo!« Miran Stupica NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 17 N OS Občina Vrhnika 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Pomladno dogajanje Domu upokojencev Vrhnika V leto 2021 smo vstopili z upanjem, da nam bo cepivo prineslo svobodo gibanja, bivanja in druženja z našimi najdražjimi. Kot novoletno darilo smo konec decembra prejeli prve odmerke cepiva proti covid-19, ki bi nas obvarovalo okužbe in nam ohranilo zdravje. S pomočjo domske ekipe in ekipe Zdravstvenega doma Vrhnika je cepljenje potekalo tekoče in januarja se je v našem domu cepilo tudi veliko zaposlenih. Žal pa nas virus vedno znova preseneča in pojavili so se novi sevi, ki nas kljub cepljenju in prebolelosti stanovalcev in zaposlenih, ponovno vsak dan puščajo v negotovosti. Ne glede na to, da je večina naših stanovalcev in zaposlenih cepljena proti covid-19 oziroma so okužbo preboleli, moramo biti zaradi slabe epidemiološke slike v lokalnem okolju in v državi ter opozorili, da število okužb z različnimi sevi virusa narašča, vsi skupaj še vedno previdni in upoštevati vsa priporočena zaščitna ravnanja tako v domu, kot v domačem okolju. V pritličju doma imamo tako organizirano t.i. sivo cono, kamor sprejemamo nove stanovalce doma in nameščamo naše stanovalce po prihodu iz bolnišnice. Zaradi preprečevanja okužb z virusom in slabe epidemiološke slike smo pri morani vse obiske predhodno dogovoriti in upoštevati vse preventivne ukrepe, ki jih nare kuje zdravstvena stroka. Na vse obiskovalce naslavljamo prošnjo, da ne pozabijo na dosledno spoštovanje vzpostavljenih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb, ter da redno spremljajo našo Facebook in spletno stran (https://du-vrh-nika.si), saj se lahko trenutni protokol obiskov oziroma drugi ukrepi spremenijo glede na ukrepe Vlade RS oziroma glede na epidemiološko sliko v lokalnem okolju. Čeprav aprilsko vreme letos še precej koleba med pomladjo in zimo, pri nas pridno skrbimo za pomladansko prebujenje in vzdušje; vrstijo se ustvarjalne delavnice in izdelki, ki nastajajo s pomočjo spretnih rok naših stanovalcev in lepo krasijo našo hišo. Zunaj smo posadili nova sadna drevesa, vrbo, jagode, vrtnice in cel kup dišečih začimb-nic. Domski fizioterapevtki in delovna terapevtka izvajajo individualne aktivnosti z namenom rehabilitacije stanovalcev, zaposleni na enotah pa skupaj s stanovalci poskrbijo za raz- lične aktivnosti, ki popestrijo posamezen dan. Stanovalci se v manjših skupinah tudi zopet več družijo: na telovadbah, čutno - gibalnih skupinah, delavnicah, vajah za spomin, sprehodih po domskem parku, praznovanjih rojstnih dni in drugih praznikov, tudi na izlet s kombijem v bližnjo okolico že gremo. Seveda vse aktivnosti izvajamo z upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov. Vsi pa Pomladno ustvarjanje si kljub temu želimo, da bi naši dnevi lahko čim prej potekali tako, kot smo bili vajeni pred korono: želimo biti zdravi, želimo se družiti in čas preživljati s svojimi najdražjimi in prijatelji. Le z odgovornim spoštovanjem vseh ukrepov bomo zajezili širjenje virusa in vsi skupaj doprinesli k skupnemu zdravju. Vse dobro vam želi celotna ekipa DU Vrhnika NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 18 N aŠ Občina Borovnica 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občina Borovnica obvešča občane, lastnike zemljišč ter vso zainteresirano javnost, da bo v tem letu pristopila k pripravi Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica (v nadaljevanju SD OPN). Natančen rok za podajo pobud bo znan v prihodnjih mesecih in bo naknadno javno objavljen v časopisu in na spletni strani Občine. Občina Borovnica ima izdelano poplavno študijo, ki je trenutno v fazi potrjevanja pri pristojnem državnem orga- nu. Rezultati poplavne študije bodo javno objavljeni na spletni strani Občine Borovnica in prostorskem informacijskem sistemu iObčina, z namenom, da vsi zainteresirani pred podajo pobude lahko preverijo, ali je na njihovem zemljišču možnost pojava ogroženosti zaradi po- plav. Študija bo na ogled v prostorih Občine, po predhodni najavi ogleda v času uradnih ur. Pobude in predlogi za SD OPN se bodo zbirale tako za spremembo namenske rabe prostora, kot tudi za tekstualni del - odlok . Za podajo pobude za spremembo namenske rabe prostora je določena taksa v višini 150,00 EUR, kot je bila ta določena z Odlokom o taksi za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe pro- stora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Borovnica (Uradni list RS, št. 38/2019). Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude, vendar ne zagotavlja končne spremembe v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi načeli urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Do posamezne spremembe v OPN se morajo opredeliti vsa pristojna ministrstva in drugi nosilci urejanja prostora, ki imajo končno besedo pri obravnavi in potrjevanju podanih pobud. Vsi zainteresirani lahko podajo svoje pobude in predloge, vezane ne spremembo namenske rabe prostora, na obrazcu, ki je na voljo na spletni strani Občine Borovnica ali se oglasijo na sedežu občine v času uradnih ur, kjer lahko vlogo prevzamejo osebno. Enako so dostopna tudi Navodila za podajo pobude, saj je za lažjo obravnavo zaželen podroben opis oz. idejna zasnova ureditve, ki je predmet spremembe namenske rabe. Do vseh prejetih pobud bodo zavzeta stališča, o katerih bodo pobudniki tudi pisno obveščeni. Občina Borovnica, Foto: Jože Pristavec Saga o borovniški Seja občinskega sveta zaradi epidemičnih razmer poteka v večnamenskem prostoru osnovne šole. "Knjižnica je dnevna soba kraja, ki daje vtis o občini," je ena izmed misli, ki jo je knjižničarka Simona Stražišar na občinski seji položila na srce vsem borovniškim svetnikom pred glasovanjem o nadaljevanju razreševanje te problematike. In če je že kazalo, da bo dokument investicijskega projekta ureditve Knjižnice dr. Marje Boršnik, ki je edini dokument, ki ga o tem sprejema občinski svet, kljub mnogim pomislekom le dobil podporo, pa se je zapletlo. Kot bi brali pravo sago o borovniški knjižnici. Kot je že znano, se je klobčič razreševanja dolgoletne prostorske stiske naše knjižnice začel počasi, a vztrajno razpletati. Prostori so po nakupu nekdanje trgovine Jurček zagotovljeni, zdaj je na vrsti investicijski del, nakup opreme, ureditev splošne podobe ... Na februarski seji so se svetniki strinjali, da je idejna zasnova dobra, zavrnili pa so sprejem investicijskega dokumenta, ker da je cena občutno previsoka. Na tokratni aprilski seji so imeli občinska uprava in svetniki novo priložnost, da se naredi korak dlje. Župan Bojan Čebela je investicijo primerjal s podobno v Rakeku, kjer so bile številke še višje. Priznal je, da so cene visoke, a da tako v gradbeništvu je, sploh v zadnjem letu, ko številke rastejo v nebo. Tudi svetnik Peter Svete je naložbo primerjal z nekaterimi ostalimi v občini, predvsem s prizidkom šole in ugotovil, da bi bila na kvadratni meter za približno 100 evrov višja (z vrednostjo nakupa objekta). Kot predsednik odbora za družbene dejavnosti je predstavil stališče, da so kljub pomislekom o visokih cenah za nadaljevanje te zgodbe, a da morajo biti odgovorni do javnih financ in najti presek med obema stranema. Dvom o realnih številkah je podal tudi Peter Črnilogar, in sicer na podlagi lastnih ugotovitev ponudb nekaterih opremljevalcev. Aljoša Žerjav je zagotovil, da ni nihče proti novi knjižnici, a da sam žal ne more mimo prenapihnjenih cen, predvsem inštalacijskih del. Nina Scor-tegagna Kavčnik je dejala, da bo kljub predragemu projektu glasovala za nadaljevanje del, saj ne želi biti soodgovorna za morebitne nesreče v dotrajani stavbi, kjer je že dolga leta borovniška knjižnica. Zbrane sta pred glasovanjem nagovorili tudi knjižničarka Si- mona Stražišar in direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Zakelj. Obe sta svetnikom položili na srce, da gre za nujno naložbo, ki pa za kvaliteto izvedbe terja tudi nekaj več financ. Predstavili sta tudi dva primera dobrih praks gradnje knjižnic v Kobaridu, ki se ponaša za eno najlepših evropskih knjižnic in v Selnici ob Dravi. Prav celostna podoba knjižnice, ki je center kraja in daje vtis občine, bi morala biti vsem pred očmi, je spodbudila knjižničarka Simona. "Sanjam o knjižnici, ki bi kazala lokalno okolje, kako se združuje umetnost, znanje in kultura kraja ... ki bi imela tudi spominsko sobo, posvečeno domačim zaslužnim ljudem." Prav ob nedavni obletnici ustanovitve slovenske Univerze, za katero so zaslužni tudi nekateri Borovničani in neurejenem arhivu zapuščine dr. Marje Boršnik kar v škatlah v kletnih prostorih zdravstvenega doma, je izrazila sram, da je stanje takšno, kot je. "Mi pa se poglabljamo v vsako polico, vsak vijak, stol..." Pritrdil ji je župan, ki v investiciji ne vidi razkošja in nanjo gleda kot na rešitev pomanjkanja prostora tudi za izražanje bogate vsebine, ki jo ima Borovnica. Pozval je k podpori naložbe, da bi v čim krajšem času preselili knjižnico v nove prostore, saj se izteka tudi najemna pogodba z župnijo, ki ima tudi svoje načrte in ideje za ureditev dotrajane stavbe. Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj, v okrilje katere spada naša borovniška, je pohvalila občino, da na letni ravni zelo dobro poskrbi za sofinanciranje knjižnične dejavnosti, a je velika težava prostor. "Javna knjižnica je eden redkih prostorov, kjer lahko človek prebije ure in ure, ne da bi za to kaj plačal, kupil, razlagal ali pojasnjeval. Skrbi za neformalno izobraževanje in je v podporo formalnemu, je prostor za srečevanja in različne dejavnosti vseh. Deluje kot socialni korektiv, ki zmanjšuje družbeno izključenost najbolj ranljivih skupin. Za uresničevanje navedenega pa mora imeti knjižnica primerne prostore. Sedanji so neustrezni zaradi premajhne kvadrature, dotrajanosti prostorov, neprimernega dostopa za starejše, mamice z majhnimi otroki in za gibalno ovirane osebe," je povedala direktorica in ob tem spomnila tudi na pomen lokalne knjižnice v izrednih razmerah epidemije. Opozorila je, da je treba upoštevati zahteve stroke in kvaliteto, pri tem pa s slikovnim materialom postregla s primerom premalo kvalitetne obnove strehe vrhniške knjižnice in kasnejšim zamakanjem. Da bi lahko občane čim prej povabili v novo borovniško knjižnico, je svetnike pozvala, da imajo po dolgoletnih prizadevanjih za primerne prostore knjižnične dejavnosti, zdaj le realno možnost, da to zagotovijo. Kot rečeno so imeli svetniki največ pomislekov prav zaradi visokih cen, pa tudi zaradi slabih izkušenj in nezaupanja občinski upravi pri vodenju takšnih projektov, zato je pred glasovanjem na mizo prišel predlog, da bi skupina svetnikov sodelovala pri pripravi nadaljnih korakov in bi se aktivno vključila v preverbo cen. Sledil je nekajminutni odmor za premislek in kazalo je, da bodo svetniki vse skupaj večinsko podprli. A so podali še en predlog, in sicer, da bi uvedli dodatno varovalko, da občinski svet sprejme tudi PZI -Projekt za izvedbo. Zupan je potezo označil za nezaslišno in poniževanje prve vrste, saj da bi s tem občino počasi vodili svetniki, ki niti nimajo pristojnosti nad tem in bi "pamet solili tisti, ki še nikoli niso vodili kakršnekoli investi- cije". Tako župan tega predloga niti ni dal na glasovanje, zato so tudi svetniki zavrnili nadaljevanje "investicijskega projekta ureditve Knjižnice dr. Marje Boršnik v Borovnici", čeprav, kot so poudarili, se vsi močno zavzemajo za novo knjižnico. In nadaljevanje napete trilogije tako še sledi ... Seveda pa so na občinski seji pozornost namenili tudi drugim aktualnim zadevam. Andreja Čampo je zanimalo, kako je z vodotokom Malence, Petra Črnilogarja ali bo možnost protihrupnih ograj ob železnici tudi pri nas, Janko Smole je povprašal o aktivnostih pokritega postajališča za otroke na Bregu, Tine Palčič o napredku ureditve mosta v Jelah, Marko Zitko pa o atletski stezi na igrišču. Matjaž Ocepek je opozoril na slab odziv občinske uprave pri slovesu dveh pomembnih Borov-ničanov - nekdanjega župana Alojza Močnika in častnega občana Frančiška Drašlerja, saj je pri tem pričakoval najmanj žalno sejo. Zupan je dejal, da je tudi sam imel slabo vesti v teh primerih, a da je v omejenih pogojih epidemije težko sklicati že navadno občinsko sejo. Svetniki so sprejeli še nekatere pravno formalne dopolnitve različnih pravilnikov na področju športa in kulture ter odlokov o tržnicah, pokopališke dejavnosti in ustanovitvi vaških odborov. Občinska ur-banistka Irena Papež je predstavila aktivnosti pri prostorskem planiranju in gospodarjenju z nepremičninami, svetniki pa so se seznanili tudi s postopkom sprememb odloka o ustanovitvi in organiziranju Komunalnega podjetja Vrhnika in o spremembah in dopolnitvah načrta Struge - območja nekdanjega Lika. Kaj več o tem pa v prihodnjih številkah Našega časopisa. Rok Mihevc NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 19 N aŠ Občina Borovnica 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [79] Obvestilo Razpis za sofinanciranje stanovskih organizacij za leto 2021 Občina Borovnica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IN PROJEKTOV STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2021. Razpisanih je 6.000,00 EUR. Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na Občino Borovnica do 5. 5. 2021 do 12. ure. Vloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj izpolni tiste obrazce, ki ustrezajo programom in projektom, s katerim se prijavlja na razpis. Vloge s prilogami morajo prosilci osebno ali po pošti poslati na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS STANOVSKE ORGANIZACIJE 2021 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti razviden naslov vlagatelja. Podrobnosti razpisa in prijavni obrazci so dostopni na: https://www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/. Obvestilo Razpis za sofinanciranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav Občina Borovnica bo 3. 5. 2021 objavlja JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE NAKUPA IN GRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE BOROVNICA ZA LETO 2021. Razpisanih bo 13.000,00 EUR. Prijava na razpis bo možna do porabe sredstev oz. najkasneje do 29. 10. 2021 do 12. ure. Komisija bo vloge odpirala in obravnavala enkrat mesečno (predvidoma 25. dan v mesecu). Prijava mora biti izpolnjena na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vloge s prilogami morajo prosilci osebno ali po pošti poslati na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS MKČN 2021 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti razviden naslov vlagatelja. Podrobnosti razpisa in prijavni obrazci bodo dostopni na: https://www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/. Spomladanska ter občinskih cestah dela na in ob javnih površinah Na javnih zelenih površinah se bodo začela prva spomladanska dela: grabljenje zelenic in čiščenje zaraščenih površin. Na občinskih cestah se bo izvajalo obsekovanje drevja in podrasti za zagotavljanje preglednosti. V skladu z določili Odloka o občinskih cestah v Občini Borovnica Občina Borovnica poziva občane, ki so lastniki zemljišč ob občinskih cestah, da obrežejo živo mejo, grmovje in drevesa do višine 3 m ter odstranijo vse predmete, ki ovirajo preglednost na javni cesti. Ostankov obrezovanja ni dovoljeno puščati na javnih površinah. V varovalnem pasu (pri lokalni cesti 10 m, pri javni poti in lokalni zbirni ter krajevni cesti pa 5 od zunanjega roba cestnega sveta) je prepovedano zasaditi poljščine, če se s tem poškoduje cesta ali poslabša njena ure- jenost. Prepovedano je orati v razdalji manj kot 4 m od ceste v smeri proti njej ali manj kot v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Občani ste pri upoštevanju tega določila vsako leto bolj dosledni, občasno pa se pojavlja še onesnaževanje ceste po končanih delih. Poškodovanje ali odtujitev prometne signalizacije je kaznivo dejanje. Zemljišča v lasti ali upravljanju Občine Borovnica (javno dobro v upravljanju občine Borovnica) prav tako niso namenjena raznim deponijam, priročnim skladiščem ali zasaditvam, če ni bil z Občino Borovnica sklenjen kakršen koli dogovor glede uporabe navedenih površin. Občane prosimo, da gradbeni material, kritino, humus, drva in podobno pri spomladanskem čiščenju odstranite. Da bi občinske ceste čim dlje služile svojemu namenu s čim manjšimi vzdrževalnimi stroški, Vas prosimo za dosledno upoštevanje navedenega. Občina bo zaprosila Medobčinski inšpektorat in redarstvo, da preveri stanje na terenu in ob ugotovljenih kršitvah ukrepa. Občinska uprava Občine Borovnica Zdravje v občini v letu 2021 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsakoletni študiji o zdravju v Sloveniji za občino Borovnica ugotavlja, da je tako kot prejšnja leta, le da še nekoliko bolj izrazito, zaznati probleme povezane s prekomernim uživanjem alkohola (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi z uživanjem alkohola povezanih bolezni, delež alkoholiziranih v prometnih nesrečah) in kajenjem (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi s kajenjem) povezanih bolezni. V negativnem smislu glede kazalnikov odstopamo od nacionalnega povprečja tudi glede odsotnosti z dela in klopnega meningoencefalitisa, v pozitivnem pa le pri dveh, neposredno z zdravjem sicer nepovezanih kazalnikih, in sicer pri prirastu prebivalstva in umrljivosti glede na kraj stalnega bivališča. Ob ugotovitvi da je alkohol pri nas izpostavljen dejavnik zdravstvenih in prometnih tveganj se je občinsko vodstvo v lanskem letu odločilo, da k naslavljanju te in drugih oblik odvisnosti in tveganega vedenja v občini pristopi z aktivno udeležbo v projektu Preventivna platforma, ki ga koordinira Institut Utrip, s sedežem v naši občini. Zal epidemija COVID-19 preprečuje izvedbo večine načrtovanih aktivnosti oz. jih omejuje na spletno usposabljanje. Nekaj dejstev o zdravju v Občini Borovnica (povzeto iz poročila NIJZ) Zdravstveno stanje in umrljivost - Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni. - Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja. - Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. - Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišnič nih obravnav zaradi zlomov kolka 6,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. - Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. - Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva - Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju. - Stopnja bolnišničnih obrav- nav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4. - Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja. - Odzivnost v Program Svit -presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,1 %, v Sloveniji pa 65,6 %. - Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,5 %, v Sloveniji pa 72,4 % Podrobnosti o zdravstvenem stanju v naši občini si lahko preberete na: http://obcine.nijz.si/ Dokumenti/pdf/2021/obcine/5. pdf kjer boste več izvedeli tudi o duševnem zdravju ter kako ga ohranjati in krepiti. AK NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 20 N OS Občina Borovnica 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Občina Borovnica in Zavod Triniti v sodelovanju z JP KPV, d. o. o. v soboto, 8. 5. 2021, organizirata tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Zbrali - in pri tem pazili na ustrezno fizično razdaljo - se bomo ob 8.30 na Borovniški tržnici na Molkovem trgu. Tam boste prejeli zaščitno opremo (rokavice, po potrebi tudi obrazne maske), vreče za zbiranje odpadkov, navodila tako o območju, pri čiščenju katerega naj bi sodelovali, kot tudi glede ravnanja z odpadki. Ob tem pa še darilo: trajnostno vrečko »ZERO WASTE« za nakup živil in kupon za 25% popust pri nakupu v trgovini DEPO na Vrhniki. Obveščeni boste tudi kako ravnati z nevarnimi odpadki (azbestne plošče, kemični in elektronski odpadki ipd., kot tudi odvržene zaščitne maske itd.) ter na katero mesto boste odlagali vreče z 8. maja vabljeni na tradicionalno spomladansko čistilno akcijo nabranimi odpadki. Dobili boste tudi navodila kaj storiti v primeru, da naletite na »črno« odlagališče odpadkov oz. kako njegovo lokacijo preko pametnega telefona sporočiti v sistem identifikacije črnih odlagališči. Poskrbeli bomo tudi za okrepčila. Tisti, ki radi kolesarite se nam lahko pridružite na kolesih. Opremili vas bomo z odsevnimi jopiči in vas pod vodstvom poslali na zbiranje odpadkov ob regionalni cesti v smeri proti Pakem in proti Dolu ter ob občinski cesti v smeri proti Brezovici pri Borovnici. Čistilna akcija bo trajala predvidoma do 12.00, zaradi znanih razmer pa se žal ne bo zaključila s skupno zakusko in druženjem. K udeležbi vabimo vse občane, predvsem člane društev, ki delujejo v občini. Pridružite se nam v prizadevanjih, da v naši okolici ne bo odpadkov, tako da bo z veseljem pogledati in obiskati naše kraje! "Ko sem se preselila v Borovnico, VI • • I ..v* 11 sem sla najprej v knjižnico. Če v Borovnici še nimamo nove knjižnice, pa imamo že kar nekaj knjigobežnic. Nov »hotel za knjige« je postavljen na Rimski cesti pri Jani Sedej, ki zase pravi, da je velika ljubiteljica knjig, sploh starih. Veliko ljudi ve, da jih ima rada in zato jih tudi kar nekaj prinesejo. Koliko ji knjige pomenijo, je zgovoren že podatek, da jih ima na svojih knjižnih policah čez tisoč. In da bi imel korist od njih še kdo, je prišla na idejo o postavitvi lastne knjigobežnice. Zamisel je zorela kar nekaj časa, k realizaciji pa jo je spodbudil tudi sprehod do Paškega mostu, kjer je opazila domačo knjigo-bežnico pri Marku Šuštaršiču. Omenila mu je idejo, sam pa ji je obljubil izdelavo, če priskrbi starinska okna. Tega je dobila pri nekdanjemu sošolcu Anžetu iz srednje šole iz Lesc in tako je ta projekt »skupek dobre volje več ljudi, ne samo mene. Kar naenkrat je bilo veliko pozitivnih ljudi z veliko pozitivne energije na kupu«. Pa so jo naredili in postavili. Jana si jo je želela otvoriti tudi s kratkim in preprostim kulturnim programom, a žal epidemične razmere tega niso dovoljevale. Je pa toliko bolj navdušena nad odzivom ljudi, ki so bili na začetku bolj »previdni« z vprašanji, kaj to sploh je, kasneje se ja namen »odne-si ali prinesi« kar prijel. »Veliko bolj grejo otroške knjige kot odrasle. Na sprehodu se ustavljajo starši z majhnimi otroki«. Prav zato, da bi vse skupaj postalo še bolj prijetno, ima v načrtu še postavitev kakšne klopce, da se na sprehodu družina malo spočije ali z otrokom pogleda kakšno slikanico. Trenutno se knjigobežnica bolj prazni kot polni, zato Jana vabi, »da prinesete kakšno knjigo, ki ste jo prebrali, se vam zdi dobra in bi želeli, da jo še kdo drug dobi v roke«. Vesela bo tudi poezije. Kot velika ljubiteljica knjig si zelo želi nove knjižnice, zato je vesela, da se stvari premikajo v tej smeri. »Knjižnica se mi zdi srce vasi. Ko sem se preselila v Borovnico, sem šla najprej v knjižnico. Tudi naša borovniška knjižnica ima dušo in Simona ter Tina sta knjižničarki z veliko začetnico. Tudi pri tem projektu sta se spomnili name in tako je knjižnica donirala nekaj odpisanih knjig. Name pa sta mislili tudi v času karanten, ko me je pri vhodu čakala škatla polna dobrih knjig.« Na leto prebere približno sto knjig, najraje pa ima literaturo, ki se dotika tematike 2. svetovne vojne in Auschwitza. In katere naslove bi priporočila za branje? "Hana", "V morju zrnce soli", "Skrivno življenje čebel", "Tam, kjer pojejo raki"... Za »presekati« ali branje ob morju pa si seveda privošči tudi kakšen ljubezenski roman ali dober triler. Ker ima verjetno, kot pravi sama, veliko somišljenikov, ki radi berejo, se igra tudi z idejo, ko bodo seveda novi prostori to dovoljevali, o ustanovitvi bralnega kluba. »Zanimivo bi se bilo dobivati enkrat mesečno in si izmenjevati mnenja o prebrani knjigi. Luštna bi bila tudi borovniška bralna značka, kot bralni izziv Borovničanov. Želim si, da čim več ljudi poseže po knjigah, četudi dobijo veliko informacij na internetu. Da je knjiga tista, v katero bodo šli iskati informacije.« Tudi kot vzgojiteljica skuša otrokom privzgojiti lep odnos do knjige. »Knjiga ni igrača in jih je že zgodaj treba naučiti spoštovanja do pisnega izročila.« Tako izgovori, da ne morete brati, ker so knjižnice zaprte v času karanten ali da niste njihov član ali pa da se zaradi varnosti bojite vstopiti v našo borovniško, zdaj odpadejo. Le pribeži-te mimo mnogih borovniških knjigobežnic. Rok Mihevc Jana Sedej ob "knjigobežnici"ali "hotelu za knjige". NLB mobilna banka prvič na obisku v Borovnici Po dobrem tednu mirovanja zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vlada za zamejitev širjenja koronavirusa, je NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go spet v pogonu. Borovnico je prvič obiskala v četrtek, 15. aprila, ob 11:55.Na obisku bo redno vsakih 14 dni, vedno ob isti uri, in sicer pred trgovino Spar partner Blatnik, kjer bodo vrata za stranke odprta eno uro. Natančen in ažuren urnik rednih obiskov je redno objavljen na spletni strani www. nlb.si/bankgo, kjer so tako strankam banke kot vsem ostalim občanom na voljo tudi aktualna obvestila. V času še vedno negotove zdravstvene situacije, ki močno vpliva na poslovanje, delo in življenje nas vseh, prav ažurne informacije na spletni strani banke pridejo še kako prav. Na obisk v banko na kolesih NLB d. d. toplo vabi vse, ki bi radi dobili kakovosten finančni nasvet pri zahtevnejših odločitvah kot so krediti, se spoznali z uporabo priročnih mobilne in spletne banke, ter seveda vse, ki bi želeli postoriti kak finančni opravek. Za goto- vinsko poslovanje - npr. dvig ali polog gotovine in plačilo položnic - bo na voljo ban-komat, za rokovanje s katerim pa stranka potrebuje bančno kartico (osebnega računa) ter številko (PIN). Seveda pa naj obiskovalci nikakor ne pozabijo na preventivne zdravstvene ukrepe: zaščitno masko, razkuževanje rok, ustrezno varnostno razdaljo, vstopajo pa lahko le posamezno. AK NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 21 N aŠ Občina Borovnica 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mednarodno nagrajena borovniška žganica SP1DIT3 Jole Kltt, Domača viljamovha s krhlji Jele hitt d-o.o. (Tine Palčič) By Tht Jurfg/rrg FarwJ At »nji COptrttfliM Srebrna medalja za žganico podjetja Jele Kitt Mednarodno nagrajena viljamovka s krhlji Borovniški podjetniki žanjejo nove uspehe, tokrat tudi mednarodne. jo skuhali z novim modernim kotlom za žganjekuho. Ob njej ni treba stati zraven in nalagati na ogenj, kot se to počne še na dobri stari način, pač pa je voden preko računalniškega programa. Najprej je bil seveda namenjen destilaciji ameriških borovnic, potem pa so se odločili, da bi poskusili tudi z vilja-movko. Ker je treba dan danes stopiti iz povprečja, so klasično žganico nadgradili še z narezanimi krhlji. In kaj narediti z odlično vilja-movko v času polletnega zaprtja barov in gostiln? Pošlješ jo na različna mednarodna tekmovanja. »Letos smo na televizijski oddaji videli, da je kar nekaj Moderni kotel za žganjekuho, voden preko računalniškega programa Na ocenjevanju žganih pijač v Londonu je srebrno medaljo prejelo podjetje Jele Kitt iz Borovnice. A verjetno boste presenečeni, ne za borovničke, pač pa za viljamovko s krhlji. »London Spirits Com-petition« je ocenjevanje, na katerem poleg kakovosti pijače kot kriterije upoštevajo tudi druge vidika izdelka, predvsem je to privlačnost embalaže in razmerje vrednosti in cene izdelka. Jele Kitt je tako na Otok poslal svojo viljamovko, ki so tekmovanj na tem področju in smo se odločili, da tudi mi poskusimo z našimi vzorci, kajti pohvalil jo je vsak, ki jo je poskusil,« je povedal Tine Palčič. In to so s podelitvijo srebrne medalje potrdili tudi londonski strokovnjaki. Kot da bi s tem dali tudi obliž na rano vsem, ki se že nestrpno veselijo dneva odprtih gostilniških vrat. Čestitke nagrajencu in na zdravje, ki si ga vsi tako močno že želimo. Rok Mihevc Njegove fotografije krasijo borovniške knjige, gasilske koledarje, jumbo plakate in tudi znamke Vse bolj je navdušen nad dronskimi panoramskimi posnetki Jože Pristavec - Joc je jamar, zbiralec mineralov, ljubitelj narave, hribolazec, rekreativni kolesar in to, po čemer ga Borovničani najbolj poznamo - ljubiteljski fotograf. Če vam stene ne krasijo njegove fotografije gasilskih koledarjev, so vam pa gotovo v oko padli njegovi dronski panoramski posnetki našega kraja. Njegovi prvi stiki s fotografijo so se začeli s fotografiranjem mineralov. Takrat je fotografiral še s »kompaktom«, nato pa se je po srečanju z Abrahamom podal v svet zrcalno-re-fleksne fotografije. Z nakupom DSLR-ja je začel spoznavati nov svet fotografije in z njo tudi vse nepričakovane tegobe. Posvetil se je tehniki, kompoziciji in obdelavi fotografij. Takrat se mu je zdelo, da bo na njegovi fotografski poti prioriteta fotografiranje v makro načinu, vendar se mu je kasneje obzorje fotografije razširilo. Rad se preizkuša v mnogih fotografskih zvrsteh in kadar je le mogoče in je svetloba prava, zaide na Ljubljansko barje ali na katerega od okoliških hribov, da poišče nove fotografije vredne motive. Ker je zaprisežen jamar, se je izpopolnil tudi v fotografiranju v za fotografa najbolj zahtevnih pogojih - tam, kjer sta tema in "Zamrznjena" fotografija peklenskega slapu Jože Pristavec - Joc je med drugim tudi ljubiteljski fotograf mraz. Kot pravi sam, se v fotografiji še vedno izpopolnjuje, zato išče nove načine in tehnike, s katerimi bi jo nadgradil. Ena vidnejših nadgradenj so posnetki z dronom, ko različni prizori dobijo čisto nove dimenzije. Ogledate si jih lahko na njegovem Facebook profilu ali v borovniški skupini in pa na YouTube kanalu. Poznamo predvsem njegove fotografi- Ena izmed njegovih številnih makro fotografij mineralov in kristalov je na gasilskih koledarjih in v knjigah »Pogledi dveh stoletij« (2017) ter »50 let košarke v borovniški kotlini« (2016). Pohvali se lahko tudi z več samostojnimi razstavami (»Kaj se skriva v kocki«, »Skriti svet kristalov«, »Voda«, »Vrhniški Igra z bliskavicami v temni jami pirh«, »Podvodje - Potapljaške zgodbe«), fotografijami na jumbo plakatih, naslovnicah knjig, v različnih revijah in pa tudi s fotografijo kristala kremena na znamki Pošte Slovenija. Rok Mihevc NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 22 Wasoctsopis Občina Borovnica ^„to>: n^S © V 93. letu se je v zadnjih dneh marca od nas poslovil častni član Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica in dolgoletni predsednik takrat še Krajevnega odbora ZZB NOV Borovnica Karel Ni-kolavčič. Član upravnega odbora Krajevnega odbora ZZB NOV Borovnica je bil od leta 1969. Predsednik je bil od leta 1978 do 2003. Več mandatov je bil delegat v OKZZB NOV Vrhnika. Velika skrb mu je bila organizacija spominskih slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in ob tedaj krajevnem prazniku, dnevu spomina na preserske žrtve in skrb za starejše udeležence NOB. Vedno je izražal podporo idejam in vrednotam NOB. Vedno si je prizadeval ohranjati zgodovinsko resnico in spomin na dogodke iz NOB. Leta 2006 je za nesebično in predano delo prejel srebrno plaketo ZZB Slovenije. Rodil se je v kmečki družini v Gornjem Cerovem v Goriških brdih. Otroštvo je preživel v strahu in pomanjkanju, kot je to bilo običajno za Slovence v takratni Italiji v času Mussolinijevega fašističnega režima. Še ne 16-leten se je pridružil borcem za svobodo. Od februarja 1944 je bil pripadnikNZ v vasi Višnjik pri Števerjanu, kjer je dočakal konec vojne. Tu je ostal do septembra leta 1947, ko so bili ti kraji krivično dodeljeni Italiji. Prebegnil je v Jugoslavijo in leta 1948 vstopil v enote takratne Ljudske milice. Na Jesenicah je opravil šolo za miličnike in bil do leta 1950 pripadnik varnostnega bataljona. Kasneje je bil za kratek čas prerazporejen na Štajersko v okolico Ptuja in nato v Šmartno pri Ljubljani, kjer je spoznal bodočo ženo. Leta 1954je bil preraz- V slovo: Karel Nikolavčič 1928-2021 porejen na postajo Ljudske milice v Borovnico. Tu sta si ustvarila družino. Borov-ničani so ga kmalu vzeli za svojega. Tu in v okolici je bil poznan preprosto kot Kar-lo. Znan je bil kot strog in dosleden miličnik, kot človek pa pošten in prijeten. Žal ga je v šestdesetih letih prizadela takrat še težko in redko ozdravljiva bolezen. Le s trdo voljo mu je ob nesebični podpori žene Anice uspelo preživeti. Kasneje je bil premeščen v eno od enot Ljudske milice v Ljubljani, kjer se je leta 1977 upokojil. Za prizadevno delo v Ljudski milici je prejel medaljo za hrabrost, medaljo za zasluge za narod, medaljo dela s srebrnim vencem in plaketo varnosti. Po upokojitvi se je aktivno vključil v družbenopolitično delo v takratni Krajevni skupnosti Borovnica. Poznan je bil kot delaven, vesten in požrtvovalen krajan. Bil je aktiven v OO ZK. Bil je član predsedstva KK SZDL Borovnica in sveta KS Borovnica. Leta 1984 je za svoje delo prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Po spremembi političnega sistema po 1990 je ostal zvest svojim načelom in prepričanju. Aktiven je ostal le v Krajevnem odboru ZB in kasneje v Občinskemu društvu za vrednote NOB. Zadnja leta se je umaknil v zasebnost. Pred dobrim desetletjem mu je nepričakovano umrla starejša hčerka, kar ga je močno potrlo. Žal so tudi leta naredila svoje. V decembru preteklega leta mu je za posledicami nesreče umrla žena Anica. Kljub veliki pomoči in prizadevanju domačih ni več zmogel. Odšel je tudi sam. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Demšarjev polet, dolg 163 m Letošnji smučarski poleti v Planici so tudi letos minili brez gledalcev, tekme smo si zaradi znanega korona virusa lahko ogledali le preko televizijskih ekranov. To pa ni zmanjšalo ugleda znane in doma v svetu uveljavljene športne prireditve. Organizatorji so prejeli odlično oceno. Nova letalnica pa ni prinesla tako želenega svetovnega rekorda, je pa postregla z velikim številom skokov daleč čez 200 metrov. Korenine poletov pa segajo v zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so v Planici vsako leto uspevali vse daljši skoki. V skupino takratnih smučarskih letalcev sodi tudi naš občan Jože Demšar, ki se je leta 1986 iz rodne Žiganje vasi pri Tržiču preselil v Borovnico. Svoje prve skoke je opravil na skakalnici v sosednji vasi Sebenje, se nato vključil v društvo TVD Partizan Križe, za katerega je vso svojo kariero tudi tekmoval kot pionir in mladinec. Njegov razkošni talent so kmalu prepoznali, njegov trener in vzornik je bil takrat že uveljavljeni skakalec Marjan Pečar, ki je bil znan po zelo lepem »ribjem slogu« (roke ob telesu), nastopil je tudi na zimskih Olimpijskih igrah leta 1968 v Grenoblu v Franciji. Jože je svoje največje uspehe dosegel v obdobju 1975/77, ko je bil tudi mladinski in članski jugoslovanski reprezentant. Na pregledni tekmi januarja 1976 je pred turnejo Treh dežel (Beljak, Jože Demšar 23. 8.1958 Planica,Trbiž) zmagal v Planici, kjer je na 90 m skakalnici postavil rekord s skokom dolgim 96 m. V Trbižu je nato zmagal v kategoriji starejših mladincev, v skupnem seštevku treh skakalnic pa je bil četrti. Poleg omenjenih, je tekmoval tudi na skakalnicah v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Med njegove največje uspehe pa sodi polet dolg rekordnih 163 m v Planici, 20. marca 1977, ki pa je veljal le dobri dve uri, saj je Bogdan Norčič nato skočil 168 m. Sovaščani so v njegovo čast ob tej priložnosti pripravili transparent z napisano dolžino skoka. Po končani športni poti in prihodu v Borovnico se je vključil v društvo Konec meseca marca smo se na borovniškem pokopališču poslovili od športnika, prijatelja in pedagoga Marka Zalarja. Rojen Borovničan se je že v rani mladosti zapisal športu. Na začetku se mu je najbolj priljubila košarka, kasneje pa tudi odbojka, ki ji je posvetil večji del svoje poklicne kariere. Po končani osnovni šoli in gimnaziji Poljane se je vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani in študij uspešno končal. Svoj bogat talent in občutek za igre z žogo je pokazal že v osnovni šoli v Borovnici. Vključil se je v šolsko pionirsko košarkarsko ekipo in z njo leta 1974 v Litiji na republiškem prvenstvu osvojil drugo mesto. Vseskozi je bil standardni član domače članske ekipe, ki se je leta 1986 pod imenom Fenolit uvrstila v drugo slovensko ligo. Od aktivnega igranja košarke V slovo: Marko Zalar -Jurent (1960-2021) se je poslovil v začetku februarja leta 1992 v domači dvorani. Po končanem študiju se je zaposlil in se kasneje preselil v Novo mesto, kjer si je ustvaril družino. Poučeval je športno vzgojo na srednji šoli, v prostem času pa treniral novomeške odbojkarje. Za igranje odbojke je navdušil tudi svojega sina. V Borovnico se je rad vračal, obiskoval starše, sorodnike in prijatelje, s katerimi je doživel veliko lepih trenutkov. Redno se je udeleževal naših vsakoletnih košarkarskih veteranskih srečanj ob koncu leta. Spominjali se ga bomo kot marljivega, vestnega športnika, prijatelja in iskrivega sogovornika. Ohranili ga bomo v lepem spominu. V imenu borovniških in vrhniških košarkarjev Franjo Modrijan Marec v vrtcu Borovnica sluhnili veselemu žvrgolenju ptic. Iz zemlje so pokukali prvi znanilci pomladi. Otroci dojemajo svet okoli sebe različno, predvsem pa ga dojemajo z vsemi čutili. Strokovne delavke so poskrbele, da so bili dnevi v vrtcu zanimivi in da so otroci vsak dan spoznali nekaj novega. Že v predšolskem obdobju je pomembno, da otroke seznanjamo s šegami in običaji. Tako smo se tudi v našem vrtcu pogovarjali o »Gregorjevem« in ustvarjali. Otroci so spoznavali različne vrste ptic, jih opazovali in prepoznavali v naravi. V mesecu marcu pa je kar nekaj pomembnih dni - v začetku meseca smo obeležili »dan žena«, »dan mučenikov« in seveda ob koncu meseca še dan naših mamic - »materinski dan«. Velik del naših dejavnosti smo namenili temu, da smo se pogovarjali o družini. Pogovarjali smo se o tem, kako pomembna je družina. Ob vsem tem smo tudi likovno in plesno ustvarjali. Otroci pa so se naučili tudi različne deklamacije. Preko socialnih iger smo spoznavali, kako pomembno je biti povezan med seboj in kako pomembno je, da smo med seboj prijatelji. N. S. Pomlad je potrkala na vrata vrtca in spustila tople sončne žarke skozi okna. Otroci so se lepega vremena zelo razveselili. Otroci so lahko opazovali prebujanje narave - na sprehodih smo opazovali spremembe na drevesih, občudovali različne cvetlice in pri- TVD Partizan in skupaj z Branetom Mihevcem in Tonetom Debevcem ter še nekaterimi nadaljeval z vzgojo mladih skakalcev in sodeloval pri organizacijo skakalnih prireditev. Nastopal je tudi na veteranskih tekmah širom po Sloveniji. Vsako leto pa se je udeleževal priprav Jože s sovaščani pred transparentom 163 m poletov v Planici kot teptač (»štamfar«) skakalnice, saj ga nanjo vežejo zelo lepi spomini. Njegova športna pot je lepo opisana tudi v knjigi z naslovom »Tržiški orli letijo daleč«, ki je bila izdana ob 50-letnici NSK Tržič 2018. Franjo Modrijan NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 23 N aŠ Občina Borovnica 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Spoznavamo ptice naše okolice V skupini Sončnice vrtca Borovnica smo spoznavali različne vrste ptic v naši okolici in se naučili nekaterih pesmic o pticah, ki so na področju slovenskih ljudskih pesmi zelo bogate. V mesecu marcu smo se v skupini Sončnice s prvim pomladnim dnem na Gregorjevo začeli poglobljeno pogovarjati o pticah. Člana Lovskega društva Borovnica g. Bogdan Jereb in g. Urban Košir sta nam posodila nekaj nagačenih ptic, ki smo jih obesili na steno igralnice in naredili razstavo. S pomočjo nagačenih ptic smo spoznali lastnosti več vrst ptic, nekatere smo celo prvič videli (mali lunj, smrdokavra, mali detel), nekatere pa prepoznali že iz narave (raca, kanja, siva čaplja). Iz papirja smo izdelovali ptičke, uganjevali uganke o pticah ter zvočne uganke, se igrali gibalno igro Ptički v gnezda, risali ptice, sestavljali sestavljanke na temo ptic, izdelali ptičje pogače in jih namestili v gozdu, če nismo uspeli pojesti vsega sadja pri malici, smo iz ostalih koščkov naredili sadno verigo in odšli v gozd ter jo obesili na drevo. Sadje je končalo v želodčkih lačnih ptic in ne v zelenem zabojniku za smeti. Iz različnih konstruktorjev smo izdelovali ptičje hišice, se igrali ptičji spomin, s pomočjo sličic ptic vadili spoznavanje ptic tudi po vzoru igre Tik tak bum, peli pesmi o pticah: Čuk se je oženil, Sinička se je usedla, Vrabček čaka mamico, Pleši, pleši črni kos, Kukavica, So ptički se ženili ... Za zaključek smo preverili znanje in se igrali igro Male sive celice na temo ptic. Otroke sva razdelili v dve skupini, nato pa so si sami izbrali imena tekmovalnih skupin. Igro ugank in prepoznavanja ptic so se torej igrali Plavčki proti Škorcem. Ob vsakem pravilnem odgovoru je ekipa v svoje gnezdo pri- dobila jajček. Če je bil odgovor napačen, je imela možnost še nasprotna ekipa, ki pa je za pravilen odgovor v tem premeru dobila v svoje gnezdo dve jajci. Zmagala je ekipa, ki je imela ob koncu igre največ jajčk v svojem gnezdu. Igra "kviz": 1. Naštejte dele ptičjega telesa (kljun, glava, telo, rep, krila, noge). 2. Naštejte vsaj 5 vrst ptic (po imenih). 3. Povejte, po čem spoznamo ptico ujedo (po ostrih krempljih, s katerimi ulovi in raztrga plen, po ostrem in zakrivljenem klju- nu). 4. Povejte, po čem spoznamo ptico, ki živi v ali ob vodi ali morju? (ima plavalno kožico, bleščeča peresa, prekrita z maščobo, da se perje ne zmoči). Igra "Zvočne uganke": Poslušajte in poimenujte ptico, katere glas slišite na posnetku s CD-ja. Otroci so poslušali posnetek, nato pa se v polminutnem odštevalnem času dogovorili o pravilnem odgovoru. Poslušali smo oglašanje naslednjih ptic: postovka, plavček, sraka, hudournik, kanja, vrabec, grlica, vrana, sova, lišček. Igra "Sestavi besedo": Otroci obeh ekip so imeli na razpolago nekaj črk, iz katerih so lahko sestavili krajše ali daljše ime ptice. Na razpolago so imeli eno minuto. Igra "Možganski labirint": Ekipa, ki je bila na vrsti, je med svojimi kandidati izbrala iskalca in vodiča. Iskalec je imel zavezane oči in se po igralnici premikal s pomočjo besednih navodil vodiča. Ta ga je vodil z besedami levo, desno, naprej, nazaj. Iskalec je hodil po igralnici in tipal ter iskal črke, ki so jih v rokah držali otroci iz nasprotne ekipe. Iskalec je moral v 3 minutah s pomočjo usmerjanja vodiča najti vse otroke s črkami. Nato je imela ekipa 3 minute časa, da so iz pridobljenih črk sestavili najdaljše ime ptice. Ekipi sta se nato zamenjali. Rezultat je bil Škorci 14 : Plavčki 11, kar pomeni da si je zmago zaslužila ekipa Škorcev. Otroci so skozi samo igro neverjetno uživali, si pomagali, se spodbujali in glasno navijali. Ob zaključku teme so tudi starši ugotovili, da poznamo veliko vrst ptic, nekateri otroci pa v svojem znanju sedaj prekašajo celo svoje starše. Za vrtec Borovnica vzgojiteljica Tina Mazi Na podlagi Zakona o javnih financah (št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 -odl. US), Pravilnika in meril za sofinanciranje stanovskih organizacij v Občini Borovnica (Ur. l. RS, št. 31/18) in Odloka o proračunu Občina Borovnica za leto 2021 (Ur. l. RS, št. 202/20), Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, objavlja naslednji: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IN PROJEKTOV STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2021 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov stanovskih, domoljubnih in veteranskih organizacij, ki delujejo na območju Občine Borovnica, imajo v Občini Borovnica sedež ali so njihovi člani občani Občine Borovnica. 2. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Borovnica za leto 2021 na proračunski postavki 418030 (Sofinanciranje stanovskih organizacij) in znašajo 6.000,00 EUR. 3. UPRAVIČENCI Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirane kot stanovska društva (društva upokojencev, društva veteranov, društva častnikov, mladinska in študentska društva), • imajo sedež v Občini Borovnica in izvajajo dejavnost na območju Občine Borovnica, • imajo sedež izven Občine Borovnica, vendar izvajajo svojo dejavnost in projekte tako, da aktivno vključujejo občane Občine Borovnica in imajo najmanj 20% članov iz Občine Borovnica, • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, • imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za uresničitev prijavljenih programov in projektov, • imajo izdelan finančni načrt, iz katerega so razvidni prihodki in odhodki za izvajanje programov ali projektov, • svoje dejavnosti ter prijavljenih programov in projektov ne sofinancirajo iz drugih postavk proračuna Občine Borovnica. 4. PREDMET SOFINANCIRANJA Predmet sofinanciranja so stroški delovanja organizacije ter izvajanja njihovih programov in projektov, kot so npr. predavanja, izobraževanja, prireditve, strokovne ekskurzije, skrb za ohranjanje dediščine in družabne aktivnosti članov. 5. VIŠINA SOFINANCIRANJA V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu z merili, ki so priloga razpisne dokumentacije. Vrednost posameznih meril in kriterijev je izražena v točkah, vrednost točke se določi na osnovi skupnega števila točk in višine proračunskih sredstev. Vrednost točke je navzgor omejena in ne more presegati 15,00 EUR. 6. PORABA ODOBRENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2021 za namen kritja stroškov delovanja organizacij in izvajanja prijavljenih projektov. V primeru, da projekti niso izvedeni v celoti, se izplačilo sredstev sorazmerno zniža. Ob vložitvi zahtevka za koriščenje odobrenih sredstev mora upravičenec priložiti vsebinsko poročilo o izvedbi sofinanciranih programov in projektov ter finančno poročilo o nastalih stroških, ki sta podlaga za preveritev upravičenosti sofinanciranja. Občina lahko zahteva dodatna dokazila o dejanski upravičenosti sofinanciranja. Upravičenec lahko vloži več zahtevkov, zadnji rok za vložitev je 13. december 2021. Upravičenec se z Občino lahko dogovori za predplačilo do največ 30% odobrenih sredstev. 7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na Občino Borovnica do 5. 5. 2021 do 12. ure. Vloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj izpolni tiste obrazce, ki ustrezajo programom in projektom, s katerim se prijavlja na razpis. Vloge s prilogami morajo prosilci osebno ali po pošti poslati na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS STANOVSKE ORGANIZACIJE 2021 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti razviden naslov vlagatelja. 8. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala administrativna komisija, ki jo imenuje župan Občine Borovnica. Prepozne in nepravilno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene. Nepopolne vloge bo mogoče dopolniti v roku 8 dni od prejema obvestila komisije, če vloga ne bo dopolnjena v roku oz. bo kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo zavržena. Pravočasne in popolne vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Borovnica. Vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili, ki so priložene razpisni dokumentaciji. Upravičenci bodo o dodelitvi sredstev obveščeni z odločbo občinske uprave v 30 dneh od izteka roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinancira- nja bo sklenjena pogodba o sofinanciranju organizacije v letu 2021. Zoper sklep o zavrženju in odločbo občinske uprave je možna pritožba v 8 dneh od prejema, o pritožbi odloči župan Občine Borovnica. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN DODATNE INFORMACIJE Razpisna dokumentacija obsega naslednje dokumente: • Pogoji in merila za vrednotenje programov in projektov • Prijavni obrazci • Vzorec pogodbe • Obrazci za zahtevek in poročanje Obrazce za prijavo lahko zainteresirani od dneva objave razpisa do izteka prijavnega roka dobijo na spletni stani https://www.borovnica.si/uradne--objave/razpisi/ ali v sprejemni pisarni Občine Borovnica od 12. 4. 2021 do 5. 5. 2021 v času uradnih ur. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo na Občini Borovnica pri Matjažu Zbogarju do 5. 5. 2021 v času uradnih ur, na tel. št. 01 75 07 465 ali na elektronskem naslovu matjaz.zbogar@borovnica.si. Številka: 410-0014/2021-1 Borovnica, 13. 4. 2021 ŽUPAN Bojan Čebela NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 24 N OS Občina Horjul 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Z dobrim delom in investicijami za I I • v v« I • • boljše življenje Spoštovane občanke in občani! Zima še kar pometa z repom in se ne da pregnati. Zdravje ljudi v občini Horjul je nad slovenskim povprečjem Kljub temu, da je pomlad, smo videli, kaj lahko naredi muhasto vreme, saj verjamem, da je čisto vsak od nas izkusil, kakšno škodo je prinesla pozeba v vrtove. V naših krajih ljudje radi delajo na vrtu in pridelajo veliko sadja in zelenjave z domačih sadovnjakov in njiv. To je kar nekako v nas, ki smo rasli ob delu na kmetijah in zato čutimo žalost ob pogledu na prizadeto drevje in nasade. Tudi v gozdu ni nič kaj dosti bolje. Vse, kar je pognalo mlade poganjke, je propadlo. Žal tudi čebelarji ugotavljamo, da bo letošnja sezona zelo slaba. Ko sem se pogovarjal s kolegi, je zanimivo to, da takšno katastrofo beležijo po celi Sloveniji in ne samo v naši regiji. To je vsekakor dokaz, da ima narava svoje načrte in da se je ne da ukrotiti. Eno leto pride toča, drugo leto poze-ba, lahko udari strela, kot se je zgodilo na Samotorici pred nekaj meseci, spet naslednje leto pridelke vzame suša ali pa nas prizadenejo poplave. Zato je naša dolžnost, da se pripravimo na takšne naravne ujme in tega se na občini Horjul še kako dobro zavedamo. Ravno sredi aprila so se začela dela na urejanju vodotoka Ljubgoj-ščica, s katerim bodo izvajalci pod nadzorom pristojnih državnih služb izpeljali del protipoplavnega načrta. To bo omogočilo nujno širitev vrtca in širitev zazidljivega območja. Vedeti moramo, da narava ne izbira, zato jok in stok po tem, ko se je katastrofa že pripetila, ne pomaga več. Naša vlaganja v infrastrukturo v zadnjih letih so zato prioritetnega pomena. Občina se lahko razvija le z nenehnim vlaganjem na področja, ki prinašajo boljšo kakovost življenja vsem občanom in občankam. Želim vam lepe prvomajske praznike, preživite jih s prijatelji in družino, predvsem pa pazite na svoje zdravje. Župan Janko Prebil Ples je ena od boljših aktivnosti za krepitev telesnega in duševnega zdravja. Statistične raziskave so lahko včasih varljive, a vseeno koristne, ker nam kljub temu, da papir prenese vse. Zdaj je čas da predlagate kandidate za prejemnike priznanj v občini Majhna, velika, včasih celo očem skrita dejanja so tisto, kar nas dela ljudi, kar nas dela dobre ljudi. Kljub času, v katerem živimo, in ko se zdi, da je toliko stvari obrnjenih na glavo, bodo tudi letos najzaslužnejši občani prejeli priznanja za svoje dosežke. Občina Horjul namreč razpisuje razpis za podelitev priznanji občine Horjul za leto 2021 in vas poziva, da sodelujete. Pisne predloge pošljite v zaprti kuverti z oznako Ne odpiraj - razpis za priznanja, do vključno 10. maja 2021 na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul. Kandidate za priznanja lahko predlagajo fizične in pravne osebe. Torej občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za podelitev mora vsebovati: naziv in ime predlagatelja, osnovne podatke predlagane fizične ali pravne osebe, pisno obrazložitev predloga in seveda za katero vrsta priznanja gre. Priznanja bodo podeljena v treh kategorijah, in sicer v kategoriji za Naziv častni občan, ki se podeli posameznikom, ki so s svojim delom pomembno in trajno prispevali k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti oziroma k ugledu in razvoju občine. Podelili bodo tudi Plaketo, ki se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne dosežke in uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Plaketa občine se lahko podeli tudi posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena. Na koncu so tu še priznanja občine. Ta se podelijo posameznikom, društvom, zavodom, podjetjem in drugim organi- zacijam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih priložnostih in s svojo požrtvovalnostjo in delom povečujejo ugled občine. Župan Janko Prebil pojasnjuje: 'O izbiri kandidatov, ki prejmejo priznanje, se odloča na občinskem svetu. Predlogi za priznanja, ki so bili podani v preteklih letih in niso bili uvrščeni v izbor, se ne upoštevajo. Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku in močno upam, da bo do takrat epidemiološka slika v državi taka, da se bomo lahko skupaj poveselili ob našem prazniku. Podelitev bo v vsakem primeru, kakšna bo, bo odvisno od aktualnih predpisov v državi' Besedilo in Joto: Peter Kavčič Poda nek vpogled v dejansko stanje zdravja ljudi in njihovih aktivnosti, ki so povezane z dobrim počutjem. Minulo leto resda v marsičem ni bilo najbolj merodajno, a na NIJZ so kljub temu tudi letos uspešno izpeljali raziskavo, ki najbolj koristi vsem, ki so na občinah, šolstvu in v zdravstvu zadolženi za zdravje ter dobro počutje ljudi. Tjaša Jerman z inštituta za javno zdravje na območni enoti Ljubljana je takole komentirala zbrane rezultate: 'Z veseljem vas obveščamo, da smo pripravili že šesto objavo podatkov portala Zdravje v občini. Tudi letos smo pripravili podrobne informacije o zdravju prebivalcev za vsako od 212 slovenskih občin. Rdeča nit letošnje objave je tematika duševnega zdravja. Dobro duševno zdravje je temelj našega zdravja, pa tudi socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti našega življenja. Zato je osrednja vsebina kratkih publikacij posvečena načinom varovanja, izboljšanja in krepitve duševnega zdravja oz. blagostanja v lokalnem okolju, kar je glede na posebne razmere, ki smo jim zaradi pandemije covid-19 izpostavljeni v zadnjem letu, še posebej pomembno.' S projektom Zlati kamen, kjer podelijo priznanja najb-voljšim, so na NIJZ visok uvrstili tudi občino Horjul, čeprav je do prvega mesta vseeno še nekaj malega zmanjkalo. Naziv Občina zdravja je prejela občina Žiri, ki je najbolj izstopala po svojih aktivnostih za zdravje občanov. Vse podrobnosti glede izbora občin najdete na www.nijz.si/sl/ob-cina-zdravja-2021, kjer so tudi objavljeni podatki za občino Horjul. Tukaj pa lahko pogledate nekatere podatke, ki kažejo predvsem na to, da je zdravstveno stanje prebival-cvev in njihova telesna aktivnost nadpovprečna. Žal pa je nesreč poveznih z alkoholizi-ranostjo več kot v slovenskem povprečju (vir NIJZ) Zdravstveno stanje in umrljivost • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 11,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni. • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, sta- Tudi čisto okolje prispeva k zdravju 27. marca se je v več vaseh horjulske občine odvila čistilna akcija. Občina jim je priskrbela vrečke za smeti in rokavice. Akcije so potekale v skladu s priporočili NIJZ. Kot smo že opozarjali, je v zadnjem času na zelenicah ob cesti opaziti ogromno pločevink, plastenk, steklenic, cigaretnih ogorkov ter kartonaste, plastične in stiroporne embalaže hrane za s seboj. Ker tovrstni odpadki v naravi niso biorazgradljivi, so problematični tudi zato, ker so potencialna hrana za živali. rih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4. • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja. • Odzivnost v Program Svit -presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 68,8 %, v Sloveniji pa 64,6 %. • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka mater n i č n e g a vratu je bila 74,7 %, v Sloveniji pa 71,7 %. Župan Janko Prebil je spodbudne rezultate komentiral z besedami: 'Verjamem, da bodo ti pokazatelji, da vseeno kljub situaciji s pandemijo nekaj le delamo prav. Na občini nam je zdravje in dobro počutje občanov zelo pomembno, zato bomo še naprej vzpodbujali različne aktivnosti, ki jih za zdravje prebivalcev z različnimi društvi in posamezniki izvajamo v občini.' Besedilo in foto: Peter Kavčič, NIJZ NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 25 N OS Občina Horjul 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Začela so se dela na Ljubgojščici Urejanje poplavne varnosti na vododtoku Ljubgojščica sodi med prioritetne projekte v občini, kjer tesno sodeluje tudi država s pristojnimi službami in ministrstvom. Skladno z načrtom so se začela gradbena dela v osrednjem delu vodotoka, kjer se je že uredila struga, ki je sedaj razširjena in z utrjenimi breži-nami. To je v letošnjem letu eden najpomembnejših in najobsežnejših projektov na našem Dela so se začela v osrednjem delu vodotoka. območju, saj močno vpliva na protipoplavno varnost v Horjulu. Dela bodo potekalo od Lju-bgojne pa vse do nove čistilne naprave. S tem bo urejeno poplavno območje Horjula in omogočena nujna širitev vrtca v Horjulu, kjer se bo gradil prizidek. Vsi občani, ki jih ta sanacija in ureditev na neposreden način zadeva, so bili pravočasno obveščeni tako z javno razgrnitvijo kot z dopisom in priloženo skico o lokaciji del. Besedilo in foto: Peter Kavčič Pridobivanje soglasja za oddajnik na Samotorici Lansko leto je bila sprejeta odločitev o sodelovanju med dvema sosednjima občinama, da se pristopi k izboljšanju pokritosti z GSM signalom v horjulski občini in v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Simulacija jakosti GSM signala. Projekt trenutno miruje zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Po mnenju Upravne enote je višina stolpa previsoka, zato ta ne izda soglasja oziroma gradbenega dovoljenja. Občina Horjul se je dogovorila z Občino Dobrova -Polhov Gradec, da bodo skupaj pristopili k pridobitvi lokacijske preveritve, da se bo projekt čim prej izpeljal. Oddajnik bo z GSM signalom v 1/3 pokrival občino Horjul, 2/3 pa Občino Dobrova - Polhov Gradec. Prav tako bo sestavljena tudi finančna konstrukcija projekta. Sredstva potrebna za gradnjo bo v višini 1/3 zneska financirala občina Horjul, 2/3 pa občina Dobrova - Polhov Gradec. Župan Janko Prebil: 'Po raznih sestankih smo stopili v stik z operaterjem in projektantom bazne postaje KR164 in pridobili vse potrebne informacije za naslednje korake. Bazna postaja bo imela tri antene, od teh dve usmerjeni na Polhograjsko stran in ena na Horjulsko. S tem se bo bistveno izboljšala pokritost z GSM signalom, kar prikazuje tudi skica. Upam, da nam uspe čim prej pridobiti vsa soglasja in omogočimo boljšo komunikacijsko omrežje tudi občanom, ki so bili doslej prikrajšani zaradi slabega signala GSM omrežja v določenih delih. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv V maju se obeta zapora ceste na Vrzdencu Zaradi implementacije obvezujočih protipo-plavnih ukrepov vezani na aktualni prostorski načrt in sanacije vodotokov bo predvidoma v maju prišlo do zapore ceste v Kajndol. Rekonstrukcija prepusta bo izvedena na levem pritoku vodotoka Šujica pod javno cesto 966231, ki pelje iz Vrzdenca v Kajndol. Uredila se bo tudi cesta in asfaltna površina. Brežine vodotoka in strugo bodo utrdili s kamnitimi zlož-bami in betoniranjem. Občina je v aprilu pri- dobila vsa potrebna soglasja za začetek gradnje in če ne bo kakšnih odstopanj od terminskega plana, bo v roku enega meseca pričetek gradnje. Zaradi gradbenih posegov bo potrebna zapora ceste zato na občini vse vaščana naprošajo za razumevanje. O vseh časovnih rokih in delnih zaporah bodo sledila obvestila po ustaljenih postopkih v primeru rekonstrukcij ali gradnje občinske infrastrukture. Peter Kavčič, Foto: občinski arhiv Sanacija ceste med Podolnico in Brezjami Razpoke in udarne jame na cesti med Podolnico in Brezjami. V sodelovanju z občino Dobrova - Polhov Gradec in občino Horjul je v pripravi projekt za širitev in preplastitev ceste, ki je vsakodnevno močno obremenjena. Asfaltna površina je namreč v zelo slabem stanju in je sanacija žal postala nujna. Rekonstrukcijo in širitev bosta sofinacirali obe občini, vsaka svoj del glede na dolžino ceste, ki se nahaja v vsaki od občin. Občina Horjul in Občina Dobrova - Polhov Gradec pri tem projektu intenzivno sodelujeta, saj je le ta v zadnji fazi izdelave. Pridobili so vsa soglasja, v naslednjem mesecu pa bosta občini pristopili k lastnikom zemljišč ter jim predstavili projekt širitve in preplastitve. Na občini verjamejo, da bo tudi ta postopek potekal hitro, saj se gre za varnost udeležencev v prometu in za redno vzdrževanje infrastrukture v občini. Ta cesta je namreč zelo pomembna za vse, ki se skozi horjulsko dolino vozijo proti Ljubljani. V kolikor bodo tudi lastniki zemljišč za širitev tvorno sodelovali pri investiciji se bo investicija izvršila že v letošnjem letu saj so sredstva že zagotovljena. Besedilo in foto: Peter Kavčič Čistilna naprava v Podolnici z urejeno okolico Nevarnosti, da bi komunalne odplake odtekale v podtalnico ali bližnji potok sedaj ni več. Sanacija čistilne naprave, ki sicer sodi med manjše čistilne naprave je končana in v zaključni testni fazi poskusnega obratovanja, saj se čaka le še zadnje kontrole in uporabno dovoljenje. To je za varstvo vodotokov v občini in zdravje občanov odlična novica, saj je predhodni sistem ni dobro opravljal svoje naloge. Ves čas, odkar so se pojavljale težave s staro či- stilno napravo, pa je obstajala velika nevarnost onesnaženja s komunalnimi odplakami v bližnji potok ali podtalnico. Župan Janko Prebil je z opravljenim delom zadovoljen, predvsem pa ga veseli to, da sedaj po vsem tem času čistilna naprava služi svojemu namenu. Pristojni so namreč ugotovili, da čistilna naprava ni dobro delovala že od leta 2013 in je bila občina dolžna ukrepati. Po zakonu je za vsako čistilno napravo upravljavec dolžan oddati poročilo oziroma podatke o delovanju na Ministrstvo za okolje in prostor. Javni razpis je izvedlo podjetje Voka Snaga, ki je tudi upravljalec obeh čistilnih naprave v občini Horjul. Kot je povedal župan Janko Prebil, je sanacija uspela, še preden je prišlo do popolne odpovedi in razpada stare čistilne naprave, ki je pred tem delovala z približno 50 odstotkov kapacitete. Sedaj je urejena tudi zunanja podoba nove čistilne naprave. Poleg tlakovane površine in pokrovov je čistilna naprava obdana z zaščitno ograjo, za dostop za odvoz blata, ki ostane po procesih čiščenja z mikroorganizmi, pa je sedaj tudi asfaltiran dovoz. Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 26 N as Občina Horjul 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gradila se bo cesta pod Lenartom (proti Slevci) Na gradbenem oddelku občine Horjul so sporočili veselo novico tudi za krajane na Koreni. Občina je dobila brezplačno zemljišča in se bo lotila urejanja ceste pod Lenartom v smeri proti Slevici. Cesta se bo prestavila iz dvorišča Načrt gradnje nove ceste. nižje, uredili bodo uvoze in oporni zid. Obstoječa cesta ne nudi varnega in dovolj širokega prehoda. Trenutno je bila potrjena idejna zasnova, v delu pa je projekt za izvedbo. Ko bo ta izdelan, bo občina pristopila k izvedbi del, za kar je denar v proračunu že zagotovljen. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Prostovoljstvo je lahko zabavno in koristno tudi na daljavo Na OŠ Horjul interesna dejavnost prostovoljstvo poteka že vrsto let. Učenci od 5. do 9. razreda, ki se nanjo prijavijo, čez šolsko leto nudijo pomoč pri učenju in pisanju domače naloge učencem v prvi triadi. Pomoč in druženje potekata v času podaljšanega bivanja. Šolanje na daljavo in uvedba mehurčkov v času klasičnega izvajanja pouka sta izvajanje prostovoljstva, kot smo ga bili vajeni, onemogočila. A želja pomagati in se družiti, je pri učencih prostovoljcih ostala. Pa smo se prilagodili in sodelovalno učenje začeli izvajati na daljavo. Od ideje do izvedbe je minilo sicer kar nekaj časa, a naposled je ideja zaživela. Od marca 2021 dalje učenci prostovoljci enkrat ali dvakrat na teden preko videokonference nudijo podporo učencem 3. razreda pri učenju poštevanke. Ko bo trening poštevanke zaključen, pa bodo nadaljevali s podporo učencem 3. razreda pri branju ure s kazalci. Videokonferenco vsakič odprem, moderiram in spremljam mentorica interesne dejavnosti. Dejavnost poteka v popoldanskem času. Udeležba na srečanjih je že ves čas izvajanja dobra. Učenci prostovoljci so predani, ustvarjalni in odgovorni. Brez njih se ta čudovita izkušnja sodelovalnega učenja, ne bi mogla zgoditi. Na drugi strani pa so za to izkušnjo, ki je v obojestransko veselje, prav tako zaslužni učenci 3. razreda, ki se v družbi starejših vrstnikov učijo z večjim zagonom, kot bi se sicer. Vsem učencem, s katerimi se v okviru sodelovalnega učenja na daljavo srečujem tedensko, se zahvaljujem za trud, čas in dobro voljo, ki jo prinašajo s seboj na srečanja. Barbara Buh, mentorica učencem prostovoljcem na OŠ Horjul Cesta na Koreno vse bliže polaganju asfalta Že nekaj mesecev potekajo intenzivna dela na rekonstrukciji ceste na Koreno, z namenom, da bi lahko občani za dostop do Samotorice in na Koreno čim prej začeli uporabljati to cesto namesto obvoza. Po zemeljskih delih, ki so bila nujna za širitev, vgrajevanju vseh inštalacij in utrjevanju brežin z kamnitimi zložbami in opornimi zidovi so v ^BK Oporni zidovi so nujni zaradi plazenja terena. aprilu uredili še nekaj dodatnih opornih zidov in odvodnjavanje meteornih voda. Dela potekajo po planih in so bila sredi aprila že v fazi nasipavanja tampona v višini pol metra tako se bo naredil prepust čez cesto in vse, kar je potrebno do naslednjih korakov in končnega asfaltiranja. Besedilo in foto: Peter Kavčič Sprejet je nov pravilnik za ohranjanje kulturne dediščine ki bodo izpolnjevali pogoje za sodelovanje na javnem razpisu.' Ministrstvo za kulturo vodi Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Republike Slovenije in vanj vpisuje vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Morda niste vedeli, toda pobudo za vpis v register lahko vloži vsaka pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa strokovno presodi o predlogu in pripravi predlog za vpis v register ali pa izdela negativno mnenje glede vpisa. Na osnovi predloga za vpis minister, pristojen za področje kulturne dediščine, odloči o vpisu v register. Enako velja za vpis spremembe ali izbris iz registra. Na območju občine Horjul je v ta register trenutno vpisanih 71 enot, od tega je z odlokom Občine Horjul kot spomenik lokalnega pomena razglašena cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Koreni nad Horjulom. Za spomenike KD lokalnega pomena so razglašeni: 1. Cerkev sv. Urha, Podolnica - Zaklanec (Uradni list RS, št. 10/92-523) 2. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom (Uradni list RS, št. 2/2005-32) 3. Cerkev sv. Kancijana, Vrzde-nec (Uradni list RS, št. 12/93571) Besedilo in foto: Peter Kavčič Občinski svetniki so na 15. seji potrdili Pravilnik o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine v Občini Horjul, ki je namenjen ohranjanju, vzdrževanju in urejenosti nepremične kulturne dediščine. Slovenija je ena redkih držav v Evropi, kjer kulturna dediščina uživa ustavnopravno varstvo, zato je njeno ohranjanje urejeno že v splošnih določbah Ustave republike Slovenije. Tam je določena dolžnost države, da na svojem ozemlju skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, kar zavezuje tudi lokalne skupnosti k varstvu kulturnih spomenikov. V Strategiji kulturne dediščine 2020-2023, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo, je med drugim zapisano: »Ker je ohranjanje dediščine v javnem interesu, njeno lastništvo ne more biti razlog, da lastniki v celoti prevzemajo finančna bremena ohranjanja. Zato je nujno razviti učinkovit in bolj demokratičen pravni in finančni okvir varstva in ohranjanja dediščine«. S pomočjo javnih razpisov Slovenija pomaga obnoviti kulturno dediščino v mnogih občinah. Vse občine, ki že izvajajo omenjene razpise, se zavedajo izjemnega pomena in širokega potenciala obnovljene kulturne dediščine. Zato je del javnih sredstev namenjen tudi temu segmentu. Urša Remškar z Občine Horjul pojasnjuje: 'Na podlagi Pravilnika bo občina letno pripravila in objavila javni razpis, s katerim bo spodbujala obnovo nepremične kulturne dediščine in razdelila sredstva prijaviteljem za investicije v kulturno dediščino v Občini Horjul. Sredstva javnega razpisa bodo namenjena ohranjanju, vzdrževanju in urejenosti nepremične kulturne dediščine, med katero sodijo kulturni spomeniki državnega in lokalnega pomena ter kulturni spomeniki vpisani v register, ki so razglašeni z odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Horjul. Do sredstev bodo lahko upravičeni dejanski oziroma zemljiškoknjižni lastniki, posestniki ali upravljavci kulturne dediščine, NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 27 N OS Občina Horjul Intervju Janez Janša - sadjar Letos jabolk ne bo Pozeba v aprilu je prizadela celotno sadjarstvo po celi Sloveniji in tudi sosednjih državah. Kaj to pomeni za vas? Glede na to, da se na kmetiji ukvarjamo predvsem s sadjarstvom in nekaj malega z živinorejo, smo soočeni z zelo velikim izzivom in se bomo morali boriti za preživetje, saj je glavni vir dohodka vzela pozeba. To tudi pomeni, da moramo vse stroške spraviti na minimum in enostavno preživeti. Nič ne bo investicij, vse to mora sedaj počakati na boljše čase. Žal je tudi to del življenja. Janez Janša, sadjar iz Lesnega Brda. drevesu bo listje, plodov pa ne. Bujno rastoče sorte bodo pognale veje, lahko pa bo tudi težava pri nastavkih za naslednje leto. V tem mrazu so vsa drevesa v šoku, ko pa se bo otoplilo bodo veje začele divje rasti, saj bo šla vsa hrana tja namesto v razvoj sadežev. Zato je nujno, da letos ne obrezujemo ničesar, tudi če še niste rezali vej. Najbolje je pustiti drevo, tako kot je, ker bodo drugače na hitro pognali enoletni poganjki. Sadovnjaki se razprostirajo na treh hektarih. Skladišče bo samevalo dve leti. Če smo jemali za samoumevno, da jabolko iz domačega drevesa postavimo na mizo, se bo to letos spremenilo. Ta naravna katastrofa je močno prizadel tudi edinega pridelovalca jabolk v naši občini, ki sicer na leto pridela med 60 in 70 tonami različnih sort jabolk. Pogled na nasad jablan na bregu v Lesnem Brdu je žalosten, zelo žalosten. Kar je še pred nekaj tedni kazalo podobo rajskega vrta s čudovitimi odprtimi cvetovi, je izginilo v eni sami noči! Kako vas je pozeba prizadela, je veliko škode? To je enostavno katastrofa, nimam besed. In ko se pogovarjam z ostalimi sadjarji, je enaka slika povsod. Ne samo sadno drevje, tudi nasadi borovnic na primer so pozebli. Kdo je vaš največji odjemalec? Okoli 70 odstotkov letne pridelave prodamo sami doma, saj imamo stalne stranke. Te cenijo naša jabolka in vedo kaj dobijo, vedo, kako se ukvarjamo skozi celo leto z nasadi in predvsem, da pri nas zanesljivo dobijo jabolka dobrih sort, ki prihajajo iz lokalne pridelave. Sicer pa imamo tudi nekaj večjih odjemalcev, kot so Metrel za potrebe Pozebli cvetovi. menze in kmetijski zadrugi Dobrova in Podpeč. Ali seje vseh letih, odkar se takole ukvarjate s pridelavo jabolk, že pripetila tako huda pozeba? S to dejavnostjo se na kmetiji ukvarjamo od leta 1996 in lahko rečem, da so žal takšni pojavi vedno pogostejši. Leta 2017 je pozeba vzela vse, enako kot letos. Leta 2018 je bila škoda delna, potem pa sta sledili dve dobri sezoni. Letos pa jabolk ne bo! Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zgodila se je pretopla zima in potem pretopla pomlad oziroma prvi tedni v aprilu. Vegetacija se je že začela in drevesa so pognala sok v poganjke. Pred recimo 40 leti je drevje cvetelo šele po 1. maju, sedaj pa je cvetelo 3 tedne prekmalu. Ta nihanja v temperaturi so velika nevarnost. Prvo noč se je temperatura spustila na -14 °C, drugo noč na -10 °C in trejo noč na -5 °C. Kljub temu, da imamo v treh sadovnjakih urejeno oroševanje, ki lahko do neke mere prepreči škodo, je bil mraz prehud. Z oroševanjem si lahko pomagamo do temperature - 7°C pod to mejo pa ne pomaga nič več oziroma je celo slabše. Tudi kurjenje in s tem segrevanje ozračja ne pomaga. Pozeba je pravzaprav prizadela čisto vsa sadna drevesa, tudi tista, kijih imamo doma na vrtu ali v sadovnjakih okoli hiš. Ali lahko kaj svetujete občanom, kaj lahko naredijo? Zelo preprosto lahko preverimo, če je pozeba prizadela cvetove. Poiščejo naj tiste še zaprte cvetove in jih preprežejo na polo. Če je v notranjost plodnica rjava je vsega konec. Tu ne bo sadja. Na 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ■I Kako naprej? Letos pridelka ne bo, lahko le upamo, da bo naslednje leto boljše. Za sadjarje bo leto dolgo 730 dni. Seveda pa se lahko tudi takšna pozeba ponovno pripeti. Ravno v tednu po pozebi smo prodali zadnji zaboj jabolk. Besedilo in foto: Peter Kavčič Predstavljamo sodelavko na področju urbanizacije in gradenj Maja Šušteršič je sodelavka občinske uprave, ki se je kot zadnja pridružila ekipi in kdorkoli se je v zadnje pol leta ukvarjal z nepremičninskimi zadevami v horjulski občini jo je najverjetneje že spoznal. Z večanjem obsega del na področju gradenj zasebnih objektov občanov in nenehne gradnje ali posodobitve občinske infrastrukture je njeno delo tesno povezano z urejanjem nepremičnin. Nova sodelavka, ki je po izobrazbi inženir gradbeništva, takole na kratko opisuje, s čim se ukvarja na občini in kakšna je njena izkušnja po pol leta dela v Horjulu: 'Če povem na kratko, lahko rečem, da delam vse, kar je povezano z nepremičninami v občini. To je v osnovi moje delo. Torej od izračunov višine nadomestila komunalnih prispevkov do urejanja geodetskih od- Maja Šušteršič je nova sodelavka, ki deluje na področju gradenj in urbanizacije. mer, urejanje mejnih zadev in prenosov na javno dobro, kar nam nenazadnje narekuje zakon, ki nalaga to delo lokalnim skupnostim. Po pol leta dela v občinski upravi lahko rečem, da sem zelo zadovoljna tukaj, saj delam v odličnem kolektivu, kjer si med seboj vedno pomagamo. Glede na to, da sem se ekipi pridružila kot zadnja, so me lepo sprejeli in vpeljali v delo. Pri mojem delu se seveda srečujem tudi z občani oziroma sem z njimi v stiku prek telefon ali e-pošte in lahko rečem, da sem pozitivno presenečena nad tem, kako so ljudje tukaj delavni in tudi zelo pripadni občini. Večinoma se vsi zavedajo, da smo na občini tukaj zato, da stvari uredimo za njih in da jim pri vsem kar morajo urediti pomagamo. S tem, ko urejamo zadeve za občane, pa tudi sama občina sledi razvoju in ureditvi zadev, povezanih z gradnjami in urbanizacijo.' Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 28 N Q5 Občina Horjul 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Slovenska bakla na poti v Tokio tudi skozi Horjul Ponedeljek, 10. maja, bo olimpijski ogenj zagorel tudi v Horjulu. Ta s svojim sporočilom prinaša v vse kraje sveta optimizem in upanje na boljše čase. Vse ljubitelje športa pozivamo, da se udeležite manjše slovesnosti ob tej priložnosti, ki bo predvidoma ob 12. uri. Pri slovenskem olimpijskem komiteju so takole obrazložili samo idejo in potek potovanja bakle: 'Olimpijski ogenj za igre v Tokiu 2020 je zagorel že 12. 3. 2020, pred razglasitvijo pandemije covid-19. Z zgodovinskim zamikom Iger imamo priložnost, da soustvarimo vseslovenski poklon športu in širimo vrednote olimpizma. S slovensko baklo želi- mo ponesti sporočila solidarnosti, upanja in izjemne jeklene volje med ljudi in predvidoma od 11. aprila do 9. julija 2021, iz Raven na Koroškem do Maribora v druženju z olimpijci prepotovati 212 občin in 3 zamejske skupnosti. Štafetno bo baklo predalo okvirno 10.000 ljudi, ki bodo predvidoma pretekli 12.000 km, kot je dolga pot iz Raven do Tokia. OKS-ZŠZ bo v sodelovanju s svojimi regijskimi pisarnami in športnimi zvezami ves čas aktivno vpet v operativno izvedbo in vključevanje krajanov - od mladih do vrhunskih športnikov, športnih društev, klubov, zvez in drugih pri nošenju bakle.' Občina Horjul bo z regijsko pisarno OKS-ZŠZ sodelovala pri načrtovanju dogodka in samem oblikovanju trase skozi Horjul. Na občini verjamejo, da bodo s tem pripomogli pri promociji in prepoznavnost poslanstva olimpijskih iger in pomena športa za občane in občanke. Dogodek bo v naši občini predvidoma 10. 5. 2021 ob 12. uri. Manjša slovesnost ob potovanju olimpijske bakle skozi Horjul pa bodo pospremili ljubitelji športa in športna društva. Glede na to, da je vlada podaljšala epidemijo še za mesec dni, bo seveda sam potek dogodka usklajen z aktualnimi navodili in možnostmi. Vsekakor pa tega trenutka, ki ima močan simbolni pomen, ne gre zamuditi. Peter Kavčič, foto: OKS Delavnice prve pomoči za najmlajše Poziv glasbenikom za ponovitev koncerta pod balkoni Včasih je dovolj že pogled ali nasmeh, morda kak pozdrav ali kratek klepet in je dan takoj malce lepši. Ob glasbi pa nam vsem zaigra srce. Se strinjate? Koliko topline premorejo ti talentirani ljudje v naši občini, ki z glasom ali inštrumenti razveseljujejo poslušalce, so v Hor- julu dokazali že lansko leto, ko so v najtežjih časih razveselili najstarejše. Sedaj je čas za nov koncert! Ko so bili stanovalci v domu starejših v Horjulu zaprti v sobah in oddelkih zaradi varnostnih ukrepov povezanih s pandemijo, so jim številni glasbeniki, ki so nastopili na dvorišču ali na cesti pred stavbo, vsem izjemno polepšali te trenutke preizkušnje. Zato so se na občini Horjul skupaj z vodstvom doma starejših občanov dogovorili, da pozovejo vse glasbenike, da bi tudi letos takšne koncerte ponovili. Našim najstarejšim občanom bo v teh težkih časih to ogromno pomenilo. Zato prosijo vse, ki bi bili pripravljeni popestriti dan oskrbovancem, da pokličete na telefonsko številko 040 350 273, da se dogovorite o podrobnostih nastopa pod balkoni. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv PREJELI SMO Val, ki prihaja Morda je ta hip, ko je sneg ustavil pomlad, tisti čas, ko mi bo uspelo ubesediti vsaj nekaj tistega, kar bi rad. O zrcaljenju časa, trenutka, v katerem smo. Tisti, ki me poznate osebno ali prek teh občasnih prispevkov, veste, da sem zunanji tip, da mi Narava ne predstavlja tujega, od mene ločenega okolja, ampak je vse skupaj preplet Enega. Tudi o tem pozneje. Naša človeška stvarnost je zbolela in poblaznela. Zdravstvena kriza, ki se je z novim virusom razširila po planetu, je le zadnji, trd dokaz, kako globoko smo zabredli vstran. Prihaja pomlad. Še smo živi. V tem divjem elektronskem vetru se oprimimo svojega središča. Čas je pravi za prepoznavo, kdo je kdo. Čas je pravi za prepo-znavo, kdo si ti sam. Človeštvo je zmes neštetih iščočih popotnikov. Situacija ga izčiščuje in zdaj boš med njimi lažje našel duhovno sorodstvo. Ne pusti se zmesti tako obglodanim načinom. Moč praviloma ni vsebina večine. Pravi duhovniki so med nami tisti, ki so sposobni uporabljati vez z Bogom(injo), svojo dušo. Svojo pamet. Zna biti, da je na obzorju oblak, ki bo stresel temelje sveta. Zna biti, da je pojutrišnjem tisti dan, ko se bodo ranjeno podnebje, zastrupljena voda, vzburjeni mikrosvet, človeška slepota, frustraci-ja in norost seštele v podobo razodetja. Ko nam bo zmanjkalo sreče in bodo tempirane bombe v resnici popokale. Slutim, da je ta dan blizu, da že okušamo čudno zoro njegovega vzhoda. Zato pravim: Kaj nam ostane, nam, ki imamo srca še iz zemlje in korenin in čutimo drhtenje sveta, ki se mu para mreža živega. Ostane nam najvišja naloga. Da brez strahu prenesemo tisto, kar je v človeku Svetloba in da zaupamo v Red Stvari. Še tako »napredna« tehnologija v končni fazi dokazuje, da je le strup v bolnih rokah slepca. Ozrimo se vase v tem času. Sami smo krivi. Prodali smo dušo hudiču, svoje življenje za življenjsko zavarovanje, svojo radoživost za instant užitke, svoje otroke za šole, svojo zemljo za denar, svoje srce za kariero. Prihaja cepilni val. Naj se zgodi, ker je prav. Pogumni in modri upajo zreti resnici v oči. Niti ne potrebujejo gore dokazov za to. Zavoljo pravice do zdravja naj se človek odloči in ne zato, ker mu pošastno gojišče zla to ukazuje. V enem hipu svojega potovanja, v enem trenutku svojih življenj se boš moral odločiti, da se izpostaviš kot droben svetilnik in kot tak postaneš bojevnik za lastno vzcvetenje. Vse, kar je divjega, še čistega v sferi živega, bo s teboj povezano in če v to zaupaš, si neuničljiv. Vau, koliko izbir je pred nami. Kličem vam na Prebujenje Pomladi! Naj Dobro raste! Primož Bizjan Rdeči križ Slovenije izvaja preventivne delavnice ''Samo eno življenje imaš - Prva pomoč za najmlajše'', katerih glavni namen je otrokom približati pomen prve pomoči, klic na številko 112, odnos do poškodovane osebe in preventivno ravnanje, da ne pride do nesreče. Tako sta nas obiskali prostovoljki Rdečega križa in nam predstavili prvo pomoč za najmlajše. Najprej smo poimenovali sklepe in jih razgibavali. Nekateri otroci že zelo dobro poznajo imena sklepov. Pogovarjali smo se, kako si lahko poškodujemo sklepe, kaj lahko naredimo, da se izognemo poškodbam. Igrali smo se, da so si nekateri otroci poškodovali roko, zato smo roke mobilizirali s trikotnimi rutami. S povoji smo povezali še poškodovane gležnje in zapestja. V dar smo dobili škatlo s prvo pomočjo, otroci se z vsebino navdušeno igrajo. Imamo čisto prave poškodovance in zdravnike. Imeli smo se super. Najmlajši otroci so se lahko skozi igro naučili, kako skrbeti za lastno zdravje in varnost ter spoznali pomen solidarnosti in humanosti. A.S. Čistilna akcija na Vrzdencu V soboto, 27. 3. 2021, se je preko 30 krajanov Vrzdenca zbralo na čistilni akciji, ki jo je organiziral Vaški odbor Vrzdenec v sodelovanju s Športnim društvom Vrzdenec. Pobrali smo smeti ob cestah, obžagalo pa se je tudi zarast ob vaški poti. Organizatorji se zahvaljujemo za velik odziv domačinov. Veseli smo, da smo s skupnimi močmi pripomogli še k lepšemu izgledu naše va- sice. Sara Sečnik NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 29 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 3. 3. 2021: Sestal sem se z nekaterimi lastniki zemljišč, po katerih bo potekala Barjanska kolesarska povezava v naši Občini. 10. 3. 2021: Sestal sem se z lastniki zemljišč pri avtobusni postaji Dobrova in objektu Aljaž Bar glede ureditve lastništva zemljišč in prostorske ureditve središča Dobrove. 10., 11. 3. 2021: Potekala je javna predstavitev projekta za ureditev ceste Šujica-Podutik. Skupaj s predstavniki Občine, predsednikom Krajevne skupnosti Dobrova Francem Smrtnikom in predstavnikom projekta K Projekt L d.o.o. smo lastnikom zemljišč ob cesti, ki se bo urejala, predstavili vsebino projekta, predvidene posege v zemljišča in odgovorili na zastavljena vprašanja. 11. 3. 2021: Podjetje Producta d.o.o. je predstavilo sistem ultrafiltracije vode na vodovodnem sistemu Šentjošt. Nekaj dni kasneje smo podpisali pogodbo za ureditev priprave pitne vode na vodovodnem sistemu Šentjošt. 17. 3. 2021: Na povabilo Veleposlaništva Irske sem se udeležil virtualnega sprejema irskega ambasadorja Mylesa Geirana ob dnevu sv. Patrika, irskega državnega praznika 17. 3. 2021: Na 5. rednem delovnem srečanju Sveta predsednikov svetov krajevnih skupnosti sem se srečal s Francem Smrtnikom, Tončko Dolenc, z Jankom Božnarjem, in Janezom Oblakom. Obravnavali smo tekočo problematiko in zastavili načrte za naše nadaljnje delovanje (čistilna akcija, urejanje središč naselij ...). 19. 3. 2021: Z dosedanjim lastnikom sem podpisal pogodbo za nakup objekta bivše trgovine Zelena dolina, na naslovu Ulica Vladimirja Dolničarja 15, Dobrova. Pridobitev objekta je del celovite urbanistične prenove središča Dobrove. 26. 3. 2021: Na temo protipoplavnih ukrepov na Šujici sem sodeloval pri snemanju prispevka za RTV Slovenija. 26. 3. 2021: Udeležil sem se 8. redne seja Sveta KS Črni Vrh. 31. 3. 2021: Udeležil sem se komisijskega pregleda izvedenih del v sklopu rekonstrukcije ceste Polhov Gradec-Dobrova, 1. in 2. faza, na odseku od Belice do začetka Hrastenic. 31. 3. 2021: Na sestanku mi je bil predstavljen projekt Prostofer o možnosti vzpostavitve brezplačnih prevozov za starejše v naši občini. 31. 3. 2021: Na 14. redni seji Občinskega sveta smo s svetniki obravnavali devet točk dnevnega reda. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-800. Nov projekt v Polhovem Gradcu Razgled z vrha Polhkovo razgledišče je nov projekt, ki bo v prihodnjem letu realiziran v Polhovem Gradcu. Z njim bodo občani in obiskovalci pridobili novo površino za druženje v središču Polhovega Gradca. Občina Dobrova - Polhov Gradec si prizadeva za ureditev središč večjih naselij v občini. Nov projekt, imenovan Polhko-vo razgledišče, ki je del celovite urbanistične ureditve središča Polhovega Gradca, bo poskrbel za novo celostno zasnovano pot v središču naselja, ki se bo nahajala na travnati površini od parkirišča ob Kulturnem domu Jakoba Trobca do župnijske cerkve v starem vaškem jedru. Z izvedbo projekta bo Polhov Gradec pridobil večnamensko površino za druženje domačinov in obiskovalcev. S projektom bo trenutno še neurejena travnata brežina postala bolj uporabna in bolje izkoriščena, saj bo omogočila nove načine za preživljanje prostega časa. Polh-kovo razgledišče bo vključevalo utrditev in izvedbo sprehajalne Območje, kjer se bo nahajalo Polhkovo razgledišče poti s panoji, kjer bo na voljo tematska razstava, ureditev razglednih točk, postavitev klopi, košev za pasje iztrebke, igral in javne razsvetljave, poskrbljeno pa bo tudi za novo hortikultur-no ureditev, zasaditev sadnih dreves in ureditev javno dostopnega zeliščnega vrtička. Občina je projekt pripravila v sodelovanju z Margito Vehar, ki bo v sklopu Dežele zelišč poskrbela za zeliščne gredice in organizirana vodenja in delavnice v zvezi s poznavanjem zelišč, njihovo rastjo in pripravo zeliščnih izdelkov. Pri projektu sodeluje tudi Javni zavod Polho-grajska graščina, ki bo poskrbel za razstave na panojih. Občina je projekt uspešno prijavila na javni poziv Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem za obdobje od 2019 do 2023, zato je upravičena do znatnega sofinanciranja. Skupna vrednost projekta znaša dobrih 221 tisoč evrov, od tega bo znesek v višini dobrih 145 tisoč sofinanciran. Občina bo z deli pričela v letu 2022 ter projekt v istem letu tudi izvedla, zato bo Polhkovo razgledišče že v naslednjem letu na voljo za prve obiskovalce. LR Nova čistilna naprava na Dobrovi V letošnjem letu se bo pričela gradnja nove čistilne naprave na Dobrovi, saj je obstoječa čistilna naprava močno preobremenjena. Zgrajena je bila namreč že leta 1975 in kljub prenovi v letu 1994 je zaradi naraščajočega števila prebivalcev Dobrove in okoliških naselij postala premajhna glede na potrebe. Nova čistilna naprava se bo nahajala na območju obstoječe, zato projekt predvideva tudi odstranitev vseh objektov sedanje čistilne naprave Dobrova. Nova čistilna naprava bo sprejemala odpadne vode naselij Dobrova, Hruševo (Selo), Gabrje, Šujica, Stranska vas, Draževnik, Spodnji Razori in Komanija. Nova čistilna naprava bo večja in močnejša, z nazivno zmogljivostjo 4000 PE. Delovala bo po posodobljeni tehnološki zasno- vi čiščenja, in sicer s suspenzijo biološkega blata v sekvenčnih (SBR) bazenih z delno aerobno stabilizacijo blata. Predvideno je terciarno čiščenje, torej tudi čiščenje dušikovih in fosfornih spojin. Čistilna naprava bo obsegala naslednje objekte oz. sklope: grobe grablje, vhodno črpališče, mehansko predčiščenje, obarjanje fosforja, SBR bazen, merilnik pretoka in kontrolni jašek iztoka, zgoščevalec in zalogovnik blata, kompre-sorsko postaja, pripravo tehnološke vode, kemični filter, vodomerni jašek in hidran-tno mreža, upravne prostori, sanitarije, skladišče in prostor elektro omar. Občina Dobrova - Polhov Gradec je že pridobila gradbeno dovoljenje za izvedbo projekta. Projekt za izvedbo, ki ga je potrdil tudi upravljavec fekalne kanalizacije JP VOKA SNAGA, je izdelalo projektantsko podjetje Alpeng. V aprilu 2021 bo izveden razpis za izbiro izvajalca del, pričetek gradnje pa je skladno s tem načrtovan za konec leta 2021. Večina gradbenih del bo opravljenih v letu 2022, dokončanje investicije in poskusni zagon čistilne naprave pa sta načrtovana v letu 2023. Po izgradnji nove čistilne naprave na Dobrovi se bodo lahko pričele aktivnosti za združevanje kanalizacijskih sistemov v občini in ukinjanje določenih čistilnih naprav, kamor spadata tudi čistilna naprava Šujica in čistilna naprava Selo. V skladu s tem je Občina v letu 2020 pričela s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za navezovalni kanal med kanalizacijskim sistemom Šujica in kanalizacijskim sistemom Dobrova, uspešno pa je pridobila tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskega sistema Stranska vas, ki bo prav tako speljano do nove čistilne naprave. LR Izsek iz projekta, ki prikazuje novo čistilno napravo na Dobrovi NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 30 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Zaključek protipoplavnega urejanja v Dolenji vasi Z urejanjem porečja Gradaščice v Dolenji vasi je Direkcija RS za vode v sodelovanju s pogodbenim izvajalcem Inkaing d.o.o. pričela v lanskem letu, in sicer v sklopu projekta "Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice - Etapa 1B''. Dela na območju Dolenje vasi, kjer se nahaja sotočje vodotokov Gradaščica in Prošca, so obsegala številne ureditve, ki so bile nujno potrebne. Območje je namreč ob nastopu visokih voda poplavno ogroženo, kljub temu da je bil pred leti ob severnem robu vasi že izveden protipoplavni nasip. Ta je bil prenizek in bi ga narasle vode Gradaščice lahko prestopile, kar bi povzročilo erozijo in porušitev nasipa. Stopnja poplavne ogroženosti Dolenje vasi je označena s faktorjem Q100, kar pomeni, da območje ogrožajo poplave s povratno dobo 100 let oz. da obstaja 1 % možnosti, da se poplava ponovi v naslednjih 100 letih. Skupna pogodbena vrednost protipoplav-nih ukrepov na območju Dolenje vasi znaša 106.565,00 evrov. Ureditev porečja Gradaščice Obravnavano območje v Dolenji vasi na območju Dolenje vasi je vključevala povišanje in podaljšanje obstoječega protipoplavnega nasipa, ki se nahaja na desnem bregu reke in zdaj meri 240 metrov, visok pa je 1,5 metra. Izvedeni so bili tudi prepusti. V sklopu izvajanja protipo-plavne ureditve, pa je izvajalec del poskrbel tudi za novo traso telekomunikacijskega voda, ki se je prej nahajal v trasi jarka, in njegovo prestavitev ter prestavitev omarice prižigališča javne razsvetljave. Izvedla se je tudi zamenjava in zaščita vodovoda na obravnavanem odseku. Trenutno se v Dolenji vasi izvaja še fino planiranje nasipa in njegova zatravitev, ki bo zagotovila protierozijsko zaščito. Zaključek del v Dolenji vasi je skladno s terminskim planom predviden najkasneje do 15. maja 2021. O protipoplavnem urejanju porečja Grada-ščice so poročali tudi na RTV Slovenija. Prispevek in intervju z županom Francem Setnikar-jem si lahko ogledate na povezavi: https://www. rtvslo.si/4d/arhiv/174764612?s=tv LR Ureditev pokopališča na Dobrovi V teh dneh je Režijski obrat občine Dobrova -Polhov Gradec poskrbel za zunanjo ureditev pokopališča Dobrova in redna vzdrževalna dela v okolici. V sklopu ureditve je bila na pokopališču posajena nova lipa, stara lipa pa je bila odstranjena, saj je bila poškodovana. Prav tako je bila urejena bre-žina pri lipah, kjer je na novo za- sajeno dodatno okrasno grmičevje. Pod lipami pa bo urejen še obstoječi prostor za parkiranje avtomobilov. Nad pomožnim objektom, ki se nahaja na pokopališču poleg mrliške vežice, je bilo odstranjeno odvečno grmovje in borovci, teren pa je bil izravnan in posejan s travo. Ureditve je izvedlo Vrtnarstvo Klemen Trobec, s.p. Na pokopališču pa so nameščene tudi nove klopi - dvojna klop se nahaja v senci pod lipami ob glavnem vhodu na pokopališče, še dve klopi pa se nahajata v neposredni bližini mrliške vežice. V sodelovanju z dobrovsko župnijo in Javnim zavodom Polhograjska graščina pa je v delu tudi informativna tabla, ki bo zaokrožila zunanjo podobo pokopališča ter obiskovalcem predstavila Župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja na Dobrovi, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. LR Višji znesek občinske socialne pomoči Posamezniki, ki se znajdejo v socialni stiski lahko preko celega leta oddajo vlogo za enkratno denarno socialno pomoč. Namenjena je premostitvi trenutne materialne stiske, ko si posamezniki ne morejo sami zagotoviti preživetja z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z drugimi dohodki, s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati ali na drug način določen s predpisi, ki urejajo socialno varstvo za denarno socialno pomoč. Vlogo za občinsko socialno pomoč lahko vloži polnoletni posameznik, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v občini Dobrova - Polhov Gradec, njegov dohodek pa ne presega minimalnega dohodka, ki ga ureja zakon o socialno varstvenih prejemkih. Višina občinskih denarnih socialnih pomoči se za vsako leto določa posebej. Odbor za zdravstvo in socialno je letos predlagal zvišanje enkratne socialne pomoči, zato se je zvišala za 50 evrov v primerjavi z letom 2020 in bo letos znašala 330 evrov. Občinsko socialno pomoč je mogoče pridobiti tudi z oddajo vloge na javni razpis, ki ga Občina Dobrova - Polhov Gradec objavi vsako leto spomladi v Našem časopisu in na spletni strani. Aktualni razpis za socialno pomoč je odprt od 26. aprila 2021 do 28. maja 2021. Pomoč v okviru javnega razpisa je namenjena kritju stroškov nakupa šolskih potrebščin in šolskih kosil osnovnošolcev, plačilu letovanj in šole v naravi osnovnošolcev, pomoči pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin (hrana, obleka, obutev ...) in kurjave. Občina Dobrova - Polhov Gradec Občina pridobila gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Stranski vasi Občina je k reševanju infra-strukturnih problemov na območju Stranske vasi pristopila iz različnih smeri. Največji projekt na območju Stranske vasi v preteklih letih je ureditev križišča Šuji-ca-Podutik-Stranska vas, ki je spremenil potek prednostne ceste. Stransko vas bo prometno še dodatno razbremenila rekonstrukcija odseka ceste Šujica-Podutik, ki jo Občina pospešeno pripravlja. Cesta skozi Stransko vas bo nato namenjena le še za lokalni dovoz. Najaktualnejši projekt v Stranski vasi pa je izgradnja fekalne kanalizacije s črpališčem, za katero je Občina letos marca pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje. Gradnja kanalizacije bo predvidoma zaključena do leta 2023. Glavni krak fekalne kanalizacije Stranska vas bo potekal ob cesti od Podutika preko Stranske vasi do Dobrove, nova kanalizacija pa bo potekala tudi ob lokalni cesti Stranska vas-Bokalce, trije kraki bodo izgrajeni po vaških poteh, nekateri pa še po poteh med hišami, da bi zagotovili čim večjo pokritost Stranske vasi. Projekt izgradnje kanalizacije se pripravlja sočasno s projektom za izgradnjo nove čistilne naprave na Dobrovi, s katero bo Občina v sodelovanju z JP VOKA SNAGA in Javnim holdingom Ljubljana pričela letos. Projekta sta povezana, saj se bo novo kanalizacijsko omrežje priključevalo na novo čistilno napravo, ki je trenutno še preobremenjena. Šele po izgradnje nove čistilne naprave pa ji bo možno dodati še odpadno vodo iz Stranske vasi, ki se bo iz glavnega kraka kanalizacije preko gravitacijskega voda priključevala obstoječi kanalizaciji na Dobrovi ob Polhograjski cesti. LR V stalni rubriki Ali veste? bodo občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani med letom naslovijo na Občino. Ali veste, da je v Občini Dobrova - Polhov Gradec nameščenih 23 košev za pasje iztrebke? V Občini Dobrova - Polhov Gradec je nameščenih kar 23 košev za pasje iztrebke, in sicer sedem na Šujici, pet na Dobrovi, po štirje v Polhovem Gradcu in Brezju, dva v Podsmreki in eden v Gabrju. Koši vsebujejo tudi brezplačne vrečke. Minimalistično oblikovani koši se skladajo z izbrano urbano podobo, ki si jo je Občina Dobrova - Polhov Gradec zastavila za cilj in jo že uresničuje z novimi avtobusnimi nadstrešnicami, s klopmi nameščenih na zelenih površinah in drugimi urbanističnimi elementi. Prvi koš je bil postavljen leta 2014, seznam košev v naši občini pa se vsako leto dopolnjuje. V letu 2020 je bilo tako na novo nameščenih kar sedem košev. Občina v sodelovanju z Režijskim obratom skrbi tudi za redno vzdrževanje košev za pasje iztrebke. Pregled košev je opravljen vsak teden, praznijo pa se po potrebi. Če se posamezen koš ne uporablja in je večkrat povsem prazen, se ga prestavi na drugo lokacijo. Strateško razporejeni koši za pasje iztrebke na gosto poseljenih območjih spodbujajo lastnike psov, da ravnajo odgovorno in počistijo iztrebke za svojimi ljubljenčki, saj je to njihova dolžnost. Na območjih, kjer zabojnikov ni, pa so lastniki psov dolžni uporabiti svoje vrečke in odpadek odložiti v zabojnik za komunalne odpadke. Pobiranje iztrebkov pa ni le stvar odgovornosti, temveč tudi varnosti. Pasji iztrebki so nevarni, saj lahko prenašajo številne parazite in bolezni. Na kmetijskih zemljiščih pa resno ogrožajo zdravje živine in drugih domačih živali. Z uporabo košev lahko skupaj pripomoremo k ohranjanju čistih in urejenih javnih površin - parkov, pločnikov in sprehajalnih poti ter preprečimo nepotrebno ogrožanje drugih živali. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 31 Mčasopis Občina Dobrova-Polhov Gradec © Brezplačen WiFi dostop na sedmih javnih mestih v občini Obvestilo občanom: Obrez vegetacije ob cestah S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu, želimo občane in občanke opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves in ostale vegetacije na površinah ob cestišču tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je prometna signalizacija vidna in dostopna. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob pločnikih, saj ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. V skladu z Zakonom o cestah je cestišče definirano kot del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. Skladno z zakonskimi določbami Prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in drugimi zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni: • da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; • da višina žive meje zaradi preglednosti ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; • da morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika); • da so v krivinah na brežinah drevesa s premerom večjim od 15 cm nevarna ovira; • da mora biti grmičevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste (slika); • da nevarne ovire predstavljajo tudi drevesa s premerom večjim od 15 cm, ki rastejo na brežinah v krivini ceste (ovinki). V kolikor se drevo nahaja na brežini nad cesto in je med niveleto vozišča in kotom terena na mestu drevesa višinska razlika do 2 m, je treba drevo ustrezno zavarovati, če pa to ni mogoče, je drevo treba odstraniti. Želeli bi vas še opozoriti, da je prepovedano: • po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; • na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost; • orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Hkrati pozivamo voznike, da preden se z vozilom vključijo v promet na občinsko cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, da odstranijo z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. V prihodnjih mesecih bo Medobčinski inšpektorat izvajal nadzor nad onesnaženjem vozišč in ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah. Kar ne bo ustrezno porezano, bo služba za redno vzdrževanje obrezala ne glede na vrsto vegetacije (okrasne grmovnice, sadno drevje ...). Hvala, ker skupaj z nami skrbite za urejeno in varno okolje! Občinska uprava Obvestilo zavezancem za plačilo NUSZ za leto 2021 Obvestilo Občina objavila javni razpis za dodelitev socialnih pomoči in javni razpis za sofinanciranje projektov za mlade Občina Dobrova - Polhov Gradec je objavila dva javna razpisa, in sicer Javni razpis za dodeljevanje socialnih pomoči in Javni razpis za sofinanciranje projektov za mlade. Celotna razpisna dokumentacija se nahaja na sledečih straneh. Javna razpisa s pripadajočimi prilogami in obrazci sta dostopna tudi na spletni strani in v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Javni razpis za dodeljevanje socialnih pomoči Socialna pomoč Občine Dobrova - Polhov Gradec je v okviru javnega razpisa namenjena subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec), subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22, subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22 in kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti. Rok za prijavo na razpis: 26. 4. 2021-28. 5. 2021 Javni razpis za sofinanciranje projektov za mlade objavljenim razpisom sofinancira programe za mladino. Sofinancirali se bodo mladinski projekti, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot prostovoljnega dela in dela med mladimi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresničevanju njihovega interesa. Rok za prijavo na razpis: 26. 4. 2021-31. 5. 2021 Občina Dobrova - Polhov Gradec Karta kakovostnih skupin naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Zelena barva predstavlja najnižjo kakovostno skupino, modra pa najvišjo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se plačuje od površine nezazidanega zemljišča ali od stanovanjske oz. poslovne površine objekta, ki ga na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali iz registra nepremičnin (REN), ki jih vodi Geodetska uprava RS, določi davčni organ. Ta izda odločbe o plačilu nadomestila, predvidoma v mesecu juniju za tekoče leto, plačljive v dveh obrokih. Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko lastnik ali najemnik/neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe. Pri določitvi višine nadomestila se upošteva namembnost stavbnega zemljišča (gospodarski namen, poslovni namen, stanovanjski namen itd.), lega oz. območje in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo in možnosti priključitve na komunalno infrastrukturo. NUSZ predstavlja izvirni prihodek občin in je dajatev za posredno obremenjevanje prostora kot omejene dobrine prek zemljišča, na katerem je zgrajen oziroma predviden objekt. V okviru finančnih ukrepov ze- mljiške politike NUSZ ostaja v veljavi do uveljavitve davka na nepremičnine. S 1. januarjem letošnjega leta se je za območje občine spremenila vrednost točke za izračun NUSZ. Določena je bila na podlagi določil Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/17 in 197/20), ob upoštevanju indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga vodi in objavlja Statistični urad RS, ki znaša -1,1 %. Vrednost točke v letu 2021 tako znaša 0,002483 EUR za zazidano stavbno zemljišče in 0,001531 EUR za nezazidano stavbno zemljišče, ki je v primerjavi z lanskim letom nižja. Lani je vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče znašala 0,002511 EUR, za nezazidano pa 0,001548 EUR. Občani pa lahko zaprosijo tudi za petletno oprostitev plačila NUSZ. Plačila je oproščen zavezanec, ki je kupil novo stanovanje ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja, družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja NUSZ začne teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva popolnosti vloge za oprostitev plačila NUSZ. V sklopu projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, je občina Dobrova - Polhov Gradec uspešno kandidirala na razpisu za vzpostavitev točk za brezplačni brezžični dostop do interneta. Evropska komisija želi s pobudo WiFi4EU omogočiti državljanom po vsej Evropi brezžični dostop do interneta na javnih mestih, vključno s parki, trgi, javnimi zgradbami, knjižnicami, zdravstvenimi domovi in muzeji. Občina Dobrova - Polhov Gradec je pred določitvijo točk s pomočjo krajevnih skupnosti in društev v občini preverila vsa javna mesta oz. središča javnega življenja, ki bi omogočala brezžični internet s hitrostjo najmanj 30 Mbps in njegovo stabilnost, če je hkrati prijavljenih 50 uporabnikov ali več, saj tako določajo pogoji javnega razpisa. Kriterijem ustrezajo naslednje lokacije v občini Dobrova - Polhov Gradec: - Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61 - KS Črni Vrh, Črni Vrh 37a - KS Šentjošt, Šentjošt 13 - ŠRC Gabrje - KD Jakoba Trobca, Polhov Gradec 13 - ŠD Brezje, Brezje 41d - PGD Dobrova, Ulica Vladi-mirja Dolničarja 11 V prihodnjih mesecih bo podjetje Telekom Slovenije d. d. poskrbelo za namestitev opreme za brezžični internet ter vzpostavitev sedmih točk, kjer bo vsem uporabnikom omogočen brezplačen dostop do brezžičnega interneta. Ponudnik se zavezuje, da bo povezljivost hitra, zanesljiva in varna. O napredku izvedbe projekta bodo občani sproti obveščeni. LR NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 32 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Občinski svet se je sestal na 14. redni seji 14. redna seja občinskega sveta je potekala v sredo, 31. marca 2021. Potrditvi prisotnosti članov občinskega sveta je sledil pregled dnevnega reda, ki ga je sestavljalo devet točk. Potrditev zapisnika 13. redne seje je bila prestavljena na naslednjo sejo, pri drugi točki pa je župan Franc Setnikar prisotne seznanil s potekom ponovne presoje za pridobitev znaka Slovenia Green za trajnostni turizem in z akcijskim načrtom za uresničevanje znaka Slovenia Green. Občina Dobrova - Polhov Gradec je namreč leta 2017 pridobila bronasti znak, ob ponovni presoji pa je v lanskem letu prejela srebrnega. Na podlagi prejetega znaka je Občina pripravila Akcijski načrt, ki zajema ukrepe, ki bodo vodili k še bolj trajno-stnemu poslovanju destinacije. V nadaljevanju je bilo članom sveta predstavljeno letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in o njegovih učinkih za leto 2020. Skladno z omenjenim poročilom o de- lih na energetskem področju v lanskem letu so bila sredstva po besedah župana vložena predvsem v javno razsvetljavo, poudaril pa je, da se poročilo nanaša le na ukrepe iz omenjenega akcijskega načrta. Pri četrti točki dnevnega reda je občinski svet podal pozitivno soglasje k Sklepu o določitvi delovne uspešnosti direktorjev javnih zavodov s področja šolstva v občini oz. ravnateljev obeh osnovnih šol, ki ga je predhodno že obravnaval Odbor za družbene dejavnosti skupaj z oceno delovne uspešnosti, ki sta jo podala sveta zavodov OŠ Dobrova in Polhov Gradec. Svetniki občinskega sveta so nato potrdili predlog Sklepa o ugotovitvi obstoja javnega interesa za kulturo za najem prostorov Kulturne dvorane Dobrova in Polhov Gradec. Na podlagi sklepa bo Občina z lastniki prostorov sklenila pogodbo o najemu, z namenom uresničevanja javnega interesa za kulturo. S tem je Občina ustvarila pogoje za kritje stroškov delovanja kulturnih dvoran in njihovo redno vzdrževanje. V nadaljevanju sta bila svetnikom v potrdi- tev predložena predlog Sklepa o prenehanju statusa grajenega javnega dobra na parceli št. 2138/16, k.o. Šujica in Zaključni račun proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2020. Iz zaključnega računa proračuna za leto 2020 je razvidno, da so bili v omenjenem obdobju prihodki realizirani v višini 80 %, odhodki pa v višini 66,6 %, kar je župan predpisal predvsem zakasnitvi realizacije projektov, ki je posledica težavnega pridobivanja zemljišč. Sledila je osma točka, ki je bila namenjena poročilu župana o svojem delu in uspešnem izvrševanju sklepov občinskega sveta. V sklopu te točke so bili članom občinskega sveta predstavljeni nekateri izmed projektov, ki so uvrščeni v občinski proračun za leti 2021 in 2022. Uroš Grilc je kot avtor idejne zasnove predstavil projekt Zven Odvoz kosovnih odpadkov Občane Občine Dobrova - Polhov Gradec obveščamo, da bo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov na voljo med 15. aprilom in 31. majem 2021. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplačen do količine 2m3. Občani ga lahko naročimo, če ga potrebujemo. To storimo tako, da izpolnimo e-naročil-nico na www.mojiodpadki.si, izberemo datum znotraj razpisanega termina ter počakamo na klic, da se dogovorimo o podrobnostih odvoza kosovnih odpadkov. Kako pripraviti kosovne odpadke? Na dan dogovorjen za odvoz kosovnih odpadkov, odpadke pripravite na prevzemna mesta za komunalne odpadke. Ko Snaga prevzame kosovne odpadke, mora biti njihov lastnik obvezno dosegljiv po telefonu, če pa želi, je lahko tudi fizično navzoč. Kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, itd.). Kosovne odpadke pripravite po 20. uri pred dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura, pa do dogovorjene ure. Med kosovne odpadke spadajo kopalniška oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, druga oprema, igrače, sodi, samokolnice, otroški vozički, vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika -hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Med kosovne odpadke se Steklo in papir (javna zbiralnica) ne sme odlagati preostanka (gospodinjskih) odpadkov, stavbnega pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih odpadkov, zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, JP VOKA-SNAGA d.o.o ne bo odpeljala in bo o njih obvestila pristojne inšpekcijske službe. V pomoč vam je na razpolago tudi Center za podporo in pomoč uporabnikom, dosegljiv na tel.: 01/477-96-00 ali na snagalj@vokasnaga.si. Njihov delovni čas je vsak delovnik od 8:00 do 14:30, ter ob torkih od 8:00 do 16:00. Občina Dobrova - Polhov Gradec zaklete grofice, sledila je predstavitev novega turističnega projekta Polhkovo razgledišče in predstavitev pričetka gradnje nove čistilne naprave na Dobrovi ter z njo povezane izgradnje kanalizacije v Stranski vasi. Zupan je prisotne seznanil tudi s problemi nameravane postavitve bazne postaje na Samo-torici, ki jo bo Občina izpeljala v sodelovanju z občino Horjul in bo omogočila boljši signal na območju KS Šentjošt (Butajno-va, Kurja vas in drugi okoliški predeli s slabim telefonskim signalom). Predstavil je tudi projekt vzpostavitve sedmih točk WiFi4EU, ki bodo ponujale brezplačni brezžični internet na zunanjih javnih površinah v Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu, Šentjoštu, Gabrju, Brezju in na Dobrovi. Zupan je povedal, da bodo predstavitve večjih projektov sedaj redno potekale na sejah občinskega sveta. Vprašanja svetnikov, ki so sledila v okviru stalne točke Vprašanja in pobude članov sveta, so se med drugim nanašala na izgradnjo obvozne ceste na Dobrovi, protipoplavne ukrepe na Šujici, v Polhovem Gradcu in Dolenji vasi, potek cepljenja proti koronavirusu v Občini Dobrova - Polhov Gradec, pokritost internetnega omrežja tudi v redkejše poseljenih delih občine in na gradnjo trgovine na Dobrovi, kjer je župan izpostavil, da dogovori investitorja z nekaterimi lastniki zemljišč še potekajo, cilj pa je jasen - čimprejšnja izgradnja trgovskega centra s pripadajočimi storitvami. Lucija Rus Nalezimo se dobrih navad, cepimo se! Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Najboljša zaščita je cepljenje K preprečevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo priporočena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. Okuži se lahko vsakdo od nas Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje, so zato tudi kronični bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo več kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji. Varnost in učinkovitost cepiv Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene, postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav bila časovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake. Zaščitimo sebe in druge Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas. Pomembno je namreč, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. Nacionalni inštitut za javno zdravje NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 33 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Zven zaklete grofice Dogodki in novosti v maju Zemljevid s predvidenimi postojankami Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z OŠ Dobrova, s Planinskim društvom Podpeč-Preserje in z Zavodom Škrateljc zasnovala novo tematsko pot Zven zaklete grofice, ki bo prva slovenska zvočna planinska pot. Letos se bodo pričela dela za izgradnjo tematske poti, prve obiskovalce pa bo Zakleta grofica lahko sprejela že naslednje leto. Zven zaklete grofice Zven zaklete grofice je integralni turistični produkt, ki povezuje legendo, glasbo in pohodništvo. Je prva slovenska zvočna planinska pot in hkrati že druga tematska pot v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu je že postal priljubljena izletniška točka predvsem za družine in ljubitelje narave, nov projekt, ki združuje pohodništvo, glasbo in legendo o Zakleti grofici, pa bo spodbu- Primer zvočila nameščenega na drevo dil turistični razvoj Dobrove z okolico. Ideja o urejeni poti na Gradišče združeni z legendo je nastala v Osnovni šoli Dobrova, pri projektu pa sodelujeta tudi Planinsko društvo Podpeč-Pre-serje, ki upravlja s pohodno potjo in jo vzdržuje, in soustanovitelj zavoda Škrateljc Uroš Grilc, ki je avtor idejne zasnove tematske poti - več kot uspešno je zasnoval tudi Polhov doživljajski park. Za likovno podobo projekta bo poskrbela uveljavljena ilustratorka Maša Kozjek. Vrednost celotnega projekta znaša dobrih 139 tisoč evrov, od tega bo znesek v višini 92 tisoč evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostala sredstva pa bo zagotovila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Projekt je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo potrjen junija 2020, letos pa se bodo pričela dela. Prve obiskovalce bo tematska pot lahko sprejela že naslednje leto. Legenda o grofici in skladatelj Emil Adamič Projekt temelji na kulturno--zgodovinski dediščini naših krajev. Prvo izhodišče je legen- da o Zakleti grofici. Ljudska legenda, kot jo je zapisala kronist-ka pripovedi in legend Dušica Kunaver, pravi tako: "Na Gradišču nad Razori pri Dobrovi je v davnih dneh stal mogočen grad, v katerem je živela ohola in silno bogata grofica. Nekega dne se je ošabno ozrla v dolino, kjer se je sredi vasi belila romarska Marijina cerkev, in vzkliknila: 'Glej, Mati božja dobrovska, jaz sem bogatejša in mogočnejša kot ti!' V tistem trenutku se je zamajala zemlja, v grad je treščila ognjena strela, a prevzetnico in njene zlatnike je pogoltnila zemlja. Minevala so stoletja in na travi med ruševinami gradu je pastirček pasel živino. Nemudoma je pred seboj zagledal kup bleščečih zlatnikov. Ko je stegnil roko proti njim, je stopila predenj lepa, bogato oblečena ženska, v naslednjem trenutku pa se je pred osuplim pastircem odprla zemlja. Iz globine je zaslišal le še žalosten, očitajoč glas: 'Če bi si ti danes umil obraz, bi se jaz lahko znebila tega zlatega zaklada in našla mir. Tako pa še tisoč let ...' Glas je utihnil in na skalovju ni bilo več ne zlatnikov ne skrivnostne ženske.'' Pomemben element tematske poti bo tudi glasba. Tematska pot bo obiskovalcem predstavila legendo skozi zvok in glasbo, s čemer se bo oprla na skladatelja Emila Adamiča, ki je bil rojen na Dobrovi. Je eden najpomembnejših skladateljev slovenske zborovske glasbe, ki je ustvaril preko 1000 skladb in kompozicij. Osem postojank na poti na Gradišče Za postavitev zvočne poti je bila izbrana obstoječa pohodna pot na Gradišče z izhodiščem v Podsmreki. Obiskovalcem bo na dolžini dveh kilometrov ponujala osem postojank, na katerih bodo se bodo nahajala zvočila, ki bodo neinvazivno umeščena v naravo, saj bodo izkoristila obstoječe naravne elemente ob poti: štore, drevesa, kamne. Obiskovalci bodo z izvirno oblikovanimi tolkali, brenkali in drugimi preprostimi inštrumenti, ki bodo izdelani iz naravnih materialov (les, kovina, steklo in kamen), zvočno poustvarili glavne elemente legende, kot so nevihta, strela in zvon. Pot se bo prilagajala naravnemu okolju in poskušala vanj čim manj posegati. Tematska pot se bo zaključila na vrhu Gradišča, kjer bo obiskovalce pričakala se zaključna postojanka z manjšim objektom in kipom. Tematsko pot bo nadgradila knjižica Obiskovalci bodo ob obisku poti prejeli knjižico Zven zaklete grofice, ki jih bo s pomočjo zemljevida in navodil za uporabo zvočil vodila po poti. V knjižici se bo nahajala tudi zgodba o grofici, ki bo doživetje osmislila, strani za zbiranje žigov in druge vsebine, ki bodo obiskovalce spodbudile k raziskovanju. Knjižica bo na voljo v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku, obiskovalcem pa bo na voljo na različnih lokacijah, tudi v Polhograjski graščini. Pot bodo nadgradili tudi glasbeno izobraženi inter-pretativni vodniki, ki bodo obiskovalcem omogočili posebno glasbeno doživetje. Za domačine, pohodnike, turiste, družine in šole Turistično privlačna pot bo združevala pohodništvo z izobraževanjem, saj bo spodbujala k rekreaciji in zanimanju za naravno in kulturno dediščino kraja, hkrati pa bo poudarjala pomen spoštljivega odnosa do naravnega sveta. Zvočna pot Zven zaklete grofice bo zanimiva za domačine, ki bi radi raziskovali lokalno zgodovino, za šole in družine, ki iščejo nova doživetja, ter za pohodnike, ki si želijo rekreacijo združiti z odkrivanjem zanimivih zgodb. Usmerjenost Občine Dobrova - Polhov Gradec v zeleni in trajnostni turizem zavezuje k razvijanju turistične ponudbe, ki je pozorna na obremenjevanje narave in okolja ter vključuje tudi lokalno prebivalstvo. Po-hodniški turizem na območju naše občine ima dobre možnosti za razvoj, ki ga spodbujata predvsem bližina Ljubljane in tesno sodelovanje s Turizmom Ljubljana, ki obiskovalce prestolnice usmerja tudi k doživetjem v občini Dobrova - Polhov Gradec. Lucija Rus S pričetkom velikega travna v veljavo stopi poletni delavni čas. Odprti bomo vse dni, 10.00 - 20.00. V teh terminih lahko z otroki obiščete Polhov doživljajski park. V hišici v parku se lahko posladkate z dobrotami iz Blagajeve dežele, si prilastite ročne izdelke domačinov ali pa knjige, ki so povezane z lokalnim okoljem. Tam vam bo na razpolago zgovorno osebje, ki bo z vami z veseljem poklepetalo o zgodovini, kulturi, pihajočih dogodkih in idejah za izlete. Ob sprehodu po grajskem parku si lahko privoščite tudi kavo ali sok. V letošnji sezoni bomo našo ponudbo popestrili z izposojo povsem novih električnih koles! Ta se po novem nahajajo tudi v Šentjoštu (Možinetova hiša) in na Črnem Vrhu (Pr' Popr). Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato določenih dogodkov še ne izvajamo. Priporočamo, da pred obiskom, preverite ali bomo dogodek izvajali ali ne. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Ostanimo zdravi! Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike na Slovenskem -dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 2. maja, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Z vami bo Marjan Malovrh. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10.00-20.00, vstopnice lahko kupite v hiši v parku. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami Vljudno vabljeni, da obiščete hišo v parku in knjižnico pod krošnjami, odprti bomo vse dni, 10.00 -20.00.Tudi letos boste lahko obiskali najbolj zeleno knjižnico pod krošnjami. Mozartovi družinski dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe se nadaljuje, 30. maj ob 17. uri, vabljeni na 220. Mozartove družinske dneve. Pred udeležbo preverite, ali bo dogodek potekal v graščini, ali na spletu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Grajska knjižnica Polhov Gradec Knjižnica v Polhovem Gradcu bo od 12. aprila 2021 spet odprta, in sicer ob enakem času kot prej, to je v četrtek popoldan in v soboto dopoldan. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.siwww. grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana in Jasna Bokal (za knjižnico) NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 34 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Obvestilo Spremenjen urnik Knjižnice Dobrova Knjižnica Dobrova je od 12. aprila 2021 naprej odprta po novem obratovalnem času: - ponedeljek: 10:00-15:00 - torek: 12:30-19:00 - sreda: 12:30-19:00 - četrtek: 10:00-15:00 - petek: 12:30-19:00 Knjižnici Polhov Gradec in Šentjošt pa bosta še naprej delovali po običajnem obratovalnem času: - Knjižnica Polhov Gradec: četrtek 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00 - Knjižnica Šentjošt: sreda 18:00-20:00, sobota 10:00-12:00 Občina Dobrova - Polhov Gradec Rdeči križ Slovenije je pripravil projekt solidarnosti in lepih dejanj, s katerim želijo spodbuditi solidarnost med ljudmi in jih spomniti, naj bodo pozorni na to, kaj se dogaja v njihovi neposredni okolici. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, o tem le redko spregovorijo naglas. S projektom, ki nosi slogan Lepo dejanje najlepše mesto najde, nas želijo pri Rdečemu križu opomniti, da lahko že samo s pogovorom, z lepo besedo ali s srčnim dejanjem pomagamo sočloveku v materialni ali čustveni stiski. Cilj projekta je povečati število lepih dejanj v našem neposrednem okolju. Zato pri Rdečemu križu pripravljajo vsebine in oglase, s katerimi bodo poskušali spodbuditi večjo medso-sedsko povezanost in solidarno družbo. Vse aktivnosti v okviru projekta boste lahko spremljali tudi na Instagram profilu @ lepa_dejanja. Projektu pa se bo pridružila tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki bo njihove vsebine predstavljala občanom in tako v svojem domačem okolju spodbujala k večji skrbi za sočloveka. LR Zelena Polhograjska graščina Polhograjska graščina je v soboto, 20. marca 2021, zasvetila zeleno. Na povabilo irskega veleposlaništva se je Polhov Gradec pridružil pobudi Global Greening, s katero je Irska letos že 12. leto zapored obeležila svoj državni praznik, dan svetega Patrika. Mesta in kraji, ki se odločijo za sodelovanje, svojo najbolj prepoznavno znamenitost osvetlijo z zeleno barvo. V Sloveniji so se pobudi pridružile tudi druge znamenitosti, kot so Mesarski most v Ljubljani, Blejski grad, Kulturni center in občinska stavba v Rogaški Slatini, Trg pod gradom v Škofji Loki in Kapucinski most v Škofji Loki. Osvetlitev je bila izvedena ob sodelovanju Občine Dobrova - Polhov Gradec, JZ Polhograjska graščina in Muzeja pošte in telekomunikacij. Lucija Rus, Foto: Jaka Ivančič Projekt solidarnosti in lepih dejanj L D E E S3 DOBREGA SOSEDA... Vedno lepo mesto najde. Dejanje je lahko tako enostavno kot pomoč pri selitvi kavča aii pa skodelica sladkorja, ko si zvečer želiš pripraviti slasten krožnik palačink! Niz takšnih malih dejanj pa vztrajno vodi v boljši medsosedski vsakdan, za vse nas. Ko smo si dobri sosedje, ravno naši odnosi postanejo največje bogastvo Stavite na medsosedsko solidarnost in ona bo stavila na vas. Spremljajte nas na družbenih omrežjih @ @tepa_dejanja v prtndnjli mesecii in ski^raj z nami spodbujajte lepa med sosedska dejanja. tto 1 NAJLEPŠE MESTO NAJDE. www.rdecikrizijubljana.si Ves čas si dihal z domačim krajem, čeprav te je v mladih letih pot vodila za delom, v Ljubljano. Tam si spoznal svojo ženo Kati. V najlepših skupnih letih sta dobila dve deklici, pozneje tudi vnučke. Po upokojitvi sta se za vrnila v tvoj rodni Črni Vrh. Pred več kot dvajsetimi leti si bil med ustanovnimi člani Turističnega društva Črni Vrh. Po Črnem Vrhu krasijo kraj tvoji leseni ko-zolčki in table, ki služijo kot smerokaz popotnikom. Tudi svoj vikend, urejen in obdan z rožicami kot iz pravljice, ki ti je pozneje, ko si šel v pokoj, postal dom, si, kar je bilo lesenega, naredil sam. Zadnja leta sicer nisi več živel na Črnem Vrhu, a mi, starejša generacija, ki smo te poznali, smo se večkrat pogovarjali o tebi. Pred dvema letoma smo ti v Turističnem društvu za ves tvoj trud in doprinos kraju podelili priznanje. Veseli smo bili ponovnega srečanja s tabo. Prišel si z ženo in s hčerko. V zadnjih mesecih sva se nekajkrat slišala po telefonu, tudi za novo leto smo si tako voščili. Takrat si mi povedal, da si bil v bolnici, da so ti odkrili hitro napredujočo bolezen. Že ob pozdravu sem v glasu začutila, da ni tak, kot ponavadi; prijazen in vesel. Govoril si hitro, živčno in se v nekaj minutah poslovil. Sesedla sem se in globoko zadihala. Film se mi je v trenutku zavrtel nazaj, v najlepša leta, po tem, ko si že šel v penzijo. Bil si še zelo vitalen in poln življenja. Kar hitro si ugotovil, da še ni čas za mirovanje in si nam prišel večkrat pomagat pri delu na strehah. Zelo rad si imel les. Bil si spreten in višina ti V slovo Jakob Kržišnik - po domače Koritnkov Jaka ni delala težav. Delali smo skupaj. In v tistem obdobju si bil skoraj del naše družine. Z nami si šel tudi na kmečke igre, tekmovanje na prireditvi Dan pod Lovrencem, kjer smo imeli zelo lep uspeh. Še vedno naše stene krasijo priznanja in glineni petelini s teh tekmovanj. A bolezen v zadnjih letih te je prestrašila. Bil si že tam blizu osemdesetih. S težkim srcem si prodal svojo hiško domačinu in kupil stanovanje v bloku na Jesenicah. Tako sta bila z ženo bližje starejši hčerki, ki si ji zaupal, da boš ob njej na varnem, pa tudi bližje do zdravnika in trgovine. A v tvojem srcu je ostal gozd, mir, hribi,... »Tudi za solato sedaj nimam vrta«, si mipotarnal ob mojem obisku v vajinem novem domu na Jesenicah. »In obletalsem vse te meline!« Si zamahnil z roko in pokazal tja proti Mežaklji in Golici. Po novem letu sem ti po pošti poslala še koledar našega Turističnega društva, konec februarja pa še knjigo Domači kraji, ki je zbornik občine Dobrova - Polhov Gradec, saj si vedno želel vedeti, kako smo Črnovršci. Po glasu si bil boljše volje in skoraj obljubil si mi, da prideš v Črni Vrh, ko bo topleje in ko bodo cvetele blagajke. A 8. aprila, na poti proti svojemu 86. letu, si tiho odšel. In še isti dan se je ta žalostna vest o domačinu razširila po naših vaseh. Ja, zdaj se pa res vračaš v rodni kraj k večnemu počitku. Marija Končan NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 35 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 42 novih operativnih gasilcev Gašenje požara avtomobila [foto: Klemen Zibelnik] Zaključni praktični izpit [foto: Klemen Zibelnik] Po letu in pol se je s praktičnim izpitom končal tečaj za operativnega gasilca, ki ga je organizirala Gasilska zveza Dolomiti. Tečajniki so v oktobru 2019 pričeli z obiskovanjem 149 urnega tečaja in v zimskih mesecih osvojili teoretično znanje in nekaj ur praktičnega dela, nato pa je bil tečaj zaradi pandemije prekinjen. Proti koncu poletja 2020 se je ob ugodnejši epidemiološki sliki vendarle lahko nadaljeval praktični del tečaja. Vnovična razglasitev pandemije je preprečila, da bi tečajniki osvojeno znanje pred izpitno komisijo Gasilske zveze Slovenije prikazali v oktobru 2020. Začasna sprostitev ukrepov pa je omogočila, da se je tečaj zaključi v marcu 2021 s teoretičnim in praktičnim izpitom. 42 tečajnikov je uspešno opravil vse obvesti ter suvereno tudi teoretični in praktični izpit pred izpitno komisijo Gasilske zveze Slove- nije ter tako pridobilo znanja gasilske taktike, tehničnega reševanja, zaščite teles in dihal, uporabe radijskih postaj, vozil in opreme, požara in nevarnih snovi, gradbeništva in preskrbe z gasilno vodo, elektrotehnike in varnosti ter razvrščanja. Sedaj je pred vsemi dolga gasilska kariera, mnogi med njimi se bodo v prihodnosti udeležili še nadaljnjih izobraževanj, usposabljanj in specializacij. Gasilska društva so tako pridobila pomemben kader, ki bo pripravljen posredovati ob nesrečah. Vsem čestitamo. Priložene slike so iz celotnega tečaja, torej od oktobra 2019 dalje, več pa jih je moč najti tudi na spletni strani Gasilske zveze Dolomiti. Gasilska zveza Dolomiti, Klemen Zibelnik Zoom gasilske vaje mladine PGD Dvor OŠ Polhov Gradec Prireditev ob kulturnem prazniku Prireditev ob kulturnem prazniku je potekala 5. 2. 2021 tretjo šolsko uro, seveda preko zooma, saj je takrat še potekala šola na daljavo. Gasilske vaje mladine PGD Dvor potekajo normalno tudi v tem neobičajnem času. Seveda se zaenkrat še ne srečujemo v živo, temveč vaje potekajo preko videokonferenčnega sistema Zoom. Na takšen način se z mladino srečujemo že od sprejetja strožjih ukrepov, ki so se pričeli v oktobru 2020. Pionirji in mladinci se srečujejo enkrat tedensko ob petkih ter so tako zabeležili že preko 20 zoom gasilskih vaj. Vaje potekajo nekoliko v drugačni obliki, vendar še vedno v duhu gasilstva. Na takšen način se srečujemo že pol leta in smo lahko spoznali tudi drugačno plat gasilstva, ki ji v običajnih druženjih nismo uspeli posveti veliko časa. V drugi polovici marca smo se udeležili tudi virtualnega državnega kviza gasilske mladine. Državnega kviza se je tako lahko udeležil vsakdo, ki se je pomeril v različnih nalogah. Sam tip nalog je večinoma sledil konceptu "običajnega" kviza, sta pa bili vprašanjem dodane tudi dve nekoliko drugačni nalogi "spomin" in "poveži slike".Tako je v štirih kategorijah sodelovalo kar 883 mladih gasilcev in njihovih mentorjev. Iz našega društva se je opogumilo osem mladih gasilcev in en mentor. Znova so dokazali, da ohranjajo visok nivo znanja, saj so nanizali nekaj lepih rezultatov. Najvišje se je uvrstila Lucija, ki je bila med mladinci 29. V tej najbolj množični kategoriji (327) so sodelovali še Nina na 35., Ema na 49., Tomaž na 224. in Žan na 302. mestu. Med cicigasilci je med 66 tekmovalci sodeloval tudi David, ki je vknjižil 42. mesto, med pionirji pa je bil Jakob 99. med 271 udeleženci. V kategoriji pripravnikov je bil Jan med 102 udeležencema 49., med mentorji pa je sodeloval Primož, ki je zabeležil 39. mesto med 117 udeleženci. V kolikor pa pogledamo povprečno število osvojenih točk po društvih pa vidimo, da je naše društvo pristalo kar na tretjem mestu. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz 175 društev iz 73 gasilskih zvez in iz vseh 17 gasilskih regij. PGD Dvor, Klemen Zibelnik Začela se je s slovensko himno, ki nam jo je na klavir zaigrala Ana Jankovec, sledila pa je še evropska himna, ki jo je na klavir in v spremstvu violine zaigrala Maša Setničar. Učitelji so v prireditev dodali tudi odlomek iz priljubljene oddaje Infor-dom z namenom, da bi se učenci kaj naučili o 19. stoletju in o našem velikem pesniku Francetu Prešernu. Eno izmed njegovih pesmi z naslovom Kam? je recitiral Anže Hari, nato pa sta Magdalena Grdadolnik in Ela Ušeničnik recitirali pesem To- neta Pavčka z naslovom Pesem o pesmi. Drugošolci so razmišljali o tem, kdo je bil France Prešeren, šestošolci pa o tem, kaj pomeni biti kulturen. Temu je sledila izvrstna plesna točka Klare Podobnikar in Sare Jan-kovec. Nato je Laura Trnovec recitirala svojo pesem Balada o baladi, medtem pa smo si lahko ogledovali risbe sodobnega Franceta Prešerna, ki so jih naredili četrtošolci. Jerca Janša je ob spremljavi harmonike brata Filipa zapela ljudsko pesem Pod to goro zeleno. Sledili so še pr- vošolčki, ki so se spraševali, kaj je to kultura. Maša Levičnik je recitirala pesem Ferija Lainšč-ka Pesmi za majhna čebljala. Za konec so nam Talita Demšar, Ana Zibelnik, Neli Dolinar, Laura in Manca Trnovec, Magdalena Tovornik in Matija Čuden ob spremljavi Ane Jankovec na klavirju zapeli pesem Nine Pu-šlar Svet je tvoj. Med vsako točko je voditeljica predstave, lutka Primičeve Julije, ki sta ji svoj glas posodili učiteljica Urška Žagar in Lucija Škof, povedala nekaj o Prešernu. Iskrene čestitke vsem, ki ste kljub šolanju na daljavo uspeli narediti izvrstno predstavo! Maruša Krivic, 7. b NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 36 MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec ^ © JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2021 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in spremembe), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 14/2013, 56/2013 - ZŠtip-1, 99/2013, 14/2015 - ZUUJFO, 57/2015, 90/2015, 38/2016 - odl. US, 51/2016 - odl. US, 88/2016, 61/2017 - ZUPŠ, 75/17 in 77/2018, 47/2019), Statut Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012, 43/2019), Odlok o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) in Odlok o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2021 (Uradni list RS 21/2021). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22; - subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2021/22; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2021. 4. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 5. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova-Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 6. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI JAVNEGA RAZPISA Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2021/22 višini 1.400,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 4.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2021/22 v višini 600,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 3.570,00 EUR, zmanjšana za sredstva, ki jih Občina Dobrova-Polhov Gradec v skladu z Odlokom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) namenila medletnim enkratnim denarnim pomočem zaradi materialne ogroženosti. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 7. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2021, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna, razen sredstev iz PP 19026 Subvencioniranje šole v naravi ter 19029 Subvencioniranje šolske prehrane, ki se nanaša na obdobje šolskega leta 2021/22. 8. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 28. maj 2021. 9. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec sklepa) je ves časa objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova-Pol-hov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 10. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. K razpisni dokumentaciji morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo delodajalca o neto osebnih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge oziroma zadnji odrezek o pokojnini; - odločbo oziroma potrdilo o višini preživnine; - odločba o višini katastrskega dohodka; - odločba o davku od dohodka iz dejavnosti; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, če je vlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči in odločbo Centra za socialno delo o prejemu izredne denarne pomoči; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju otroškega dodatka; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju štipendije; - potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje za brezposelne in iskalce zaposlitve; - odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost; - izpisek iz bank-e za zadnje tri mesece pred oddajo vloge za vse polnoletne člane; - potrdilo o priložnostnih ali občasnih dohodkih; - kopijo bančne kartice vlagatelja. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 11. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je potrebno poslati na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v spre- jemni pisarni Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 12. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Po poteku razpisnega roka bo strokovna komisija najkasneje v osmih dneh od poteka roka za prijavo na razpis hkrati odprla vloge, ki bodo prispele do razpisanega roka. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru formalno nepopolne vloge bo prosilec pozvan, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolni vlogo. V kolikor vloga v navedenem roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Prepozno prispele vloge se ne obravnavajo. Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih v primeru izpolnjenih pogojev ocenila na podlagi meril za dodelitev denarnih pomoči ter podala predlog prejemnikov denarnih pomoči in višino sredstev. Predlog o izboru prejemnikov denarnih pomoči in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu se predloži direktorju občinske uprave, ki izda sklepe o izboru prejemnikov denarnih pomoči ter višini dodeljenih sredstev v 30 dneh po sprejeti odločitvi in podaji predloga na seji komisije. Prosilec ima možnost pritožbe na župana Občine Dobrova-Polhov Gradec v roku 8 dni od prejema sklepa. Številka: 1230-0001/2021-2 Datum: 09.04.2021 Franc Setnikar Župan JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZA MLADE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2021 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Odlok o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2021 (Uradni list RS, št. 14/2021), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, 3/2013, 81/2016). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov za otroke in mladino v občini Dobro-va-Polhov Gradec v letu 2021. »Mladinski projekt je aktivnost izvajalca -posamični vsebinsko zaključen enkratni dogodek (npr. tabor, delavnica, izvedba prazničnih obdarovanj otrok v mesecu decembru v občini Dobrova-Polhov Gradec, predavanje in podobne dejavnosti).« Sofinancirali se bodo mladinski projekti, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot prostovoljnega dela in dela med mladimi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresničevanju njihovega interesa, in sicer predvsem: - spodbujanju in razvijanju neformalnih oblik vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za večje kompetence; - spodbujanju delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja; - spodbujanje zdravega, aktivnega načina življenja otrok in mladih in preprečevanje različnih oblik odvisnosti; - dvigu kakovosti življenja in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in mladine; - spodbujanju kulturne ustvarjalnosti in ino-vativnosti otrok in mladih; - vključevanju mladih z manj priložnostmi, spodbujanju javnega dialoga o družbenih vprašanjih ter aktivni participaciji mladih pri upravljanju družbe; - dejavnostim med šolskimi počitnicami; - osveščanju in spremljanju drugačnosti, zmanjševanju diskriminacije in socialne izključenosti mladih ter preprečevanju nasilja med mladimi in nad mladimi. Sredstva niso namenjena za sofinanciranje mladinskih projektov, ki imajo naravo: - dopolnilnega poklicnega ali univerzitetnega izobraževanja; - rednega ali dopolnilnega izobraževanja v okviru ustanov, ki delujejo v skladu z določili Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja; - znanstvenih raziskovanj in strokovnih srečanj znanstvenega značaja; - turističnih potovanj, letovanj in izletov ter komercialno naravnanih počitniških programov za mlade; - športnih in drugih tekmovanj, katerih udeleženci so mladi; - programov organizirane športne vadbe; - mladinskih aktivnosti komercialnega značaja (npr. plesne šole, športni klubi, smučarski tečaji...); - kulturnih predstav in festivalov. 4. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se nanašajo na projekte, ki so predmet sofinanciranja tega javnega razpisa, pri čemer se štejejo za nosilce ali uporabnike projektov otroci in mladi v starosti do 26 let (v nadaljevanju: mladi); - prijavitelji so društva in druge organizacije, ki imajo sedež v Občini Dobrova-Polhov Gradec; - da imajo materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - projekti, ki so predmet razpisa, se morajo opravljati na območju občine Dobrova-Pol-hov Gradec in morajo biti namenjeni predvsem mladim, ki živijo v občini Dobrova--Polhov Gradec (med udeleženci bo več kot 80% mladih s stalnim prebivališčem v občini Dobrova-Polhov Gradec); - projekti, ki so predmet sofinanciranja, morajo imeti jasno finančno konstrukcijo in vire financiranja; - občinski upravi Občine Dobrova-Polhov Gradec vsaj enkrat letno dostavljajo poročilo o realizaciji projektov ter namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič; - na razpisu ne morejo sodelovati društva in organizacije, ki programe za mlade izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Dobrova-Pol-hov Gradec iz druge proračunske podstavke; - imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz proračuna v preteklih letih; - se projekti izvajajo na neprofitni osnovi in - izpolnjujejo druge pogoje določene z razpisom. 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2021 na proračunski postavki 18056 Programi za mladino v višini 3.689,70 EUR. 6. UPRAVIČENI STROŠKI SOFINANCIRANJA Za upravičene štejejo stroški, ki: - so povezani s prijavljenimi mladinskimi aktivnostmi in so nujno potrebni za uspešno pripravo in izvedbo mladinskih aktivnosti; - jih je prijavitelj napovedal v prijavi; - so skladni z načeli dobrega finančnega poslovanja, zlasti glede cenovne primernosti in stroškovne učinkovitosti; - so dejansko nastali; - so prepoznavni in preverljivi na osnovi izvirnih dokazil; - niso in ne bodo sofinancirani iz drugih virov občine. Vrsta upravičenih stroškov: - stroški dela zaposlenih v projektu, vključno s stroški dela mentorjev prostovoljcem, ki so vključeni v projekt; - delo prostovoljcev; - stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev; - stroški zunanjih izvajalcev, v kolikor gre za specifične in strokovne storitve (npr. izvedba tematske delavnice, navedene v programu ipd., oglaševanja, prevozi,.); - stroški materiala, v kolikor ne gre za material, ki je namenjen nadaljnjem trženju ali pobiranju prispevkov za organizacijo. Neupravičeni so naslednji stroški: - stroški alkohola, - investicijsko vzdrževanje (npr. obnova prostorov, popravila ...); - amortizacija nepremičnin in opreme; - tekoči stroški poslovanja zaradi opravljanja osnovne dejavnosti prijavitelja. 7. MERILA ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PREDLOGOV MLADINSKIH PROJEKTOV Ocenjevanje in vrednotenje mladinskih projektov bo izvedeno v skladu z merili, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Projekti bodo sofinancirani do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja na podlagi meril dobila posamezna prijava. 8. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2021, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 9. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 31.05.2021. 10. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Do-brova-Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 11. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je potrebno poslati na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13. Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - vloga za sofinanciranje projektov za mlade«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 13. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Nepravilno označene in nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 delovnih dni po preteku roka za prijavo na razpis. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. V roku prispele in pravilno označene vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili za oceno projektov, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju projektov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2021. Upravičenci so dolžni do 15.12.2021 posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi projektov za leto 2021. Številka: 4300-0003/2021-2 Datum: 9.4.2021 Franc Setnikar Župan NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 37 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ničkolikokrat se v svojem življenju vprašamo ali se to in ono splača. Ali je potreben trud na izbrani poti vedno poplačan? Če smo realni ugotovimo, da vedno ne moremo odgovoriti pritrdilno, lahko pa skoraj vedno rečemo, da se je bilo potruditi vredno. Ob tem smo pridobili izkušnjo, ki praviloma vedno koristi, pa čeprav bi utegnila biti negativna. Najbolj pomembno pa je spoznanje, da smo vsaj poskusili doseči nek zastavljeni cilj in ob tem naredili vse kar je v naši moči. Zakaj sem danes tako začel? Zato, ker prebiram novice, ki navajajo sicer statistične podatke v naši občini, vendar nam veliko povedo tudi o našem stanju širše. Ko se prebijam skozi navedbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje vidim, da je tam navedeno veliko podatkov, ki so pri nas boljši od slovenskega povprečja. Preberemo lahko, da smo pri določenih pre-sejalnih testih bolj ozaveščeni od povprečja in posledično so tudi posledice in umrljivost nižje od povprečja. Vidimo, da se višja zavest za zdrav način življenja odraža tudi pri bolj vzpodbudnih rezultatih, ki so povezani z boleznimi srca in ožilja. Splošno fizično stanje naših otrok, kaže, da se ti dovolj gibljejo in tudi stanje duševnega zdravja kaže, da se znamo družiti in pomagati drug drugemu. Da smo bili glede na epidemiološko sliko pri nas že pred meseci eni redkih v Sloveniji že v rumeni fazi in, da smo danes na tretjem mestu po preje- tih dveh odmerkih v cepljenju proti okužbi s covid-19 so le podatki, ki govorijo, da smo nadpovprečno ozaveščeni in vemo kako se je treba prilagajati danim razmeram. Sedaj pa nazaj k uvodu. Lahko ugotovimo, da se je izplačalo truditi in bomo še naprej vztrajali na naši skupni poti. Na poti kjer ugotavljamo, da je potrebno v prvi vrsti v mejah mogočega vlagati vse potrebno v naše najmlajše, ki so naša prihodnost in jim omogočiti da ohranjajo zdrav duh v zdravem telesu. Pri vsem tem se bomo tudi starejši česa novega naučili. Najlepše je, da se vsi in vsak posameznik zavedamo naših neprecenljivih vlog in potencialov na poti k skupno zastavljenim ciljem, presežemo včasih pregovorno nevoščljivost in se uspehov tudi skupaj veselimo. Ob tem naj se posebej zahvalim vsem društvom, mojim sodelavcem, skupinam in vsakemu posamezniku za nesebičen trud in prispevek, da smo kot družba tako uspešni kot smo. Verjamem, da smo dober in primeren vzgled tudi za širšo slovensko občestvo. Skupaj zmoremo, ker se je vredno truditi za dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Prispelo 36 vlog za vpis v vrtec Log - Dragomer, april 2021 - 28. februarja se je zaključil rok, do katerega so starši lahko oddali vlogo za sprejem otroka v Vrtec Log - Dragomer za šolsko leto 2021/2022. Kot so nam pojasnili v vrtcu, je pravočasno prispelo 36 vlog. Koliko novincev bo dobilo mesto v vrtcu, bo znano po zasedanju komisije za sprejem otrok v vrtec. V Vrtcu Log - Dragomer so letošnje leto prejeli še manj vlog za sprejem otrok kot lani. Pravočasno jih je tokrat prispelo 36, tri vloge pa so zamudile rok za prijavo. Število vlog se je v zadnjih letih drastično znižalo, medtem ko so jih leta 2009 prejeli rekordnih 107, leto kasneje 79, leta 2011 jih je bilo 85, leta 2012 pa 80, se je število nato začelo zniževati. Lani so jih dobili 43, leto pred tem pa 51. Kot smo izvedeli so v Vrtcu Log - Dragomer tokrat dobili 28 vlog za sprejem otrok prvega starostnega obdobje, med njimi tudi nekaj za vpis otrok, ki 1. septembra še ne bodo stari 11 mesecev ter še osem vlog za vpis starejših otrok. Koliko otrok bodo sprejeli v vrtec, trenutno še ni znano. Če bo vlog, ki izpolnjujejo starostni pogoj in so bile vložene pravočasno, več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločalo število točk. V. L. Ravnateljica šole ostaja Mihaela Mrzlikar Log - Dragomer, 12. april 2021 - Ravnateljica Osnove šole Log - Dragomer bo še naslednjih pet let mag. Mihaela Mrzlikar, ki šolo vodi že od leta 2006. Na tajnem glasovanju Sveta zavoda je dobila sedem od enajstih glasov. Postopek za izbiro novega ravnatelja Osnovne šole Log - Dragomer je končan. Na vodilnem mestu se tudi po končanem razpisu za novega rav- natelja ne obetajo spremembe. Za ravnateljico je bila znova izbrana mag. Mihaela Mrzlikar. Ta bo konec avgusta nastopila že svoj četrti mandat, šolo pa bo vodila do leta 2026. Poleg Mrzlikarjeve so se za mesto ravnateljice potegovale še tri kon-kurentke, Nataša Grom, Kaja Lenič in Tanja Rozman. Svet zavoda je v skladu z osmim odstavkom 53. člena ZOFVI pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja pridobil mnenja lokalne skupnosti, sveta staršev šole, sveta staršev vrtca in vzgojiteljskega ter učiteljskega zbora. Lokalni skupnosti oziroma trinajstim občinskim svetnikom so se na izredni seji predstavile štiri kandidatke za ravnateljico. Občinski svet je vsem štirim dal pozitivno mnenje, večino glasov je prejela Tanja Rozman. Ta je dobila tudi večinsko podporo Svet staršev šole, predstavniki staršev od 1. do 5. razreda podružnične šole Bevke se sveta staršev niso udeležili. Svet staršev vrtca je večinsko podprl Mihaelo Mrzli-kar, ki je dobila tudi večino glasov učiteljskega in večino glasov vzgojiteljskega zbora. Besedilo in foto: V. L. Razpis MIZŠ Gradnja prizidka vrtca na prednostni listi Log - Dragomer, april 2021 - Občina Log - Dragomer je konec februarja oddala vlogo za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu. Na razpis so prijavili gradnjo dvooddelčnega prizidka k vrtcu Dragomer. Prispelo je 67 vlog za vrtce, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je projekt občine Log - Dragomer uvrstilo na 62. prioritetno mesto. Glede na razpoložljiva sredstva naj bi se v naslednji krog uvrstile le vloge, ki zasedajo prvih 18 mest na prednostni listi. Občina je na razpis ministrstva prijavila izgradnjo novega prizidka k vrtcu v Dragomerju. Projekt so ocenili na okoli 396 tisočakov, upravičen znesek pa bi bil 175 tisoč evrov. V okviru projekta bi zgradili dve vrtče-vski igralnici z lastnima sanitarnima blokoma, povezovalni hodnik s prostorno garderobo z navezavo na zunanji dostop preko nadstreška in vetrolova, sanitarije za zaposlene ter preuredili manjši obstoječi prostor za shranjevanje igral na novi enoti. Neto notranja površina dodatnih prostorov znaša 185 m2. Projekt Občine Log - Dragomer je med 66 projekti, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev zasedel 62. mesto. »Po opravljenem pregledu prejetih dopolnitev je zaradi formalno nepopolne vloge razpisna komisija izločila 2 projekta. 14 projektom je bilo korigirano vrednotenje na podlagi podatkov iz prejetih formalnih dopolnitev. V nadaljnji obravnavi tako ostaja 66 projektov v vrtce in 91 projektov v osnovno šolstvo. Skladno z merili razpisa se za sofinanciranje izberejo vloge, ki dosežejo največje število točk, do zapolnitve predvidenih proračunskih sredstev, ob upoštevanju pripadajočih sofinancerskih deležev ministrstva.« je zapisano na spletni strani ministrstva. Predmet razpisa je sofinanciranje investicij v rekonstrukcije in/ali novogradnje objektov vrtcev in osnovnega šolstva, da bi zagotovili statično in potresno varnost objektov ter manjkajoče površine ali prostore. V okviru razpisa je predvidenih 13,3 milijona evrov za investicije v vrtce, 27,7 milijona evrov za osnovno šolstvo in 2 milijona evrov za investicije šolstva narodnosti. Na dnu prioritetne lestvice Občina je na razpisu dosegla 40 točk, najvišje uvrščena občina Kočevje jih je dobila 79. Kot smo izvedeli je komisija občini Log - Dragomer v demografskem sklopu dodelila zgolj 6 od 35 možnih točk. Po merilih ministrstva demografska slika občine namreč ne izkazuje najvišje prioritete za gradnjo vrtca oziroma dodatnih enot, saj je razmerje med 10-letnim in 15-letnim povprečjem prijavljenih otrok v šolskem okolišu, na katerega gravitirajo otroci v prijavljeni vrtec, pod 1, prav tako je nizek tudi pozitivni prirast. »Kljub temu, da ima občina oddelke s povečanim normativom (+ 2 otroka na oddelek), pa nismo prejeli nobene točke, ker vrtec nima vpisanih romskih otrok in ker ne gre za investicijo za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, 2 so še pojasnili na Občinski upravi. Bolj uspešna je bila občina v sklopu pripravljenosti investicije, kjer je prejela 16 do 20 možnih točk. Meril za dodelitev dodatnih točk pa ne izpolnjujemo, saj občina ni na območju Triglavskega narodnega parka ter ker ni uvrščena v obmejna problemska območja. Manj denarja kot potreb »K predložitvi dokumentacije bodo pozvane občine, katerih projekti v vrtce so se uvrstili do vključno 18. preliminarnega prioritetnega mesta, in občine, katerih projekti v osnovo šolstvo so se uvrstili do vključno 30. preliminarnega prioritetnega mesta,« so pojasnili na ministrstvu. Da je sredstev manj kot je potreb, so opozorili v Združenju občin Slovenije, kjer so se zavzeli za zagotavljanja dodatnih sredstev za javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu. »Združenje občin Slovenije je v februarju 2021 pripravilo analizo (sodelovalo je 105 občin), iz katere izhajajo natančne številke o potrebah na področju investicij v vrtce in osnovno šolstvo. Potrebe v teh 105 občinah znašajo okvirno 3,7 milijarde evrov. Člani predsedstva združenja so na srečanju z ministrico, ki je bilo 2. aprila, predlagali potrebo po dodatni zagotovitvi sredstev v okviru priprave sprememb proračuna za leti 2021 in 2022 ter pri pripravi proračuna za leto 2023,« so nam povedali na Občini. V združenju so ministrici predstavili številke iz analize in podali pobudo za zagotovitev finančnih sredstev iz državnega proračuna. Ker so morda na vidiku dodatna sredstva, bodo na Občini aktivno spremljali dogajanje glede zagotovitve dodatnih sredstev za izvedbo investicij, s katero bi pridobili sofinancerska sredstva in malčkom zagotovili nove ter ustreznejše prostore. V. L. NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 38 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gradnja novega avtocestnega priključka Dragomer Po najbolj optimističnem scenariju začetek gradnje 2022 Log - Dragomer, april 2021 - Dolgo pričakovanega začetka gradnje novega avtocestnega priključka na meji med naseljema Lukovica in Brezovica v letošnjem letu zagotovo še ne bomo dočakali. Na Darsu pravijo, da bi se ta po najbolj optimističnem scenariju lahko začela prihodnje leto, a le v primeru, da ne bi prišlo do dodatnih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ali pri izbiri izvajalca del. Nov avtocestni priključek na Lukovici, ki naj bi razbremenil avtocestni odsek med Brezovico in Vrhniko, je bil v državni lokacijski načrt umeščen že več kot pred desetimi leti. V tem času smo bili priča številnim zamudam in zapletom ter vedno novim obljubam o skorajšnjem začetku gradnje. Naložba bi se vendarle morala začeti leta 2019, a se je znova nepričakovano zataknilo. Agencija za okolje je namreč zavrnila zahtevo Družbe za avtoceste RS za podaljšanje okoljevarstvene-ga soglasja, saj so na Arso takrat ocenili, da za odobritev niso izpolnjeni zakonski pogoji. »Dars je v septembru 2017 na Arso posredoval vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega soglasja, ki je bilo izdano v letu 2012. Sledili so večkratni pozivi Arso za dopolnitev vloge z novelacijo Poročila o vplivih na okolje, tako zaradi sprememb zakonodaje, zaradi zahtev mnenjedajalcev, kot tudi zaradi sprememb projektnih rešitev iz državnega prostorskega načrta,« so pojasnili na Dars ter dodali, da so v tem obdobju izvedli več javnih naročil za pridobitev dokumentacije ter tudi večkrat podaljšali rok za dopolnitev vloge. »Z interventnim zakonom 2020 so se spremenile določbe gradbene zakonodaje, ki so omogočale investitorjem, da vložijo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku za projekte, za katere že teče postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. S tem sta se postopka Brezplačna podjetniška svetovanja na Občini Log - Dragomer Aprila je v občini Log -Dragomer začela delovati točka SPOT Svetovanje, ki potencialnim in obstoječim podjetnikom oziroma podjetjem nudi celovite brezplačne podporne storitve. Podjetniška svetovanja potekajo vsak prvi četrtek v mesecu, ob 8. uri. Možnost za podjetniško svetovanje boste lahko naslednjič izkoristili v četrtek, 6. maja 2021, ob 8:00. Obvezne so predhodne prijave na info@ooz-logatec.si . Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. SPIRIT Slovenija, javna agencija prek mreže slovenskih poslovnih točk SPOT svetovanje zagotavlja celovite brezplačne podporne storitve potencialnim podjetnikom in podjetjem v vseh fazah razvoja. Regijsko organizirane točke SPOT svetovanje poleg izvajanja postopkov registracije, izbrisa in statusnih sprememb nudijo širok razpon storitev: • informiranje, v smislu rednega in ažurnega obveščanja strank o aktivnostih, razpisih in dogodkih na področju spodbujanja podjetništva; usposabljanja in delavnice, katerih namen je krepiti znanje, veščine in kompetence sodelujočih na področjih povezanih s spodbujanjem podjetniške kulture; osnovno svetovanje strankam na področjih, ki segajo vse od priprave poslovnih načrtov, marketinga in vodenja podjetij, pa tudi do internacionalizacije podjetij ter državnih spodbud; animiranje in povezovanje regionalnega okolja z namenom ustvariti tesnejše sodelovanje med vsemi akterji v regiji, vključno s podjetniki, v to dejavnost pa sodi tudi organizacija dogodkov čezmejnega povezovanja s sorodnimi institucijami v sosednjih državah; izmenjava dobrih praks in odpiranje novih poslovnih priložnosti znotraj Slovenije, kot tudi čezmejno tako za potencialne podjetnike kot tudi za majhna in srednje-velika podjetja; sooblikovanje podpornega okolja za poslovne subjekte, kar vključuje poročanje o zaznanih administrativnih ovirah s strani svetovancev, srečanje podpornega okolja v regiji ter predstavitev produktov regijskih podjetij na enem razstavnem mestu v regiji. V. L. S P O iLilV-thiF ■■ e DVOJKA HnVtHtfl tVlOFUi Miti 11 IIH'W H «Matiti lUn časovno nekoliko racionalizirala.« Ta pomemben prometni in okoljski projekt, ki naj bi odpravil dolge kolone vozil in prispeval k prometni varnosti vseh udeležencev v prometu, je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Postopek je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, so nam pojasnili na Dars in dodali, da so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku oddali 17. junija lani. »Po zaprosilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki ga je ta naslovil na Agencijo RS za okolje (ARSO), da izdajo mnenje, se je postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja prekvalificiral v vlogo za izdajo mnenja. MOP je na dokumentacijo pridobilo vsa pozitivna mnenja mnenjedajalcev. Sledila bo javna objava gradiva in poziv za priglasitev udeležbe v postopku. Po priznanju statusa stranskih udeležencev s strani MOP sledijo ustne obravnave in nato izdaja gradbenega dovoljenja.« Pridobljenih večino potrebnih zemljišč Od skupno 235.959 m2 potrebnih zemljišč za gradnjo so pridobil že 216.741 m2. V igri je le še dobrih osem odstotkov zemljišč, ki so v teku razlastitve oziroma tečejo zapuščinski postopki. »Na manjkajočih zemljiščih ima DARS sicer že pravico graditi, vendar postopki še niso zaključeni,« so še pojasnili na Dars. Gradnja se bo lahko pričela, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji graditve, ti vključujejo potrditev investicijskega programa, ki je že v fazi izdelave, podpis sporazuma o sofinanciranju med DARS, Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) in tangi-ranima občinama ter pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. »Prav tako je potrebna izvedba javnega naročila ter pravnomočna odločitev izvajalca gradbenih del. Glede na trenutno stanje ocenjujemo, da bi z graditvijo v najbolj optimističnem primeru lahko začeli v letu 2022. V primeru dodatnih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja po integralnem postopku in pri javnem razpisu za izvajalca del, ki bo sledil, pa lahko pride do zamika začetka graditve,« smo še izvedeli. Gradnja bo potekala najmanj dve gradbeni sezoni »Zaradi zahtevnih barjanskih tal in temu prilagojene tehnologije gradnje bo gradnja trajala najmanj dve gradbeni sezoni. Tehnologija gradnje premostitvenega objekta pa bo prilagojena čim manjšemu oviranju prometa na avtocesti, tako da so predvidene le krajše zapore prometa,« so opozorili na Dars. Skupna investicijska vrednost načrtovanih ureditev je ocenjena na približno 27 milijonov evrov, od tega so gradbena dela ocenjena na okoli 22,5 milijona evrov. V okviru projekta bo zgrajen nov polni štirikraki priključek v obliki diamanta z upoštevanjem bodoče šest pasovne avtoceste z navezavo na obstoječo regionalno cesto na Lukovici. »V sklopu novega avtocestnega priključka se izvede tudi zahodna obvozna cesta južnega dela Brezovica vse do nivojskega že- lezniškega prehoda preko železniške proge Ljubljana - Trst pri Vnanjih Goricah z navezavo na obstoječo regionalno cesto R3-742/odsek 4806 Podpeč - Brezovica.« Priključek ima strateški pomen Načrtovan avtocestni priključek na Lukovici je pomemben tudi za občino Log - Dragomer. Kot pravi župan Miran Stanov-nik, se bo bistveno izboljšala dostopnost občine, občina bo bolj zanimiva za priseljevanje, istočasno pa bodo ustvarjeni tudi boljši pogoji za razvoj gospodarstva v občini. »Vemo, da je dobra logistika zelo pomemben faktor za gospodarske subjekte in verjamem, da bomo na osnovi tega lahko končno prišli do realizacije industrijske cone.« Zupan je opozoril še na pozitiven učinek izvoza na kvaliteto bivanja. »Če se skozi našo občino v jutranjih konicah vijejo kolone, se ob tem v zrak sproščajo velike količine izpušnih plinov. Tako da se bo v tem primeru zagotovo povečala kvaliteta bivanja, saj so izpusti največji takrat, ko vozilo nenehno ustavlja in pospešuje. Ko bo promet skozi našo občino potekal tekoče, pa bo tudi v času prometnih konic v našem okolju ozračje boljše. Da gre sedaj resnično zares govori tudi dejstvo, da je DARS pridobil tudi že težko pričakovana soglasja pristojnih organov in to, da je pripravljen tudi osnutek Pogodbe o sofinanciranju, kar bo seveda tudi neposredno vplivalo na proračun naše občine,« je še optimističen Stanovnik V. L., foto: V. L. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 39 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave Nadaljuje se izvedba zemeljskih del na čistilni napravi Študijski krožek Log - Dragomer, 12. april 2021 - Na Barju intenzivno potekajo zemeljska dela na izkopu vhodnega črpališča bodoče centralne čistilne naprave. Pestro je tudi na Logu in v Dragomerju, kjer vzporedno z gradnjo kanalizacije poteka tudi asfaltiranje ulic. Gradnja kanalizacije in čistilne naprave se pospešeno nadaljuje, v zadnjem mesecu je bilo pestro na več gradbiščih. Potem, ko se je februarja zaključila polletna konsolidacija temeljnih tal na območju načrtovane centralne čistilne naprave, so območje znova zasedli gradbeni stroji. Izvajalec Trgograd je na lokaciji črpališča in vakuumske postaje v mesecu marcu zaključil z odvozom pre-dobremenilnega nasipa, ki mu je sledilo zabijanje 12-metrskih zagatnic na lokaciji vhodnega črpališča. »Na vhodnem črpališču je izvajalec izvedel strojni izkop globine cca. 5 m in AB talno ploščo. Trenutno poteka izvedba AB sten vhodnega črpališča s polaganjem armature, opaževanjem sten in vlivanjem betona ter ra-zopaževanjem in zasipanjem za stenami,« so nam povedali na Občinski upravi Občine Log - Dragomer. Ko bodo delavci Trgograda dokončali izvedbo AB del in zasipa vhodnega črpališča, je načrtovana izvedba zabijanja zagatnic na lokaciji vakuumske postaje. Prav tako v drugi polovici meseca aprila pa naj bi z lokacije bodočega bazena čistilne naprave odstranili preostali predobremenilni nasip. Naj spomnimo, da bo v sklopu ureditve sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Log - Dragomer zgrajena centralna čistilna naprava s kapaciteto 5.000 populacijskih enot. Asfalt dobile ulice na Logu in v Dragomerju Ulice, po katerih je v preteklih mesecih potekala gradnja kanalizacije, so dobile novo asfaltno preobleko. V mesecu marcu je izvajalec Hidrotehnik na Logu izvedel pripravo trase za asfaltiranje z izdelavo tamponskega sloja in položil grobe asfalte na Aljaževi ulici, Cesti na Mele in delu Rimske ceste od hišne številke 16 do hišne številke 12. V drugi polovici aprila naj bi Cesto 8. maja, Aljaževo ulico, Cesto na Mole in del Rimske ceste, kjer je že položen grobi sloj asfalta preplastili še s finim asfaltom. Delavci Trgograda pa so marca na Poti ob gozdu v Dragomerju položili grobi in fini asfalt, na ulicah Laze in V Loki pa so izvedli fine asfalte. Na Logu so delavci Hidrotehnika položili vakuumsko kanalizacijo na trasi Cesta na polje, delu Rimske ceste od hišne številke 8 do hišne številke 14A in Cesti ob potoku ob sočasnem polaganju plina in telekomunikacijsko omrežja T2. V drugi polovici aprila naj bi vakuumsko kanalizacijo gradili na trasi Pionirske ulice v naselju Mole in Cesti v Lipovce v naselju Kačja vas ob sočasnem polaganju plina in telekomunikacijskega omrežja T2. »Po končanem polaganju cevovoda bodo izvedli preizkus tesnosti v skladu z EN standardom in pred izvedbo asfaltiranja po posameznih trasah,« so nam pojasnili na Občini. V Dragomerju so delavci Komunalnih gradenj v marcu zaključili gradnjo gravitacijske kanalizacije na trasi od balinišča Dragomer, mimo vrtca do picerije. Na Dragomerški cesti pa se je zaključilo polaganje vakuumske in meteorne kanalizacije. Na trasi ulice Pot ob gozdu se je končala gradnja vodovoda od hišne številke 1 do hišne številke 8. V drugi polovici aprila je predvideno asfaltiranje na zaključenih trasah kanalizacije na območju Stare ceste od hišne številke 1 do hišne številke14 in Dragomerški ulici od hišne številke 44 do hišne številke 30. »V drugi polovici aprila se planira začetek izvedbe kanalizacije in telekomunikacijskega obrežja T2 na ulici Stara cesta HŠ 9 do HŠ 39, na ulici Pot na Polane pa je v planu izvedba gravitacijske kanalizacije ob sočasni izvedbi telekomunikacijskega omrežja T2 in plina,« še dodajajo naši sogovorniki. Maja naj bi se delovni stroji preselili na ulico Na vasi, kjer naj bi sočasno z gradnjo gravitacijske kanalizacije potekalo še polaganje plina in telekomunikacijskega omrežja T2. V. L., foto: Občinska uprava Vodni viri na Logu V Društvu DVIG smo z delom študijskega krožka zaradi omejitev zbiranja začeli kasneje, zato pa zdaj poteka delo toliko bolj intenzivno. Tokrat vam predstavljamo studence na Logu, prvi del. Log je tako kot drugi dve vasi v občini Log - Dragomer (Dragomer in Lukovica) pri-slonjen ob vzpetine, ki spadajo v Polhograjske Dolomite. Slednji podatek je lahko za koga malo zavajajoč, saj je kamninska struktura vzpetin nad Logom (enako velja za drugi dve vasi, tako da bom odslej pisal le za Log) precej starejša, saj gre v glavnem za stare per-mokarbonske kamnine, torej za sive in rjave skrilavce, ki jih ponekod (predvsem nad Brezovico in Lukovico, pa tudi en majhen del nad Dragomerjem) dopolnjujejo grodenski skladi z značilno rdečim peščenjakom. Na Logu so te stare kamnine prekrite s precej mlajšimi werfenskimi skladi, torej z apnencem - kamnino iz kalcijevega karbonata, ki omogoča kraške pojave. Na Logu je kar nekaj teh pojavov, med katerimi so posebej imenitne kraške jame, ki jih najdemo tu glede na jamski kataster kar štiri. Najbolj imenitna je Jama na Logu oz. na Molah v Strmcu nad Molami. Stik starih neprepustnih skrilavcev in za vodo prepustnega apnenca je vzrok za mnoge studence, ki so na Logu poimenovani po gospodarjih kmetij, kjer je najti te izvire (Brinovčarjev, Jorda-nov, Jamov studenec), ali pa le preprosto studenec. Ti so bili pomembni za pitno vodo na Logu. Voda je ob stiku dveh različno starih kamnin poniknila in prišla na površje v teh izvirih. Pri Brinovčarju je poleg Brinovčarjevega studenca v močvirju levo od ceste, ki je včasih tekla od Loga naravnost proti osamelcu Bluše in naprej proti Kušljanovemu gradu, bil tudi vodnjak s čisto vodo, h kateremu so hodili po vodo poleg bližnjih Rusovih tudi nekaterih prebivalci iz Mol (npr. Kovačevi). Dva večja vodotoka na Logu sta v Grogar-jevem hribu izvirajoči Kamen potok, ki teče proti Ljubljanici, in Molščica, ki se na koncu izteka v Cornovec. Včasih je bila verjetno tudi voda v teh dveh potokih pitna. Za kmete, ki so imeli posesti blizu osamelca Kostanjevica, je bil pomemben tudi izvir Zlebič na zahodnem pobočju te vzpetine, ki sicer spada pod Bevke. Voda v njem je sicer pri pitju malo zagrenila z nekakšnim okusom po koreninah, vendar so ji Bevčani pripisovali zdravilne lastnosti. Nekatere večje kmetije na Logu so imele svoj vodnjak (Škander, Peter, Vrbič), nekateri studenec (npr. Sajovc), nekateri pa oboje, npr. gostilna pri Vrbiču. Pri Vrbiču so imeli tudi poseben, približno 3 m dolg sveder, s katerim so navrtali sušice in tako prišli do cevi za preprost cevovod. Izidor Mole v svojem spominskem zapisu omenja »Zakaj so morali pasti«, v katerem se spominja med vojno umrlih vrstnikov, omenja »gostilniško napajališče«, kjer so si po pre-čuti noči obiskovalci gostilne v obraz vrgli perišče vode.Tiste domačije s studencem, v katero se je stekala voda iz izvira, so kotanjo obložile s kamni, na dno kotanje pa so nasuli grob pesek, da se voda ni kalila. Ko so na Logu leta 1929 dobili novo šolo, so morali prebivalci poskrbeti tudi za vodo za to novo pomembno stavbo v občini Log. Uporabili so velik Brinovčarjev rezervoar ob poti na Grič, v katerega naj bi vodo iz Brinovčarjevega studenca dovajali s pnevmatskim ovnom (tega naj bi izdelal ključavničarski mojster Popit (Gošavec) z Loga. Nadaljevanje prihodnjič. Za člane ŠKpripravil NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 40 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Otroci, vabljeni na risanje po asfaltu! Torek, 25. 5. 2021 ob 14:00 Osnovna šola Log - Dragomer Kaj je v občini Log - Dragomer starosti prijazno? 2 v • . srečanje skupine Podaj roko V Občini Log - Dragomer se preko projekta Podaj roko lotevamo vprašanja kakovostnega staranja skupaj z lokalno akcijsko skupino -skupino več kot 20-ih deležnikov, ki v občini delujemo na področju staranja. Dogodek bo potekal, če bo to dopuščala epidemiološka slika. Spremljajte FB stran KUD Kosec ali spletno stran občine, kjer bomo v dneh pred dogodkom potrdili njegovo izvedbo. Vabljeni! KUP,/ Kosec Skupina se je 31. 3. 2021 srečala že drugič. V preteklih tednih smo Vas občane spraševali o tem, kaj je v Občini Log - Dragomer že prijazno starejšim in kaj bi še izboljšali. V tem prispevku se bomo, podobno kot na marče-vskem srečanju lokalne akcijske skupine, osredotočili na to, kaj v občini že dobro deluje. Starosti prijazne občine namreč nikoli ne začnemo graditi iz točke nič in s seznamom želja v žepu, ampak gradimo na vsem, kar koristnega že deluje in obstaja. In tega je v občini Log - Dragomer veliko. Poglejmo si nekaj primerov. Ustavimo se najprej na področju zdravstva, ki je poželo več pohval. To, da so v novih V tednu ljubiteljske kulture Kosec podarja pesem Teden ljubiteljske kulture, ki bo potekal od 21. do 30. maja, bodo v Kulturno umetniškem društvu Kosec obeležili s prebiranjem poezije domače kulturne ustvarjalke. Vabijo vas, da se udobno namestite in si v miru preberete pesem Rože M. Pečnik Kertel. Teden ljubiteljske kulture bo letos tako kot že lani potekal iz domačih naslonjačev. V tednu kulture v letu 2021 bo v ospredju področje literature in instrumentalne glasbe. »V društvu smo se želeli pokloniti kulturi, kljub temu da mineva že leto dni, odkar je kultura zaradi ukrepov osiromašena za marsikateri dogodek. V društvu se nam je utrnila misel, da bi ob tej priložnosti v časopisu predstavili literarno delo našega krajana. In res smo stopili v kontakt z Rožo Pečnik, ki se ji zahvaljujemo za odziv in pesem Nestvor, pusti nam življenje - vsiljivi virus, ki nam jo je naša pesnica posredovala,« je povedala predsednica Kosca, Anica Vengust. Recenzorka Gabiriela Babnik je o omenjeni pesmi Rože M. Pečnik Kertel zapisala: »Ta pesem ima zaradi vseh vprašanj, ki so nanizani, izrazito odprto formo. V tej pesmi slutim odprtost, radost, pozitivno energijo in kljub temu, da je govor o virusu. Ozira se v prihodnost in tisto, kar cenim, je, da to počne brez grenkobe. Posrečen se mi zdi verz: "zaplesati tango s stoletnimi smrekami in poljubiti nasmejane oblačke?" Na koncu se pesem lepo zapre.« Želimo vam veliko užitkov ob branju. (vl) Nestvor, pusti nam življenje - vsiljivi virus Še bi igrala čričkom na orglice in jih izvabljala iz njihovih skrivališč. Paličnjaku podala roko. Na vrhu hriba bi meglenemu pejsažu pela pesem prebujenja. Bom še prepevala s pticami selivkami in jim zaželela srečen let? Bom še z daljnogledom opazovala siničko na sosedovem dimniku in snula verze ob njenem milem petju? Bom še prestrezala močne dežne kaplje pod velikim rdečim karirastim dežnikom, preskakovala luže in pohitela po naših ulicah, mimo otroškega igrišča do travnika, kjer se mi končno odpre obzorje in pogled poleti, tja čez avtocesto, Barje, hribčke, prav do Krima? Mi bo še podarjena milost vsaj za hip poleteti med sinjino obzorja, zaplesati tango s stoletnimi smrekami in poljubiti nasmejane oblačke? Ali bom morala z drugimi nemo prepevati večerni Ave? Roža M. Pečnik Kertel občinskih prostorih pod isto streho lekarna, splošna in referenčna ambulanta, dostopni z dvigalom in da je ob stavbi tudi parkirišče za invalidne osebe, je bilo večkrat izpostavljeno kot zelo pozitivno. Občani radi obiščete ambulanto, saj vas zdravnik in medicinska sestra sprejmeta s prijaznim nasmehom in poskrbita za osebni odnos; podobno oskrbo pa prejmete tudi oskrbovanci na domu, za katere poleg svojcev v nekaterih primerih skrbijo tudi patrona-žna služba in oskrbovalci iz Zavoda Pristan. Poleg svojih stalnih delovnih nalog patronaža v Log - Dragomerju izvaja skupaj z zdravnikom in nujno medicinsko pomočjo tudi paliativno oskrbo; to je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Dobra usposobljenost strokovnih delavcev na tem področju je velika prednost za občino. Starejši, ki poleg oskrbe potrebujete tudi finančno pomoč, občina prihaja naproti s sofinanciranjem oskrbe na domu, dostave dnevnega toplega obroka, namestitve v domu in daje možnost enkratne denarne pomoči. Pomoč pa pogosto nudijo tudi sosedje in druge nevladne organizacije, saj je poleg finančne stiske prisotna lahko tudi kakšna druga stiska - pogosta je predvsem osamljenost. Zanjo je najboljše zdravilo ravno obisk in lep pogovor. Občani se radi udeležujete tudi izobraževalnih zdravstvenih predavanj, brezplačnih meritev vitalnih funkcij in usposabljanj prve pomoči v gasilskem domu; gasilci pa radi poučijo občane tudi o uporabi defibrilatorjev, ki so nameščeni po celotni občini. Kakšno pa je družabno življenje starejših? Občani pravite, da se zaradi majhnosti občine ljudje med seboj bolje poznate, urejena okolica s pešpotmi in klopmi pa pomaga, da se s sosedi in soobčani srečate in poklepetate na sprehodu, med vrtičkanjem ali pa med nabiranjem gob. Društva na drugi strani poskrbijo za res pestro ponudbo raznovrstnih dejavnosti - rekreativnih, kulturnih, verskih, ročnih, intelektualnih in drugih; ne zmanjka pa niti zanimanja za dodatna udej-stvovanja. V zadnjem letu so se številne aktivnosti prenesle v digitalno okolje in čeprav vsem manjka fizični stik z ljudmi, ste starejši občani pozitivno pozdravili tehnologijo in se vneto poučujete o njeni uporabi. Izpostavljeno je bilo tudi, da bi bilo takih usposabljanj lahko več, a o tem v naslednji številki glasila. Društva poskrbijo tudi, da se bogate izkušnje ne izgubijo; v časopisih kot sta Kosec in Pogovori z občani namreč zapisujejo zgodbe vas, občanov. Med vami je živa tudi želja po čim boljšem medgeneracijskem sodelovanju in sožitju, kar je še posebej pomembno ob demografskih spremembah, spremembah v družbi in družinskih vezeh. Lokalna šola vabi starejše na šolske prireditve, starejši vabite mlajše; generacije se srečate na čistilnih akcijah in na občinskih športnih dogodkih; skupaj izdelujete adventne venčke in butarice in še kaj bi se našlo. V Občini Log - Dragomer si želite tudi večje integracije programov, kot je na primer povezovanje dnevnega varstva starejših s šolo in vrtcem in se poleg že obstoječih dejavnosti veselite novih sodelovanj z vsemi generacijami. Tu bo lepa priložnost, da v projektu Podaj roko naredimo še en korak naprej. V Log - Dragomerju imate močno voljo proaktivnih deležnikov in uprave, ki se zaveda pomena medsebojnega sodelovanja in sodelovanja s stroko za razvoj kakovostnega staranja, integrirane dolgotrajne oskrbe in medgeneracijskega sožitja. Velik razvojni potencial in obenem pogoj za razvoj krajevne mreže sodobnih programov za dolgotrajno oskrbo v občini Log - Dragomer je ozaveščanje vseh prebivalcev o tem in odločitev skupnosti za to prioriteto. Zgovorno je, da se številni občani zavedate, da se prebivalstvo občine stara in je zato potrebno ustrezno ukrepati. Podobno kot ste sami aktivno gradili novo nastajajočo občino - vzpostavljali organizacijske strukture, strukture za mlajšo in srednjo generacijo - želite sedaj poskr- beti za kakovostno staranje v občini zase in prihodnje generacije. Med člani lokalne akcijske skupine je prisotna globoka zavest, da je sodelovanje in usklajenost med društvi pomembna ter da je potrebno slediti enakomernemu razvoju v celotni občini. Kljub temu, da je Log - Dragomer ena izmed najmanjših občin v Sloveniji, se ponaša s svojo raznolikostjo in to ustvarja pogoje za inovativno delo na področju kakovostnega staranja v občini. Lokalna akcijska skupina bo s trdnim temelji vsega, kar je v občini že dobrega, sedaj zagrizla naprej v izzive in konkretnejšo vizijo starosti prijazne Občine Log - Dragomer, pogovorili se bomo o realnih rešitvah in prioritetah ukrepanja. Kot do zdaj, bomo pri različnih korakih k sodelovanju povabili tudi Vas, občane in občanke. V kratkem povzetku smo izpostavili nekaj starosti prijaznih značilnosti Občine Log - Dragomer. S tem ne želimo pozabiti na izzive in probleme, ki jih je na tem področju prav tako veliko. Nasprotno. To, da si v zavest prikličemo že obstoječe dobre stvari, je pomembno tudi za reševanje težav, saj dobimo sliko o tem, kaj še manjka in motivacijo, da manjkajoče vidike smiselno dopolnimo. Kateri kamenček v mozaiku starosti prijaznih značilnosti Občine Log - Dragomer pa se Vam zdi najbolj zanimiv ali pomemben? Če vas ta tema v tem lepem spomladanskem času navdihne, da posnamete kakšno fotografijo ali na papir izlijete kakšno zgodbo, jo lahko pošljete po e-pošti (katja@iat. si), vključili jo bomo v študijo, naredili pa bomo tudi izbor naj -poslanega za naslednjo številko lokalnega časopisa. Katja Polc, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v imenu ožje skupine Podaj roko NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 41 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si H Otroci s hojo reševali planet Log - Dragomer, marec 2021 - V vrtcu Log - Dragomer so otroci in njihovi bližnji že četrtič cel teden prihajali v vrtec na enega izmed trajnostnih načinov. Akcija je potekala v okviru projekta Trajnostne mobilnosti, s katerim želijo prispevati k spreminjanju potovalnih navad družin ter posledično k zmanjševanju motornega prometa v okolici vrtca. Vrtec Log - Dragomer se je lani vključil v projekt Trajnostne mobilnosti, s katerim želijo prispevati k zmanjšanju okoljskih obremenitev, spodbuditi gibanje otrok in s tem krepiti njihovo zdravje. V vrtcu v projektu sodelujejo z igro, na poti do čistega okolja jim pomaga »Beli zajček«. Otroke in njihove starše spodbujajo k vsakodnevnemu prihodu in odhodu iz vrtca na čim bolj trajnosten način, s hojo, s kolesom, skirojem, poganjalčkom ali pa z avtobusom. Cilj igre je očistiti kožušček belega zajška, ki je umazan zaradi izpušnih plinov avtomobilov. Otroci kožušček čistijo z belimi krogci, ki jih dobijo, če v vrtec pridejo na enega izmed trajno-stnih načinov. Kot dodajajo v vrtcu, je trajnostna mobilnost način življenja, zato je pomembno, da jo kot vrednoto predstavimo otrokom, saj se navade ljudi oblikujejo že v najzgodnejšem otroštvu. Otroci so se z drobnimi darilci razveselili svoje mamice, izdelovali so praznična velikonočna okrasja in se veselili prebujanja narave. V. L. KUD Kosec - Pomoč pri pridelovanju domače kvalitetne hrane Za nami je malce muhasta pomlad, ki je marsikateremu vrtnarju pomešala štrene. Dobra novica je, da je še čas za setev in presajanje. Vreme je bilo naklonjeno zamudnikom, tisti, ki so hoteli prehiteti naravo, morajo pa za kazen ponovno sejati. Torej bomo sejali vse, saj je še čas, glede na vremenske razmere. Vabilo Sejati moramo dobro seme, torej seme, ki ni plesnivo in bolno. Le tako bodo vzklile zdrave in nepoškodovane rastlinice. Najprej bi izvedli setev neposredno na grede, na primer: solata, redkvica, radič solatnik, špinača, grah, bob. Za slednjega na hitro naredimo jamice in damo veliko zrnje boba v zemljo. On ima rad hladno vreme, hitro bo razvil steblo in kasneje naredil velike dolge stroke. Jemo lahko surove bobke ali pa V torek, 11. maja, od 17. do 18. ure, igrišče za starim vrtcem, zdajšnjo stavbo občine Log - Dragomer SE BO DOGAJALA SEDMA LOŽANSKA FLANCARIJA Menjali bomo sadike (flance), semena, posušena zelišča in začimbe, knjige o vrtnarstvu in vrtnarjenju, zelene nasvete in nasmehe. Za več informacij pobrskajte na spletni strani www.zelemenjava.si ali pošljite mail na premus.mojca@gmail.com . Dogodek bo potekal, če bo to dopuščala epidemiološka slika. Spremljajte FB stran KUD kosec ali spletno stran občine, kjer bomo kak dan pred dogodkom potrdili izvedbo dogodka. Vabljeni! ga skuhamo, saj je odličen. V tem času posadimo tudi grah, nizkega in visokega. Ker smo željni sveže solate, bomo posejali berivko skupaj z rdečo redkvico. Redkvica hitreje naredi lepo rdečo belo glavico, ki jo izpulimo in pojemo. Na ta način bo imela solata več prostora za svojo rast. Teh rastlin ni treba presajati. Sedaj pa smo pri semenih, ki jih bomo posejali v setveni plato ali v kakšno drugo posodico. nice damo iz setvenega lončka s pomočjo palčke v večji lonček. Ko bo sadika zelja, ohrovta in kolerabice močna in velika okrog 10 cm, jo bomo presadili na stalno mesto. Tukaj bi omenila tudi por, saj je zelo hvaležna rastlina in uporabna za veliko jedi. Por ima drobno črno seme. Posejemo ga v vrsto, zrastle bodo zelo tanke dolge bilke, visoke skoraj do 10 cm, a debelina ne bo večja od 1 mm. Te tanke porčke bomo Semena zelja, ohrovta, nadzemne kolerabice so okrogla in velika do 3 mm. Ta semena potisnemo v zemljo do trikratne debelosti, dobro zalijemo in v nekaj dneh se bodo pokazale mlade nežne rastlinice. Ko bodo dobile prve listke na visoki nogi in ko bodo listki veliki 2 cm, jih bomo presadili. Rastli- lahko direktno posadili v luknjico. Ob strani luknjice bodo njihove dolge koreninice, h katerim bomo pritisnili zemljo. Por dolgo časa raste v višino in debelino. Domači por zraste do 70 cm višine, ostali ne zrastejo tako visoko, a so bolj debeli. Uporabljamo ga lahko vse leto. Posejemo še paradižnik in papriko, ki hitro skalita. Ko so rastlinice velike okrog 7 cm, jih presadimo v druge lončke, ko bodo že odrasle pa na stalno mesto. Ne pozabimo niti na nizki in visoki fižol. Fižol ima velika zrnja, njegova rastlina je nizka grmičasta ali visoka. Seveda je pomembno, da vemo, ali ima stročje za jesti ali je samo za suho zrnje. Posadimo tistega, ki ga imamo raje. Visokemu fižolu moramo dati količke, morda kar tri skupaj. V jamico damo po tri zrnja, vendar pozor: če bo zemlja predolgo hladna in mokra, nam zna seme propasti. Korenovke posejemo čim prej, saj potrebujejo dolgo časa za svojo rast. Za vzklitje potrebuje korenje in peteršilj približno 3 tedne, rdečo pesa pa vznikne hitreje. Lahko jo tudi presadimo. Dišavnice in zelišča, brez katerih ne gre v naši kuhinji, so: šetraj, timijan, bazilika, majaron in še mnogo drugih. Njihova semena so zelo drobna, zato jih na tanko in preveč gosto posejemo v zabojček. V dobro zemljo ga samo potisnemo in dobro za-lijemo. Na te rastlinice čakamo 14 dni do tri tedne. Kasneje jih prepikiramo v večje posode, ko je dovolj toplo, pa jih presedamo na stalno mesto. Ker so te rastline dišavnice imajo tudi moč proti škodljivcem, zato jih sadimo med druge rastline. Vsak vrt potrebuje tudi cve- tlice za barvitost in pomoč rastlinam pri škodljivcih, zato bomo posejali ognjič, tagetes, kapucinke ... Za zamudnike je se čas, da posadimo rdeči in rumeni če-bulček, pa naj bo podolgovat ali okrogel. Ravno tako je še čas za spomladanski česen. Čeprav je velika noč mimo, pa lahko zasadimo tudi hren. Tukaj imamo pa še krompir, saj smo znani krompirjevci. Posebno radi imamo kifeljčka v obliki kiflja. Semen in gomoljev je veliko, zato dobro premislimo, koliko imamo prostora na našem vrtu, lončku ali na balkonu. Za vsem tem stoji dobro seme, dobra zemlja, zalivanje, toplota in pridne rokice. V duhu medsebojnega sodelovanja in pomoči pri pridelovanju domače in kvalitetne zelenjave vas v imenu KUD Kosec vabim na zelemenjalni dogodek Flancarija, ki se bo odvijal na igrišču ob stavbi občine Log -Dragomer (stari vrtec), v torek, 11. 5., ob 17. uri. Dogodek se bo odvijal le v primeru, da bo to dopuščala epidemiološka slika. Spremljajte FB stran KUD Kosec in občinsko spletno stran, kjer bomo kak dan pred dogodkom potrdili izvedbo. KUD Kosec Mojca Premus - zeliščna sekcija Metka Maček, zeliščarka NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 42 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Dnevniški zapis bralnega krožka, april 2021 Življenje ni vedno cvetoča livada Korona virus mnogim navdušenim bralcem sicer otežuje pridobitev željene literature, po drugi strani pa imamo posamezniki veliko več časa za branje. Dragica Krašovec je predstavila pesniško zbirko Rimarije za mojo dušo. Izmenjavo mnenj, svoje navdušenje ali razočaranje nad prebranim še vedno lahko vršimo le preko zaslonov. Naše sodelovanje v bralnem krožku pa zato ni nič slabše. Redno se sestajamo in osvetljujemo svoje poglede na prebrana dela in njihove avtorje. Rada bi vam predstavila dve knjigi, ki smo jih prebrali obravnavali v zadnjem mesecu. Naša vodja skupine Alenka ima zagotovo izbran okus in pravo izbiro tudi za ta precej nenavaden čas, v katerem živimo. Prva nosi naslov Hiša in je nastala izpod peresa Ivane Djilas. Delo je nastalo na osnovi članka, objavljenega na spletu. Avtorico bolj poznamo kot režiserko in kolumnistko. Roman ne predstavlja njene osebne zgodbe, temveč je to zgodba mnogih ljudi, predvsem prekarcev, o katerih v zadnjem času veliko govorimo predvsem zaradi težav, ki jih imajo v svojem vsakodnevnem življenju pri zagotavljanju eksistenčnih pogojev. Vse se dogaja družini, ki jo predstavljata mati in oče, oba v umetniškem poklicu in petleten otrok, ki se po prodaji stanovanja odloči za nakup stanovanjske hiše v okolici Ljubljane. Kaj kmalu se soočijo s težavami pri odplačevanju stanovanjskega kredita in plačevanju računov za stroške hiše. Eksistenčni problemi samo naraščajo in se kopičijo in nenehno se starša ukvarjata s problemom, kako zagotoviti najnujnejše za vsakodnevno življenje. Ponudi se sicer rešitev, a ne zagotavlja dokončne rešitve problemov. Roman po mojem mnenju odlikuje kramljajoč jezik, kot bi se avtorica nenehno pogovarjala z bralci in marsikdo med njimi bo v njem prepoznal tudi samega sebe. Knjiga zagotavlja zanimivo in prijetno branje in bralcu odpira mnoge še vedno nerešene probleme mladih družin v naši družbi. Zagotovo pa v zadnjem času vse večjo veljavo dobiva avtorica naslednjega romana Alma Karlin. Mi smo segli po njenem prvencu Moj kitajski ženin. Pri preverjanju njenega življenjepisa me je prevzel citat: »Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase, kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč in jo razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.« Alma Maksi-miljana Karlin, Pod košatim očesom, str.51. Alma Karlin, slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica se je rodila leta 1889 v Celju Slovencema, očetu Jakobu, majorju avstro-ogrske vojne in materi Vilibaldi, učiteljici na celjski dekliški šoli. Srednjo šolo je obiskovala v Gradcu, študirala pa je na univerzi v Londonu, in sicer osem svetovnih knjižnih jezikov. Med prvo svetovno vojno je bila v Angliji nezaže-ljena in se je umaknila na sever, na Švedsko in Norveško. Leta 1918 se je vrnila v Celje, ustanovila šolo za tuje jezike in se že kmalu potem odločila za potovanje po svetu. 1941 je bila aretirana, a so jo prijatelj uspešno rešili pred deportacijo v Dachau. 1944 se je pridružila partizanom. Umrla je leta 1950 zaradi tuberkuloze in raka na dojki v zidanici v Pečovniku, pokopana je na Svetini nad Štorami. Malo več podatkov sem navedla, ker še vedno ostajajo dvomi, ali gre res za slovensko avtorico. Vsa njena dela v originalu so napisana v nemščini. Roman Moj kitajski ženin ni povsem avtobiografska zgodba, a vsebuje precej njenih izkušenj. Pisan je v prvi osebi in opisuje življenje in delo učiteljice in prevajalke Katherine Schulze, ki živi v Londonu. Počuti se osamljeno in je na robu depresije, zato razmišlja o samomoru. Prav v tem času pa se tesneje poveže s kitajskim mladeničem, ki je njen učenec. Kitajec se zaljubi vanjo, jo zaroči in odločita se za poroko na Kitajskem. Življenje v drugi deželi ni praznik, čakajo jo mnoge ovire in preizkušnje. Presenetljivo je edini, ki ji pomaga pri premagovanju teh ovir njen kitajski tast. Pisateljica v svojem prvencu izjemno dobro in pronicljivo opiše razliko med obema kulturama, ki seveda vpliva na razplet zgodbe. Odličen prevod je delo prevajalke Jerneje Jezernik in prepričana sem, da bo roman navdušil tudi zahtevnejše bralce. Dragica Krašovec Šepet barja Pogrešam te Tvoj glas, da bi me ovil v svoj žametni plašč. Prste tvojih rok, da bi se igrali v mojih laseh. Tvoja usta, da bi se tihotapila čez moj obraz. Tvoje dlani, da bi se sprehodile čez moje telo. Pogrešam te. Kot nezorana ledina Kot nezorana ledina sem in čakam, da prideš in zarežeš vame prvo brazdo, da preorješ jo, da bo zemlja zadehtela. Da bom razgrnjena in težka čakala semena, da bi rodila novo rast. Kot nezorana ledina sem in čakam nate, na sonce, ki daje moč življenju. Šepet barja, str. 28-29, Alenka Zavodnik Kristan V letu 2020 brez večjih kulturnih poslastic Log - Dragomer, 24. marec 2021 - Leto 2020 je zaznamovala epidemija Covid-19, zaradi katere je tudi na kulturnem področju zazevala velika vrzel. Večinoma vsi načrtovani dogodki so bili odpovedani ali pa so se preselili na splet. O soočanju KUD Kosec z novo resničnostjo je na virtu-alnem občnem zboru društva spregovorila predsednica Anica Vengust. Člani so na zboru podprli tudi predlog izvršnega odbora, da se mandat vodstva društva, ki bi se moral izteči letos, podaljša za eno leto. Nova realnost je prinesla številne izzive, s katerimi so se soočila tudi društva, ki delujejo na področju kulture. Kot je na videokonferenčnem občnem zboru društva KUD Kosec povedala predsednica Anica Ven-gust, so v preteklem letu morali odpovedati praktično vse načrtovane dogodke. »V celoletnem obdobju nam je manjkalo kulturnih poslastic v obliki koncertov, predstav, razstav, obiskov muzejskih in drugih kulturnih ustanov ... Dogodkov, ki so obenem torta našega življenja, kakovost vrednot življenja med opravljanjem službe, skrbjo za družino in osnovnim preživetjem. Dogodkov, ki morda ne bogatijo materialnega, vsekakor pa pripomorejo k bogatejšemu in polnejšemu stanju duše in psihe.« Kot je dodala, so se kulturni dogodki preselili na splet, ki je omogočil, da kulturno življenje ni popolnoma zamrlo, ni pa mogel pričarati vzdušja z dogodkov, ki potekajo v kulturnih ustanovah, prisotnosti ter med drugim tudi osebnih stikov in družabnosti, ki je del prireditev. Na splet pa se je preselil tudi letošnji občni zbor, predsednica nam je zaupala, da je društvo k uporabi nove tehnologije spodbudil Iztok Urbanc, ki je poskrbel, da je videokonferenčni zbor občanov potekal kot po maslu. V letu 2020 je v primerjavi z letom pred tem, ko se je v okviru društva zvrstilo kar 38 dogodkov, težko govoriti o aktivnosti društva, so še povedali v društvu. Kljub temu so uspeli speljati nekaj dogodkov, ki so se večinoma zvrstili pred razglasitvijo epidemije. Sokrajan Lovro Sodja je v sproščenem pogovoru z Julko Vahen predstavil svoj zbornik »Slovenski kulturni prostor v besedi in sliki - regija Alpe Jadran 1957-2019«, gledališka skupina MAH Teater, ki je takrat še delovala pod okriljem Kosca, je pod taktirko režiserja Jožeta Čamernika v začetku leta nekajkrat nastopila pred domačim občinstvom ter gostovala v drugih občinah, slovenski kulturni praznik pa so obeležili z gledališko predstavo »Stari grehi« v izvedbi gledališke skupine Šota iz Borovnice. Predvsem v začetku leta, ko še nismo čutili ukrepov, ki jih je kasneje prinesla koronavirusna bolezen, so bili zelo dejavni tudi v sekcijah. V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in papirnatim gledališčem Kamišibaj so pripravljali redne mesečne pravljice za najmlajše ter igro »Zgodba o snežaku s srcem«, ki so jo odigrali člani gledališke skupine Teater za vse. Likovna sekcija pod vodstvom Drage Davitkove se je s svojimi izdelki predstavila v vrhniški knjižnici, ustvarjalne so bile tudi kleklja-rice, ki so v Borovnici s svojimi čudovitimi izdelki sodelovale na razstavi čipk »Dežela pravljic«, pred občinstvom pa so večkrat prepevali člani pevske skupine Mladi po srcu. December je v društvu minil v duhu dobrodelnosti, ročna sekcija se je pridružila vseslovenski akciji izdelovanja novoletnih čestitk za starejše v domovih za ostarele ter dobrodelni akciji »ro-kavčki pomagalčki« za osebe z demenco, za družine v stiski pa so zbirali odpadni papir. Tako kot v preteklih letih je društvo tudi letos pripravilo novo številko revijo Kosca, že sedmo po vrsti, ki so jo v poštni nabiralnik dobila vsa gospodinjstva. Leto 2021 bo odločilno V društvu se že veselijo časa, ko se bodo ljudje lahko vrnili na prireditve in dogodke. Sodelovali bodo pri več partnerskih projektih, s stalno razstavo starih fotografij kraja bodo opremili spominsko sobo v novi občinski stavbi ter v njej organizirali različne stare ljudske igre in pesmi, skupaj z Javnim zavodom Cene Štupar bodo sodelovali pri projektu medgeneracijski mozaik Barje ter se pridružili obetajočemu projektu Podaj roko, ki naslavlja perečo nalogo kakovostnega staranja in povezovanja generacij v občini Log - Dragomer. V društvu še poudarjajo, da je prihajajoče leto prelomno, saj so se s selitvijo občine v prenovljeni občinski center na Logu sprostili prostori v Domu krajanov v Dragomerju. »Upamo, da nam bo sreča naklonjena, da pridobimo prostore v Domu krajanov v Dragomerju in da se bodo dejavnosti odvijale na enem mestu,« pravi Anica Ven-gust in zaključuje, da se bodo tudi v prihodnosti trudili, da bodo občanom ponudili dejavnosti, ki si jih želijo. Zato bodo veseli vseh predlogov, pripomb in idej, ki bodo še obogatile aktivnosti v občini. V L., foto: posnetek zaslona NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 43 N aŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Uspešno izpeljan virtualni zbor članov Društva Dvig Nova izkušnja, zbor članov v virtualnem okolju! Resda se ga je udeležila komaj tretjina članov in smo začeli zbor s polurnim zamikom. Nekaj članov je imelo težave s prijavo v Zoom čakalnico, to pa je bila tudi edina težava s sodobno tehnologijo. Letošnjo pripravo na poročanje o opravljenih izobraževalnih dejavnostih in projektih smo najprej začeli s stavkom: »Delovanje je bilo zaradi epidemije močno okrnjeno«, potem pa smo ugotovili, da to ne drži. Uspelo nam je izpeljati veliko večino programov v celoti, le nekaj v zmanjšanem obsegu in smo zaprosili financerje, da nam podaljšajo rok za realizacijo. Dobili smo pozitiven odgovor in verjamemo, da nam bo to uspelo. Zastalo je samo učenje francoščine in španščine, odpadle so tudi vse predstavitve dosežkov DVIG-a na prireditvah ob občinskem prazniku in na mednarodnih prireditvah. Kaj smo naredili v letu 2020, nam je predstavila Predsednica Nika Gams. Tuji jeziki, bralni krožki Izpeljali smo: oba tečaja angleščine v načrtovanem obsegu; tečaj ruščine v zmanjšanem obsegu. V bralnem krožku so člani, podobno kot v predkoronskih časih, spoznali dela 6 slovenskih avtorjev, odpovedati pa so se morali obiskom pisateljev in pohodov po poteh njihovih literarnih junakov; v NČ ste lahko vse leto prebirali dnevniške zapise bralnega krožka; Bralni krožek za najmlajše Od pravljice do lutke smo izpeljali v zmanjšanem obsegu - malčki so spoznali dve novi slovenski pravljici in izdelali lutke pravljičnih junakov, a bomo zamujeno nadoknadili do konca maja 2021. V načrtovanem obsegu smo izpeljali študijske krožke Živim v Sloveniji, Podnebne spremembe - mit ali resnica, Pogovori z Darjo Rojec, Slovenska in svetovna kulturna dediščina; v ŠK Iskanje identitete kraja pa smo dokončali delo iz leta 2019. Seveda so se mentorji in člani ŠK morali najprej naučiti uporabe Zooma. Na prvih Zoom srečanjih smo imeli nekaj težav pri vključevanju v Zoom učilnico, včasih so nam odpovedali mikrofoni, spet drugič kamere. Ampak zdaj smo že vsi skupaj pravi mojstri. Hvala mentorjem, ki so se tako hitro naučili uporabljati Zoom, in čestitke vsem študentom, ki so ugriznili v učenje v virtualnem okolju. Člane, ki jih doslej nismo uspeli nagovoriti k učenju v virtualnih okoljih, pa bomo ponovno nagovarjali, naj se nam pridružijo. V ŠK Živim v Sloveniji smo člani na desetih srečanjih spoznavali življenjske pripovedi naših sokrajanov, ki so prišli k nam iz drugih držav: Steve Tel-zerow iz ZDA, Bogumila Pavlin s Poljske, Borka Jerman Blažič iz Makedonije in Rosario Pecora-ro iz Italije. Njihove pripovedi so objavljene v 6. številki revije Pogovori z občani. Hvala Dragici Krašovec in Danici Jazbinšek za vodenje pogovorov, še posebna zahvala Dragici za zapise pogovorov. In zahvala sponzorjem, ki so omogočili tisk revije. Del sredstev smo pridobili na državnem javnem razpisu. Revijo lahko naročite na dvig@iold.si V ŠK Podnebne spremembe - mit ali resnica so člani s študijem in predstavljanjem gradiv o podnebnih spremembah poglobili svoje znanje in tudi zavedanje, da na podnebne spremembe ne vplivajo le naravni procesi, ampak tudi človek s svojim delovanjem. Vsa študijska gradiva o problemu taljenja ledenikov, ledenikih na Arktiki in Antarktiki, o knjigi B. Videmška Plan B za Slovenijo, o filmu Al Gora Neprijetna resnica in filmu Nekoč je bil ledenik, o primerih dobrih praks daljinskega ogrevanja v Sloveniji, si lahko preberete na naši spletni strani iold.si. V ŠK Pogovori z Darjo Rojec so se člani osredotočili na ravnanje v času epidemije in o tem, kako krepiti naš imunski sistem. V ŠK Slovenska in svetovna kulturna dediščina so člani spoznali homerski svet bronaste dobe in sledove grške antične kulture na slovenskih tleh, zgodbe o vojni in miru (Iliada) in korenine slovenskega jezika (o delovanju Cirila in Metoda). V ŠK Iskanje identiteta kraja, ki je deloval v letu 2019, so člani pripravili anketo za učence naše osnovne šole, s katero želimo pridobiti njihova mnenja o življenju v naseljih naše občine. Izpeljava anketa ni bila mogoča. V kratkih nekarantenskih obdobjih nam je uspelo izpeljati intervjuje z našimi devet-desetletniki: Antonom De-beljakom, Tonetom Požarjem, Terezijo Mavsar, Frančiškom Rusom in Bernardo Toplak in jih objaviti v posebni izdaji Pogovorov Kolo življenja. Žal eden od intervjuvancev ni dočakal izida revije, smo mu pa polepšali zadnje dneve življenja s prebiranjem zapisanega. Odpovedati smo morali sprejem intervjuvancev pri županu, ki so se ga vsi, brez izjeme, zelo veselili. Iskreno se zahvaljujemo zapisovalcem intervjujev Julki Vahen, Dragici Krašovec, Dari-janu Novaku in Danici Jazbin-šek ter Jasni Vidakovič. In hvala tudi občini, ki je omogočila tisk revije. Novost v letu 2020 je izdaja pesniške zbirke Šepet barja, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen. Enajst pesnikov, starih od 16 do 90 let - Alenka Logar Pleško, Jože Jesenovec, Dragica Krašo-vec, Ivan Armič, Helena Kavčič, Stanka Dimc, Jože Zver, Alenka Zavodnik Kristan, Angelca Svete, Vesna Pogačar (učenka naše osnovne šole), Zdravko Pečan in Pave Zaninovic - nam razkriva intimna iskanja, spra- ševanja, nostalgijo za domačim krajem, spomine na mladost, ljubezen ... Avtorjem je zbirko podelil župan, g. Miran Stanov-nik na sprejemu, našim sokraja-nom smo jo predstavili na dveh literarnih večerih (v Dragomer-ju in na Logu) in širši javnosti v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Zbirko lahko naročite na dvig@ iold.si. V Cankarjevi knjižnici smo pripravili razstavo slikarke Julije Kuznetsove, med nas je prišla iz Rusije, a je bilo kmalu po odprtju zaukazano zaprtje knjižnice, tako da so slike samevale. S kulturnim programom smo obeležili zaprtje razstave naše slikarke Emilije Erbe-žnik, prav tako v knjižnici. Dejavni smo bili tudi na nacionalnih dogodkih. Nacionalni mesec skupnega branja, namenjen je skupnemu razmisleku in ozaveščanju o pomenu branj, bralne pismenosti in bralne kulture, smo počastili v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Naši pesniki Dragica Krašovec, Jože Jesenovec in Jože Zver so prebirali svoje pesmi iz Šepeta barja, literarni dogodek so obogatili Tamburaši iz Borovnice, ki jih vodi naš sokrajan Jože Zver. Teden pisanja z roko, osrednja tema je bila V naši družini radi pišemo z roko, smo obeležili v sodelovanju z našim vrtcem. Malčki, otroci, starši, stari starši so prispevali 54 zapisov, ki smo jih objavili v brošuri Pisali smo z roko, Dragomer, 2020. Medgeneracijsko sodelovanje - pomoč učencem je potekala, vendar v majhnem obsegu. Zaradi korone nismo imeli stikov z OŠ, iz izkušenj pa tudi vemo, da se le malo učencev odloči za to vrsto pomoči, ki poteka vsak teden od začetka šolskega leta do maja. Tisti pa, ki so se z nami učili v preteklih letih, to nadaljujejo tudi kot dijaki v srednji šoli. Pomoč jim pomaga k boljšemu uspehu. Novo medgeneracijsko dejavnost v letu 2020 - individualno učenje uporabe pametnega telefona (mentor Primož Noe) je korona ustavila po treh srečanjih. Izobraževanje mentorjev - vsi Dvig-ovi mentorji so se usposobili za uporabo zoo-ma, večina na tečajih, nekaj pa kar doma z otroki in vnuki. Na nacionalnem posvetu ob Nacionalnem mesecu skupnega branja, namenjen je bil skupnemu razmisleku in ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture, smo dobili potrditev, kako pomembno vlogo opravljamo z bralnim krožkom Od pravljice do lutke. Na dvodnevnem letnem posvetu izobraževanja odraslih sta mentorici spoznavali pomen umetne inteligence in prihodnosti vseživljenjskega učenja, ključne instrumente za podporo okrevanju Evrope ter položaj izobraževanja odraslih v času covida 19. Nika Gams in Olga Drofenik NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 44 Mcasopis Občina Log-Dragomer_© Izobraževanje mentorjev univerz za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Slovenska mreža UTŽO je povabila mentorje univerz za tretje življenjsko obdobje na cikel spletnih srečanj poimenovanih delovati ustvarjalno in tako psihološko obvladati pandemijo. Napovedana so tri srečanja, na katerih smo in še bomo obravnavali naslednje teme: 1. Skupnost 2. Digitalizacija 3. Zakaj nas je pandemija tako pokosila. V prispevku Nika Gams predstavlja prvo (skupnost) in tretjo temo, Olga Drofenik pa drugo (digitalizacija) s spletnega srečanja. Skupnost Uvodne misli in vodenje razprave: prof. dr. Ana Krajnc 18. februarja je potekalo prvo srečanje, na katerem smo govorili o skupnosti. Karantena nas je izolirala od skupnosti in živih stikov. Ohranjali smo jih s pomočjo telefonov in različnih aplikacij, ki so nam poleg zvoka pokazale tudi sliko, zvok in slika skupaj nam povesta več. Ker ljudje ne zaupamo več vladi (to je svetovni pojav), se iz socialnih procesov ugotavlja nastajanje in odkrivanje skupnosti. Skupnosti se borijo za splošno dobro in so naše zaledje. Delajo v prid članom in imajo stroga pravila delovanja, ki so za vse enaka. Kdor ta pravila prekrši, je izločen iz skupnosti. Tu ni hierarhije. Turbo kapitalizem je zapustil ljudi. Primer: pri nakupu cepiva je primarni cilj profit in ne usluga. Zato se naše zaupanje preseli v skupnost. (V ZDA obstaja skupnost, ki za 2 milijona ljudi ustvarja brezplačno energijo, pri nas imamo skupnost v Anhovem, kjer se borijo za oskrbo s čisto vodo). Tudi UTZO je skupnost, vsi jo potrebujemo, imeti moramo skupno zaledje. Med seboj si moramo zaupati. Priti moramo do drugačnega načina povezovanj, k temu nam pomaga tudi nova tehnologija. Skupnosti iščejo skupno (splošno) dobro. To naj bi bilo brezplačno in vsem na razpolago. Sedaj imamo kot skupno dobro pohodne poti, brezplačne oglede, ... Za skupno dobro se trudijo nevladne organizacije in s tem motijo kapital. Nastajajo iniciative in jih bo vedno več. Zakaj rabimo skupnost? Ker smo družbena bitja, vežejo nas skupni cilji in skupna odgovornost. To nam je pokazala korona. Človek ne preživi sam. Med korono smo pogrešali ljudi. Skupnost je ena od poti za premagovanje pandemije. Če se bomo odpovedali novi tehnologiji, se odpovemo skupnosti, gojiti moramo skupnost in pripadnost. Tudi UTZO bo delovala na novih temeljih. Vplivati moramo na svoje okolje kot zgled in tako privabiti nove udeležence. Nekaterim vrednote pomenijo več kot kapital. Vrednota je znanje in to je za delovanje UTZO glavno. Digitalizacija Predstavitev in vodenje razprave Miha Kržič 14. aprila je potekalo drugo spletno srečanje. G. Kržič nam je predstavil, kako so na ljubljanski UTZO začeli s pripravami in kako so potekala prva virtualna učenja. Še preden je karantena zaprla vrata učilnic je »potipal« med kolegi, računalničarji, kaj mislijo o učenju na daljavo. Bil je kar malo razočaran, saj so bili v večini mnenja, da bi raje počakali. No, vseeno so začeli z brezplačnim usposabljanjem mentorjev iz univerz za tretje življenjsko obdobje, zanimanje je bilo veliko, usposabljanj se je udeležilo preko 400 mentorjev. Konec oktobra so v Ljubljani začeli s prvimi virtualnimi usposabljanji preko zoom-a. Na usposabljanju so mentorji hitro usvojili osnovne korake uporabe zooma, povsem drugače pa je bilo, ko so ga morali uporabljati v praksi. Veliko so mentorjem pomagali s programom za oddaljen dostop (team viewer). Mentorjem so na usposabljanju tudi priporočili, naj sami raziskujejo možnosti, ki jih nudi zoom. Tako se lahko največ naučijo. Začetki so bili težki, kar 40 minut je trajalo, da so se vsi študen- tje uspeli vključiti. Tri tedne je trajalo, da so premagali tehnične težave. To velja le za študente, ki so imeli predhodno osnovno znanje uporabe računalnika. Za uporabnike zoom-a velja t. im zoom bontona Na srečanje se prijavimo pravočasno - 5 minut prej s svojim priimkom in imenom. Sklicatelj začne točno ob uri. Povezave ne posredujemo ne-povabljenim.Še pred prijavo preverimo delovanje, kamere, mikrofona, zvočnikov.Kamere imamo vklopljene, razen če se dogovorimo drugače. Kamero usmerimo tako, da se vidi naš celoten obraz.Mikrofone imamo IZKLOPLJENE. Poskrbimo, da v prostoru nimamo vključenih motečih naprav (vklopljen TV, radio, mobilnike damo na tiho zvonjenje ipd.). V pogovor se vključujemo, ko smo povabljeni. Uporabljamo vljuden in spoštljiv jezik, ne skačemo v besedo. K besedi se prijavimo z dvigom roke. Med srečanjem ne klepetamo v oknu za sporočila (Chat) z ostalimi udeleženci. Med srečanjem se ne prehranjujemo. Srečanje lahko snema ali fotografira le sklicatelj (nedovoljeno snemanje je kaznivo!) v soglasju z udeleženci.V ozadju nimamo odprtih še drugih programov in aplikacij na računalniku ali telefonu, saj motijo našo pozornost. Zakaj nas je pandemija tako pokosila, kako psihološko premagati covid Predstavitev in vodenje razprave dr. Ana Krajnc. 8. aprila smo se srečali že tretjič. Tokrat je bila tema o psiholoških problemih, ki spremljajo covid in kako jih premagovati. Zavedati se moramo, da je človek družbeno bitje, sam ne more preživeti. Nekako pri petih letih otroci spoznajo pravila socialnega življenja, naučijo se živeti z okolico, temu rečemo socialno rojstvo, naučijo se zadovoljevati svoje psihosocialne potrebe. Po Maslowu (Abraham Maslow, ameriški psiholog) je človek družbeno bitje, ker ima prirojene potrebe po temeljnih čustvih. Osnovna potreba je fiziološka potreba (hrana, toplota,..), sledijo pa čustvene potrebe po varnosti, pripadnosti in ljubezni, spoštovanju, spoznavanju, estetska potrebe in končno potreba po samoaktualizaciji /samoure-sničitvi. Če človekove čustvene potrebe niso zadovoljene, se človek zruši. Močnega te obdrži ohranjanje čustev. Ko teh čustev ni, človek pogreša ljudi. To potrjuje, da je človek družbeno bitje. Človek mora čutiti, da ga imajo drugi radi. Tako se počuti tudi varnega. Zavedati se mora, da se na ljudi, ki jim pripada, lahko zanese. Vedeti mora, da ga imajo radi in da ima on rad njih. To je občutek varnosti. Prav tako mora ohra- niti samospoštovanje. Če mu to odvzamemo, človek zblazni. Človek ne more ves čas živeti v stresu. Zato mora navezovati stike. Če znamo ohranjati stike tudi v času izolacije, se stresa znebimo. V tem času je zato tako pomembno znati uporabljati tehnologijo kot sta telefon in računalnik. Stvari, ki človeka nagradijo z občutkom lepega - z ugodnimi občutki, človeka napolnijo z zadovoljstvom, tako zadovolji tudi estetsko potrebo. Človek, ki se samouresničuje, ki uresničuje svoje sanje, bo na svojem področju najboljši in bo na svojem področju dosegel največ (umetniki, ...). Takšni tudi živijo dlje kot je povprečna starost v njihovem času. Odnosi oblikujejo človeški značaj in usodo. Ljudje se oblikujemo z odzivom drugih. Če je nekdo stalno kritiziran, se oblikuje v zgubo. Z odnosi dobivamo pozornost, ki pa smo jo v karan- teni zaradi covida nenadoma izgubili. V tem primeru so pomembne naše čustvene zaloge, ki so osnova za naše ravnotežje. Ljudje, ki imajo premalo čustvene moči, so ranljivi. Primanjkljaj čustev za zadovoljitev prirojenih potreb vodi v čustveno motenost, vedenjsko motenost, osamljenost in izgubo odnosov z ljudmi ter končno v duševno bolezen. V času karantene imamo čas, da se ukvarjamo s seboj, imeti pa moramo tudi odnose z ljudmi. Pomembna so virtualna in telefonska srečanja. Oseba, ki nima dovolj psihosocialnih stikov in čustev, začne drugače doživljati stvari, verjame čudne stvari (npr. da s cepljenjem dobiš čip), postanejo čustveno motene. Temu stanju sledi vedenjska motenost, ki ima lahko tudi težke posledice (umikanje v samoto, nasilje, umori). Če okolje na te spremembe ne reagira, vodi ta osamelost v depre- sije, samomore. Zato moramo poskrbeti zase dokler smo še dovolj aktivni. Imeti moramo cilje, ki jih želimo uresničiti. Gojiti moramo stike z ljudmi, s sporočili, s telefonskimi klici. Digitalizacija nam omogoča, da lahko vzpostavimo stike s komerkoli, kjerkoli na svetu. Zato:« Spremembe se začenjajo pri ljudeh in za osamljenost ni razloga.« Zahvaljujem se prof. dr. Ani Kranjc za zanimivo predavanje. Kaj več o tem pa lahko preberemo v njeni knjigi Spoznaj sebe in druge. Nika Gams, Olga Drofenik, DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje. ® NALEZIMO SE M DOBRIH 0 NAVAD Društvo dvig vas v maju vabi Pogovori z Darjo Rojec Trenutno še ne vemo, ali bo srečanje z Darjo Rojec v ponedeljek, 3. maja, potekalo v Zoom učilnici ali v upokojenskem kotičku v Domu krajanov v Dragomerju. Odločitev, kako bo potekalo srečanje, prepuščamo vam, študentom. Zato vas prosimo, da se prijavite na dvig@iold. si ali pokličite 031 254 125 (Joži) in poveste, ali želite srečanje v živo ali preko zooma. Vsi, ki ste sodelovali na srečanjih v preteklosti, Darjo že poznate. Vsem, ki se nam bi radi pridružili na novo, pa kratka informacijo o tem, kdo je Darja Rojec Ložanka Darjo Rojec je končala kemijo in se eno leto in pol izpopolnjevala na farmaciji rednega študija za študente farmacije na področju farmakologije in kozmetologije. Narejeno ima tudi 1. stopnjo aroma terapevtke pri znani aroma terapevtki Melaniji Kovač. Znanje o zeliščih si nenehno izpopolnjuje pri uglednih fito terapevtih. V Društvu DVIG že peto leto vodi študijski krožek Pogovori z Darjo Rojec. Njena osebna izkušnja in bogato znanje nam pomagajo razumeti in blažiti stiske, hkrati pa nas tudi opozarjajo, da moramo kritično sprejemati dobronamerne, a laične nasvete o zdravljenju in zdravem načinu življenja. v v • v v v« Tečaj španščine Pridružite se skupini študentov španščine, če ste se jezika učili kdaj prej vsaj 60 ur in bi radi svoje znanje nadgradili. Tečaj poteka v živo vsak četrtek ob 19h v Domu krajanov v Drago-merju v sobi upokojencev. Tečaj vodi prof. Damjana Štifter. Če se nameravate prijaviti, ali bi radi zvedeli več, nam pišite na dvig@iold.si ali pokličite 041 775 771 (Olga). Francoski bralni krožek Če radi poslušate oddaje v francoščini ali berete francosko literaturo, vas vabimo v bralni krožek. Člani bralnega krožka se boste dogovorili, katere knjige/reportaže želite prebirati/ poslušati, ob razpravah o prebranem pa boste tudi osvežili znanje slovnice in obogatili besedni zaklad. Srečanja bodo 2-krat mesečno po dogovoru. Francoski bralni krožek vodi prof. Tatjana Merc. Če se nameravate prijaviti ali bi radi zvedeli več, nam pišite na nika.gams@gmail.com. Bralni krožek Kjer spoznavamo ustvarjalnost slovenskih avtorjev doma in v zamejstvu. Krožek poteka v Zoom učilnici vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 18h. Vodi ga prof. Alenka Logar Pleško. Vabimo nove člane, da se nam pridružijo. Na naši spletni strani iold.si/študijski krožki/bralni krožki, si lahko pogledate, kaj vse smo že prebrali. Če se nameravate prijaviti ali bi radi zvedeli več, nam pišite na Alenka.Logar@guest.arnes.si NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 45 HaŠ Občina Log-Dragomer 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Od pravljice do lutke Tik pred ponovnim zaprtjem izobraževalnih dejavnosti nam je 31. 3. 2021 uspelo izpeljati bralni krožek za najmlajše Od pravljice do lutke. Mentorica Lea je odpeljala otroke v pravljični svet: začeli so ustvarjati svojo lastno pravljico najprej v risbah, nato s pripovedovanjem o narisanem. Njihove pripovedi je mentorica zapisovala. Seveda v dobri uri pravljice ni bilo mogoče končati, zato bodo nadaljevali, takoj ko bo to dovoljeno. Olga Drofenik, DVIG Povabilo učencem 9. razredov OŠ, dijakom in študentom, zaposlenim Dogajanje v zadnjem letu je pokazalo, da bo vsaj del naših življenj v bodoče potekal v virtualnem svetu. Neizogibno. Vsi, ki bomo imeli možnosti, da se naučimo uporabljati nove tehnologije za virtualno druženje, učenje, delo in ustvarjanje, bomo lahko neposredno vplivali na dogajanja v svojem okolju, ustvarjali višjo kakovost življenja in bomo ostali v središču družbenega dogajanja. Pri tem potrebujejo nekateri več spodbude in podpore. In med temi so tudi starejši od 65 let. Uporaba računalnika ali pametnega telefona je za ohranjanje socialne povezanosti in neodvisno vsakdanje življenje ključnega pomena. In pri učenju uporabe jim lahko največ pomagate vi, mlajše generacije, ki sodobno tehnologijo obvladate, in ste si pripravljeni pridobiti nekaj osnovnega znanja o tem, kako pomagati starejšim pri učenju uporabe interneta na računalniku ali pametnem telefonu. Pri tem ni pomembno, ali ste strokovnjak, prostovoljec, prijatelj ali sorodnik. Za učinkovito nudenje pomoči starejšim, ki ne uporabljajo računalnika, ne potrebujete naprednih računalniških znanj. Dovolj je le vaša želja, narediti dobro delo, in pripravljenost, da dobro delo opravite čim bolj kakovostno. Vabimo vas, da nam sporočite, ali bi bili pripravljeni od 14. do 16. ure mesečno starejšim pomagati pri učenju uporabe računalnika. Pišite nam na dvig@iold.si. Če bomo dobili vsaj 6 prijav, bomo organizirali srečanje in se dogovorili, kako zagotavljati kakovostno pomoč starejšim, ki še nikoli niso uporabljali računalnika ali pametnega telefona. Nika Gams, predsednica Obletnice v OLD 4. 3. 2021 smo obeležili štiri leta od pričetka gibanja starejših. Prišel nas je pozdravit tudi župan. Ni nas preštel, ker je opazil, da od 'Vedno poskočnih' nihče ni okužen ali celo kandidat za dom in da razdalja nad tremi metri ni kako protestno druženje. Očitno smo še vedno edina občini, kjer več kot 2 % prebivalcev vsak dan dela na gibanju starejših po smiselnem vrstnem redu: ogreti, raztegniti, poravnati, razmigati in nazadnje obremenjevati vse sklepe in mišice. Izkušnje in 'študije' posameznikov se prenašajo in tako večina že ve, kako se odpravlja vzroke za zdravstvene težave. Mnogi tudi vedo, kako se odpravi škripanje vratu, uporabo bergel, kalcita v ramenu, radona v stanovanju in potrebe po operacijah. Nekateri spremljajo revijo Science in poživljajo utrip srca, hodijo, kolesarijo in odkrivajo demenco, nekateri kaj zamešajo in kaj pozabijo - no, pa vsaj ni vedno enako. Šale, praznovanja, kakšne pesmi in pozdravi bodočih šolarjev so že na spisku lepih navad, le rojstni dnevi so prirejeni čudnim predpisom. Lani ob novem virusu smo vadbo spremenili, dotike odpravili, razmake povečali, skupine za prevoze in druženje v zaprtih prostorih pa odpravili. Priredili smo tudi vaje za čiščenje pljuč in uničevanje virusov z zbiranjem negativnih ionov, kar bi morala vlada, zavarovalnice in ZDUS že marca 2020 uvajati, a očitno US patenta 10 130 701, napovedi Sladoljeva, izkušenj J. Oxforda in Osmanagiča še niso opazili. Ta mesec bo obletnica vladnih ukrepov zaradi virusa in upam, da nas bodo vsaj kje posnemali. Ciril Krašovec Obvestilo o Javnem zbiranju ponudb za koriščenje poslovnih prostorov v lasti Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer (v nadaljevanju: občina), Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18; v nadaljevanju Uredba) in Pravilnika o upravljanju s poslovnimi prostori v lasti Občine Log - Dragomer (Ur.l. RS, št. 3/2021 in 64/2021); v nadaljevanju Pravilnik, s tem Javnim zbiranjem ponudb (v nadaljevanju: javno povabilo) vabi zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za koriščenje prostorov, ki so v lasti občine Log - Dragomer. Javno povabilo je objavljeno na spletni strani občine na naslovu http:// www.log-dragomer.si in v občinskem glasilu Naš časopis. Zainteresirani potencialni ponudniki lahko prevzamejo dokumentacijo v okviru tega Javnega povabila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) na spletni strani Občine Log - Dragomer www.log-dragomer.si ali v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer, Upravni center, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, vsak delovni dan in sicer: v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, vse do izteka roka za oddajo ponudb. Pridobitev razpisne dokumentacije je brezplačna. 1. Pogoji za sodelovanje v Javnem povabilu Vsak ponudnik, ki želi sodelovati na Javnem povabilu, mora izpolniti vse pogoje za sodelovanje in predložiti ponudbo v vsebini in obliki, kot to določa Javno povabilo in je priloga razpisne dokumentacije. Pri javnem zbiranju ponudb kot ponudniki ne morejo sodelovati cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se štejejo: - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne, - fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, - pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in - druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zara- di te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca. Komisija, ki jo imenuje župan občine Log - Dragomer, v postopku izbire ne bo upoštevala ponudb tistih ponudnikov, ki ne bodo izpolnili vseh pogojev za sodelovanje na Javnem povabilu in/ali ki ne bodo predložili ponudbe v vsebini in obliki, kot to določa Javno povabilo. 1.1. Predmet koriščenja Predmet koriščenja so naslednji prostori: Površina (m2) Objekt: Na Grivi 5 - Dom krajanov Pritličje P02 Pisarna 13,00 P03 Programska soba 27,03 1. nadstropje N02 Pisarna 15,13 N03 Programska soba 36,94 N05 Pisarna 14,74 N06 Pisarna 4,60 N11 Pisarna/Programska soba 38,20 Objekt: Na grivi 3A - TC Pisarna pritličje s souporabo terase 15,12+10,00 Pisarna s souporabo terase 22,78+10,00 Prostori na naslovu Na Grivi 5 bodo na voljo za koriščenje od 1.9.2021 dalje, prostori na naslovu Na Grivi 3A bodo na voljo takoj po končanem postopku. Za stavbo Objekt na Grivi 5 je izdano pravnomočno uporabno dovoljenje številka 308-351-95/2003, pravnomočno dne 15.5.2004 in Energetska izkaznica št. 2018-509-122-54651 z veljavnostjo do 14.2.2028. Za stavbo Objekt na Grivi 3a je izdano pravnomočno uporabno dovoljenje številka UE Vrhnika, t. 351-184/2011 z dne 1.12.2011, pravnomočno dne 20.12.2011 in Energetska izkaznica št. 2018-509-122-54651, z veljavnostjo do 14.2.2028. Etažna lastnina v stavbi na Grivi 3a (ID stavbe 1996-2038), stoječi na parc.št. 657/12 k.o. 1996 - Log je vpisana v zemljiški knjigi. Lastninska pravica Občine je vpisana v zemljiško knjigo na vseh delih stavbe z ID 1996-2038, parc.št. 657/12 k.o. 1996 - Log je v zemljiški knjigi vpisana kot splošen skupen del stavbe. Obe pisarni sta opremljeni z mizami in stoli ter omarami. Prostor, ki je označen z N11 je vpisan v zemljiško knjigo z ID 1996-5552 in se nahaja v stavbi z ID 1996-555, stoječi na parc.št. 658/21 k.o. 1996 - Log, z naslovom na Grivi 5. Etažna lastnina na tej stavbi v stavbi (ID stavbe 1996-555), je vpisana v zemljiški knjigi, lastninska pravica Občine je vpisana v zemljiško knjigo na delu stavbe ID 1996-555-2. Prostori P02, P03, N02, N03, N05 in N06 se nahajajo v stavbi z ID 1996728, stoječi na parc.št. 654/8 k.o. 1996 - Log 654/8. Etažna lastnina na tej stavbi (ID stavbe 1996-728), ni vpisana v zemljiški knjigi, lastninska pravica Občine je vpisana v zemljiško knjigo na parc.št. 654/8 k.o. 1996 - Log. Poslovni prostori P03, N03 in N11 bodo opremljeni z mizami in stoli, ostali prostori so brez opreme. V poslovnem prostoru P02 se nahaja računalniška omara (strežnik), do katere mora najemnik omogočiti dostop občini v primeru servisnih del. Shema prostorov je vidna na spletni strani občine. 1.2. Vrsta koriščenja Predmet Javnega povabila so naslednje vrste koriščenja: oddaja v najem, oddaja v občasno uporabo in oddaja v brezplačno uporabo. 1.3. Cenik in drugi stroški Vse navedene cene so brez DDV. Objekt: Na Grivi 5 - Dom krajanov Prostor Najem Brezplačna uporaba (Eur/ mesec) Občasna uporaba (Eur/uro) Najemnina (Eur/mesec) Obratovalni stroški (Eur/ mesec) P02 85 95 95 - P03 - - - 1,0 N02 85 95 95 - N03 - - - 2,5 N05 85 95 95 - N06 30 55 55 - N11 185 220 220 2,5 NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 46 NOS Občina Log-Dragomer Objekt: Na Grivi 3A - TC Dragomer Prostor Najem Brezplačna uporaba (Eur/mesec) Občasna uporaba (Eur/uro) Najemnina (Eur/mesec) Obratovalni stroški (Eur/ mesec) Pisarna pritličje (**) 90 130 130 - Pisarna TOP etaža (*) 235 160 160 - * ... souporaba terase ** ... souporaba garderob in tušev v pritličju ter terase 1.4. Drugi pogoji javnega povabila a) brezplačna uporaba V brezplačno uporabo se poslovni prostor lahko odda naslednjim subjektom: - osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog, - nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu, za opravljanje nalog, za katere je tej organizaciji podeljen ta status, - socialnemu podjetju ali nepridobitni pravni osebi, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela postopek registracije v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba), v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, ali - mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na njenem ozemlju svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno, za izvajanje njihovih nalog. Interesenti, ki sklenejo pogodbo o oddaji poslovnih prostorov v brezplačno uporabo, krijejo obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. Obratovalni stroški so stroški v zvezi z dobavami in storitvami, potrebnimi za zagotovitev pogojev za normalno uporabo poslovnega prostora. Obratovalni stroški obsegajo zlasti plačila za storitve, kot so ogrevanje, telefon, internet, elektrika in voda, odvoz smeti, kanališčina ter čiščenje poslovnega prostora, skupnih prostorov v objektu in pripadajočega zemljišča, s potrebnim materialom in orodjem in podobno. Obratovalni stroški se vsako leto konec januarja usklajujejo glede na povprečje stroškov predhodnega leta. Manjša vzdrževalna dela so dela, ki jih je potrebno izvajati sproti in vključujejo zlasti manjša popravila in dela na objektu ali v prostorih, ki so v objektu. Z manjšimi vzdrževalnimi deli se ne spreminja zmogljivosti inštalacij in tehnoloških naprav ter se ne posega v konstrukcijo objekta. Poleg tega se s temi deli ne spremeni zmogljivosti, velikosti, namembnost in zunanjega videza objekta. Med manjša vzdrževalna dela sodijo zlasti odstranjevanje snega in ledu, urejanje okolice, manjša pleskarska dela, zamenjava manjših rezervnih delov in podobno. Uporabnina se plačuje mesečno, za naprej, na podlagi izstavljenega računa. Skladno z določbami ZSPDSLS-1 morajo biti pogoji za brezplačno uporabo izpolnjeni ves čas tega razmerja, sicer lahko občina razmerje predčasno odpove, uporabnik pa mora vrniti prejeto korist. Če je med interesenti za brezplačno uporabo več oseb, podjetij oziroma organizacij, ki namerava v poslovnem prostoru izvajati dejavnost, ki bo v javnem interesu Občine, občinska uprava na osnovi prejetih vlog do določenega roka pripravi predlog razdelitve prostorov in ga uskladi z interesenti. V kolikor ni možno doseči dogovora, ima prednost interesent: - ki dlje časa deluje v občini, - ki ima večje število članov in - ki je prej oddal vlogo za brezplačno uporabo. Za vse prijavljene se vloge točkujejo glede na vrstni red v posameznem merilu. Mesto, katerega prijavljeno društvo dosega v posamezni točki, se preslika v število pridobljenih točk v tej isti točki. Uspešnosti v vsakem merilu se seštejejo. Vrstni red se določi na podlagi seštevka točk. Na prvem mestu je prijavitelj z najnižjim seštevkom, ostali smiselno sledijo. Ponudniki, ki se bodo prijavili na isti termin, bodo naknadno pozvani dostavi morebitnih potrebnih dokazil v roku 5 dni. Ponudniki bodo pozvani preko elektronske pošte, navedene v ponudbi. b) Oddaja v najem in v občasno uporabo Ob upoštevanju pogojev, ki jih določajo ZSPDSLS-1, Uredba in Pravilnik se lahko poslovni prostor odda v najem in v občasno uporabo komurkoli. Pri izbiri interesenta za najem ali za oddajo v občasno odplačno uporabo, imajo prednost interesenti v naslednjih prioritetnih razredih (našteto od najvišjega do najnižjega prioritetnega razreda): 1. izvajalci javnih storitev (zdravstvena/zobozdravstvena koncesijska dejavnost. ), 2. izvajalci javnih programov Občine (kultura, šport, izobraževanje odraslih, humanitarnost ...), 3. društva s sedežem v Občini, ki na dan oddaje vloge niso ustanovljena več kot dve leti, 4. prostovoljne organizacije in posamezniki, ki organizirajo humanitarne prireditve, 5. politične stranke in liste, 6. izvajalci zasebnih dejavnosti (podjetja, samostojni podjetniki, društva, občani,. ), vsi ti pa pod pogojem, da izkažejo, da nameravajo v poslovnem prostoru izvajati dejavnost, ki bo v javnem interesu Občine. Javni interes se šteje za podan, če se bo v poslovnem prostoru izvajala vzgoja in izobraževanje, šport, zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, znanost, kulturo in druge dejavnosti iz pristojnosti Občine. Ponudniki, ki se bodo prijavili na isti termin, bodo naknadno pozvani k opredelitvi prioritetnega razreda in dostavi morebitnih potrebnih dokazil v roku 5 dni. Ponudniki bodo pozvani preko elektronske pošte, navedene v ponudbi. V primeru oddaje v najem se plačuje najemnina in obratovalni stroški, v primeru oddaje v občasno odplačno uporabo, pa se plačuje uporabnina (v višini, ki je navedena na ceniku in so vanjo že vključeni obratovalni stroški in stroški manjših vzdrževalnih del tako, da se ti stroški dodatno ne obračunajo. Obratovalni stroški in stroški manjših vzdrževalnih del so definirani v točki a) zgoraj. Oddaja v občasno uporabo po urah ne sme preseči povezanih 23 ur, oddaja v občasno uporabo po dnevih pa ne povezanih 31 dni. 2. Splošni pogoji koriščenja 2.1. Vlaganja Najemnik oziroma uporabnik prostorov je dolžan izvajati vsa vlaganja v poslovni prostor s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za dejansko izvedbo vseh vlaganj v poslovni prostor, razen tekočega vzdrževanja, bo dolžan najemnik/uporabnik predhodno pridobiti pisno soglasje občine. V zvezi z izvajanjem vlaganj v poslovni prostor bo dolžan najemnik/uporabnik spoštovati vse veljavne gradbene in druge predpise. Vlaganja v poslovni prostor je dolžan zagotavljati (plačati) izključno najemnik/uporabnik in v nobenem primeru ne bremenijo občine. Občina najemniku/uporabniku ni dolžna povrniti nobenih vlaganj, vključno ne tistih, za katerih izvedbo je občina podala uporabniku soglasje. Prepovedani so vsi posegi, ki bi spremenili zunanji videz objekta, uporabo skupnih prostorov ali delovanje vgrajenih instalacij in naprav v objektu. Najemnik/uporabnik je dolžan uporabljati in vzdrževati poslovni prostor s skrbnostjo dobrega gospodarja. Dolžan je spoštovani hišni red. Najemnik/uporabnik prav tako sam zagotovi čiščenje najetega prostora, za čiščenje skupnih prostorov in dveh prostorov v Domu krajanov P02 in N03 skrbi občina oz. upravnik. 2.2. Podnajem in spremembe Najemnik ne sme oddati prostora (v celoti ali delno) v podnajem brez soglasja občine. Uporabnik, ki je prejel poslovni prostor v brezplačno uporabo, ga ne sme oddati v najem ali v brezplačno uporabo, tak pravni posel je ničen. 2.3. Souporaba skupnih prostorov Če je tako določeno v točki Predmet koriščenja, ima najemnik/ uporabnik tudi pravico souporabe skupnih prostorov. Skupne prostore uporablja skupaj z drugimi uporabniki stavbe tako, da se pri tem čim manj ovirajo. Če nima Občina drugačnega dogovora z ostalimi uporabniki stavbe, nosi najemni/uporabnik sorazmerni delež obratovalnih stroškov skupnih prostorov in stroškov manjših vzdrževalnih del skupnih prostorov, ta delež pa se določi s smiselno uporabo 115.člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 23/20). Predmet najema se daje v najem in v uporabo po načelu videno-najeto. Najemnik oziroma uporabnik na predmetu najema nima predkupne pravice. 2.4. Veljavni predpisi Pri koriščenju stvarnega premoženja, ki je predmet Javnega povabila, se uporabljajo določila Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Pravilnika, Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 24/07 - UPB 1), Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 23/20) in ostalih veljavnih predpisov Republike Slovenije. 3. Navodila za izdelavo ponudbe 3.1. Jezik Ponudnik mora ponudbo izdelati v slovenskem jeziku. 3.2. Ogled poslovnih prostorov in dodatne informacije Za ogled prostorov, ki so predmet oddaje, se lahko zainteresirani potencialni ponudniki dogovorijo po telefonu 01/750 77 00, kontaktna oseba je Simon Strgar ali Marjeta Sternad Kuharič. Ogledi poslovnih prostorov bodo po predhodnem dogovoru. Za dodatne informacije glede javnega povabila ali pomoč pri pripravi prijave lahko pišete na elektronski naslov obcina@log-dragomer.si ali se dogovorite za sestanek na občini. 3.3. Dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije Ponudnik je dolžan spremljati spletne objave organizatorja javnega zbiranja ponudb, saj ta lahko objavi spremembe, ki jih je ponudnik pri pripravi ponudbe dolžan upoštevati. Skrajni rok za spremembo in dopolnitev razpisne dokumentacije je 5 dni pred rokom za oddajo ponudbe. V primeru večjih sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije bo organizator javnega zbiranja ponudb podaljšal rok za oddajo ponudbe. 4. Vsebina ponudbe 4.1. Elementi ponudbe a) Osnovni podatki prijavitelja Dokazilo: Obrazec 1 mora biti izpolnjen, podpisan in žigosan 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si b) Izbira prostora, oblike koriščenja, časa uporabe/najema in termina uporabe/najema Dokazilo: Obrazec 2 mora biti izpolnjen, podpisan in žigosan c) Opis dejavnosti Dokazilo: Obrazec 3 - Opis dejavnosti v obsegu največ 1 A4 strani, podpisan in žigosan obrazec d) Dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 10. člena Pravilnika o upravljanju s poslovnimi prostori v lasti Občine Log - Dragomer Dokazilo: Obrazec 4 - v primeru, da bi želeli prostor uporabljati brezplačno, je potrebno priložiti priloženo izjavo, ki mora biti podpisana in žigosana. e) Vzorec najemne pogodbe Dokazilo: Obrazec 5 - Predlog najemne pogodbe mora biti na zadnji strani parafiran in žigosan, s čimer ponudnik potrjuje, da soglaša s predlagano vsebino pogodbe in da jo bo podpisal v petnajstih dneh po pozivu. Obrazec se priloži v primeru najema prostora. f) Vzorec pogodbe o brezplačni uporabi Dokazilo: Obrazec 6 - Predlog pogodbe o brezplačni uporabi mora biti na zadnji strani parafiran in žigosan, s čimer ponudnik potrjuje, da soglaša s predlagano vsebino pogodbe o brezplačni uporabi in da jo bo podpisal v petnajstih dneh po pozivu. Obrazec se priloži samo v primeru brezplačne uporabe. g) Vzorec pogodbe o odplačni občasni uporabi Dokazilo: Obrazec 7 - Predlog pogodbe mora biti parafiran in žigosan, s čimer ponudnik potrjuje, da soglaša s predlagano vsebino sklepa o odplačni občasni uporabi. Obrazec se priloži v primeru občasne uporabe prostora. h) Oprema ponudbe - Obrazec 8 mora biti izpolnjen in nalepljen na kuverto 4.2. Izločitveni faktorji Izločitveni faktorji, ki bodo upoštevani pri izločanju nepravočasnih in neveljavnih oz. nepopolnih ponudb: a) Pred odpiranjem ponudb: - če ponudba ni prispela ali ni bila naročniku vročena pravočasno (to je nepravočasna ponudba), - če ponudba ni bila pravilno opremljena (izpolnjen obrazec 8, nalepljen na kuverto), Opomba: takšne ponudbe komisija izloči in o tem obvesti ponudnika. b) Po odpiranju in pri analizi ponudb: - če ponudnik predloži nepopolno ponudbo - v ponudbi ne predloži enega ali več zahtevanih sestavin delov iz pogojev Javnega povabila iz točke Elementi ponudbe, bo le ta pozvan k dopolnitvi ponudbe na elektronski naslov, naveden v ponudbi. Rok za dopolnitev ponudbe bo 5 dni od prejema poziva. Če ponudba ne bo dopolnjena v roku, takšno ponudbo komisija izloči in o tem obvesti ponudnika. 5. Oddaja in odpiranje ponudb 5.1. Oddaja ponudb Ponudbe morajo biti v zaprti pisemski ovojnici, na sprednji strani mora biti nalepljena tabela iz Obrazca 8. Rok za oddajo ponudb je do vključno dne 17.5.2021, do 9:00 ure. Ponudba, poslana priporočeno po pošti, se šteje za pravočasno, če jo je Občina prejela do navedenega roka (datum in ura) za oddajo ponudb. 5.2. Odpiranje ponudb Odpiranje ponudb je javno in bo izvedeno 17.5.2021 ob 13:00 v prostorih Upravnega centra, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo vsi ponudniki pisno obveščeni v roku 7 dni po zaključku postopka. Postopek se zaključi s sprejemom sklepa o izbiri ali pa s sklepom o ustavitvi postopka. 5.3. Izbira in podpis pogodbe Najprimernejši ponudnik bo izbran s sklepom o izbiri. Šteje se, da je razmerje med najprimernejšim najemnikom/uporabnikom in občino nastalo s trenutkom, ko je ponudnik prejel sklep o izbiri. Neizbrani ponudniki bodo o izbranem najprimernejšem ponudniku obveščeni v roku 7 dni po zaključku postopka. Zoper sklep o izbiri ni pritožbe. Najprimernejši ponudnik bo dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa o izbiri skleniti pogodbo za najem/ uporabo poslovnega prostora, sicer se bo štelo, da je od ponudbe odstopil v nasprotju s pogoji Javnega povabila, z vsemi posledicami v skladu z Javnim povabilom. 6. Protikorupcijsko določilo Vsak ponudnikov poskus, da vpliva na obravnavo ponudnikov ali odločitev o izbiri, bo imel za posledico njegovo izločitev. Enako velja za poizkuse vplivanja na delo in odločitve komisije, ki vodi postopek. V času razpisa Občina in ponudnik ne smeta izvajati dejanj, ki bi v naprej določila izbor ponudnika. V času od izbire ponudbe do pričetka veljavnosti pogodbe, ponudnik ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko povzročila, da pogodba ne bi pričela veljati ali ne bi bila izpolnjena. V primeru ustavitve postopka nobena stran ne sme pričenjati in izvajati postopkov, ki bi otežili razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri. 7. Obrazci za sestavo ponudbe Obrazci za sestavo ponudbe so na voljo na spletni strani Občine Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer Župan NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 47 N aŠ Skupne strani 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 MOJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA 53 Glavni vir življenja na zemlji je sonce. Zelene rastline s pomočjo energije sončnih žarkov iz anorganskih snovi v postopku fotosinteze izdelajo organske snovi, te pa so hrana potrošnikom - živalim. V jame in druge podzemne prostore sonce nikoli ne posije in zato v podzemlju ni ne zelenih rastlin, niti pomembnejše primarne produkcije hrane. Kraško podzemlje je torej izrazito revno z organskimi snovmi, temačno, hladno in kot tako sila neprivlačno okolje za živi svet. Pa vendar lahko tudi v tem svetu brez sonca in brez letnih časov najdemo življenje. Ob dežju se vode pretakajo skozi kras, raztapljajo apnence in ga v podzemnih jamah odlagajo v prečudovito kapniško okrasje. Prenikle vode pa s površine v kraško podzemlje prinašajo tudi drobne, raztopljene delčke organskega materiala. Ti predstavljajo pičlo hrano za skromne jamske prebivalce. Še izdatnejši prinašalci organskega materiala v kraško podzemlje so tudi reke - kraške ponikalnice. Prav porečje kraške reke Ljubljanice je klasičen in šolski primer reke ponikalnice. Zapletena geološka in tektonska zgodovina Notranjske je botrovala nastanku serije kraških polj skozi katere se pretakajo vode, vsaka s svojim imenom pa vendarle vode iste reke. Razgibanosti in pestrosti kraških pojavov tega dela klasičnega krasa se posledično odražajo tudi z izjemno pestrostjo jamskega živalstva. Poznavanje jamskega živalstva se pri laični javnosti konča že z netopirji in seveda z našo imenitno jamsko dvoživko - človeško ribico ali močerilom. Netopirji se v jame zatekajo le občasno, večinoma v jamah prezimujejo, le redke vrste pa imajo v kraških jamah tudi porodniške kolonije. Netopirjev zato ne uvrščamo med prave jamske prebivalce. Prave jamske živali so na jamsko okolje tako prilagojene, da zunaj jam sploh ne morejo preživeti in jim pravimo troglobionti. Troglobiont je človeška ribica, ki je hkrati prva opisana, največja in najslavnejša jamska žival na svetu. Najdemo jih vzdolž celotnega podzemlja kraške Ljubljanice, v več genetsko izoliranih populacijah pa živijo tudi drugod po Dinarskem krasu, od Tržaškega krasa do Črne gore. O opažanjih teh nenavadnih živali v izvirih pri Vrhniki je prvi v Slavi Vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor. Bili naj bi to pravi zmajevi mladiči. Valvasor je sicer takrat po opisih očividcev zaključil, da gre verjetno za kuščarju ali črvu podobno žival. Žal je tako zamudil priložnost prvi predstaviti svetu nenavadno žival, ki je kasneje izjemno zaznamovala slovensko kulturno in naravoslovno zgodovino. Ob prvem znanstvenem opisu človeške ribice leta 1768 pa ta sploh ni bila prepoznana kot jamska žival. Živela naj bi v znamenitem Cerkniškem jezeru. Takrat je bilo namreč razširjeno mnenje, da v kraškem podzemlju brez sonca življenje ni mogoče. Šele veliko kasneje so najdbe človeških ribic v podzemeljski reki Pivki v Črni jami pri Postojni, slavo človeških ribic ponesle daleč v svet. Bolj kot prvi opis človeške ribice pa je bilo za odkrivanje jamskih živali odločilno nepričakovano odkritje drobnega jamskega hroščka v Postojnski jami leta 1831. Tega leta je jamski vodnik in svetilni-čar Luka Čeč v Postojnski jami ujel hroščka nenavadne oblike in leto kasneje ga je znanstveno opisal ljubljanski naravoslovec Ferdinand Schmid. V hro-ščku, ki ga je znanstveno poimenoval Leptodirus hochenwartii in mu dal tudi slovensko ime »drob-novratnik«, je prepoznal na jamsko okolje popolnoma prilagojeno obliko živali. Najdba je sprožila veliko zanimanje evropskih naravoslovcev za življenje v kranjskih jamah in kmalu so sledila še od- Jamski hrošč drobnovratnik [Leptodirus hochenwartii). Foto: Slavko Polak kritja prvih jamskih predstavnikov ostalih skupin nevretenčarjev. Prav po primerkih iz Postojnske jame in drugih jam na Notranjskem so bili opisani prvi jamski polži, prvi rakci, stonoge, pajki, pašči-palci in številne druge vrste jamskih hroščev. V tistem času se je govorilo o »Kranjski jamski favni«. Šele kasneje so jamske živali našli tudi drugod po Evropi in svetu. Odtlej velja Postojnska jama za zibelko speleobiologije, to je veje biološke znanosti, ki se posveča proučevanju življenja v podzemlju. Ne le po prvih opisih jamskih vrst, pač pa tudi po izjemni pestrosti vrst in oblik življenja, Notranjski kras še danes slovi kot najbogatejše območje na svetu. Speleobiologi so samo v sistemu Postojnske in Planinske jame doslej našteli prek sto troglo-biontskih vrst jamskih živali. Po izjemnem številu prepoznanih jamskih vrst kmalu sledijo še druge jame v porečju Ljubljanice. Med favnistično najbogatejše jame na svetu sodijo še Križna jama pri Ložu, jama Logarček, Mačkovca in Najdena jama pri Planini, Ferranova buža pri Vrhniki ter še nekaj je takih. Nove vrste jamskih živali v tem območju speleobiologi odkrivamo in znanstveno opisujemo še danes. Čeprav so kraške jame vzdolž porečja kraške Ljubljanice del istega hidrološkega sistema, pa se jamsko živalstvo med posameznimi jamami tudi znatno razlikuje. Pestra geološka, tektonska in klimatska zgodovina območja botruje dejstvu, da so se v vsakem od geološko izoliranih območij Notranjskega krasa razvile različne vrste, ali vsaj podvrste. Biologi danes tudi s pomočjo analize razlik v genskem zapisu osebkov ugotavljajo sorodstvene odnose in evolucijo vrst. Prav na primeru jamskih vodnih osličkov v porečju Ljubljanice so bile dokazane večkratne in neodvisne naselitve površinskih vrst teh rakcev ter njihove PROGRAM 8. 5. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 18. 5. 2021, 10.00-18.00 MEDNARODNI MUZEJSKI DAN Dan odprtih vrat Ob mednarodnem dnevu muzejev vljudno vabljeni v razstavišče Moja Ljubljanica na brezplačni ogled stalne in občasne razstave. 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. samostojne morfološke prilagoditve na jamsko življenje. Tak slikovit primer je tudi rakec jamski ježek. Medtem ko srečamo v Postojnski in Križni jami gladkega jamskega ježka, so bodičasti jamski ježki porečja Ljubljanice med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice opremljeni z dolgimi bodicami. Dolge in trde bodice jim omogočajo, da jih ne pohrustajo človeške ribice. Med dva do tri milimetre velikimi jamskimi polžki je cela kopica rodov in vrst, ki jih opredeljujemo kot ozke endemite porečja Ljubljanice. To pomeni, da ne živijo nikjer drugje na svetu, kot le tu. Različne vrste najdemo v različnih in tektonsko ločenih jamskih sistemih. Nekatere vrste so doslej znane iz le enega samega nahajališča. S pomočjo raziskav razširjenosti jamskih vrst živali, lahko biologi danes celo poskušajo razložiti zapleteno geološko zgodovino nekega območja. Avtor: Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna Gladki jamski ježek [Monolistra racovitzai]. Foto: Slavko Polak PEFSJBlIKJl SLOŽNI« SLU IBA VLADE FčF\.=L ME 1 UN INI. i ZA RAZVOJ H EVROPSKO KOHEZUSKO PCUTKO eea yrants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 48 N aŠ Skupne strani 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Upravna enota Vrhnika v letu 2020 Upravna enota Vrhnika pokriva območje treh občin: Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja. Opravlja naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb urejanja javnih zadev in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov. Minulo leto nas je z izbruhom covida-19 tako ali drugače dodobra pretreslo in zaznamovalo za vse čase. Z različnih strani prihajajo sporočila, da nič več ne bo tako kot prej. Če je sploh kaj dobrega v tem, je to, kako v nesreči toliko bolj potrebujemo drug drugega. Zato smo si na Upravni enoti Vrhnika vse od izbruha epidemije v letu 2020 še posebej prizadevali, da ohranimo kakovost storitev s čim manjšim tveganjem za stranke in zaposlene. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb se pri organizaciji dela dosledno ravnamo po priporočilih stroke ter pristojnih organov države. Pri dodatnih delovnih obremenitvah, ki so neizogibna posledica nastalih razmer, pa si medsebojno pomagamo s požrtvovalnostjo in solidarno delitvijo delovnih obremenitev. V prvem valu epidemije smo po navodilih izvajali le nujne naloge. Od septembra 2020 pa je za obisk upravne enote potrebna predhodna najava obiska po telefonu. Na sistem naročanja so prešle vse upravne enote v Sloveniji, tudi Upravna enota Ljubljana. Zaradi dolgih čakalnih vrst v Ljubljani je bil in je povečan pritisk strank tudi na našo upravno enoto. Kljub negotovim razmeram, zaradi katerih bi pričakovali manj vlog, smo v letu 2020 v primerjavi z letom poprej rešili kar 35 % več upravnih postopkov kot v predhodnem letu. Ob tem smo se soočali še s povečano odsotnostjo z dela, predvsem zaradi višje sile oz. epidemije. Z večjim številom postopkov in z negotovimi razmerami zaradi covida-19 se je povečalo tudi tveganje pri opravljanju storitev. V tej situaciji nam je uspelo ves čas vzdrževati primerno raven medosebnih odnosov in profesionalnost do strank. V določenih upravnih postopkih so stranke morale le malo počakati. Zato je bila včasih upravičeno slaba volja pri kateri stranki, vendar se okoliščinam, ki so do tega privedle, žal ni bilo mogoče izogniti. Statistični podatki kažejo, da smo v letu 2020 skupno rešili 15.746 upravnih zadev (35 % več kot v letu 2019). Rešenih je bilo 97,97 % upravnih zadev, število nerešenih zadev konec leta 2020 je bilo 327 zadev. Prejeli smo eno upravno zadevo v ponovno odločanje. V letu 2020 smo prejeli 11 pritožb. Devet pritožb je bilo odstopljenih v reševanje organu druge stopnje, dve pritožbi pa sta bili zavrženi na prvi stopnji. V skladu z veljavnim Gradbenim zakonom smo v minulem letu rešili 348 upravnih postopkov. Glede na to, da zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t. i. črnih gradenj, Statistični podatki po stalnem prebivališču (Vir podatkov je Ministrstvo za notranje zadeve na dan 31. 12. 2020.): Upravna enota VRHNIKA Leto 2018 2019 2020 Prebivalci 25.013 25.176 25.280 Rojstva 247 252 244 Smrti 217 200 231 Poročna dvorana v novih prostorih Upravne enote Vrhnika. smo legalizirali 43 objektov. Tudi v tem letu pričakujemo veliko vlog za legalizacijo objektov. Zato vlagateljem svetujemo, da si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo. Letos pričakujemo večje spremembe Gradbenega zakona, kaj bodo prinesle, je še prezgodaj pisati. Na področju vojne zakonodaje smo v letu 2020 največ odločali o veteranskih dodatkih (79 zadev) in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (149 zadev). Še vedno prejemamo vloge strank za priznanje statusa vojnega veterana, ker so v času agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 opravljale različne dolžnosti (kot pripadnik Teritorialne enote, policist ali delovni obveznik). Ob tej priložnosti vabimo vse vojne veterane, da nam pravočasno sporočijo spremembe, ki bi lahko vplivale na uresničevanje njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transak-cijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane. Konec leta je bila sprejeta pomembna novost za vojne veterane, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja ob pogoju, da so dopolnili 50 let (doslej 55 let), saj jim od januarja 2021 zopet pripada pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. Tako se preprečuje in odpravlja tveganje diskriminacije invalidov. Na voljo imajo več pravic, ki jih lahko uveljavlja- Občina VRHNIKA Občina BOROVNICA Občina LOG - DRAGOMER Leto 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2018 2019 2020 Prebivalci 16.877 16.966 17.037 4.488 4.544 4.566 3.648 3.666 3.677 Rojstva 160 174 151 54 50 67 33 28 26 Smrti 140 133 149 38 36 46 39 31 36 jo na upravni enoti, na primer uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev kartice ugodnosti EU za invalide. V letu 2020 smo tako odobrili nakup 19 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 30 vrednotnic, izdali smo 75 kartic ugodnosti EU za invalide. Od leta 2014 smo pristojni za izdajo vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Na podlagi veljavne vrednotnice lahko upravičenec opravlja osebno dopolnilno delo. Lani smo jih izdali 77. Upravno notranje zadeve: državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itn. sodijo med najobsežnejše in raznovrstne postopke. Njihovo število je lani preseglo 14.709 upravnih zadev in 23.295 drugih upravnih nalog. Izdali smo 6.289 osebnih izkaznic in 1.329 potnih listin. Na področju tujcev je bilo rešenih 1.065 zadev. Na področju voznikov smo v letu 2020 izdali in podaljšali 3.873 vozniških dovoljenj. V letu 2021 pričakujemo zamenjavo več osebnih dokumentov, saj poteče veljavnost 3.127 osebnim izkaznicam in 879 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Vrhnika. Če ste med njimi, svetujemo, da si s pravočasno vlogo zagotovite zamenjavo osebnega dokumenta, kajti vsak polnoletni državljan mora imeti veljaven osebni dokument. Prav tako v tem letu poteče veljavnost 992 vozniškim dovoljenjem. Vsem imetnikom roza vozniških dovoljenj, ki jih še niste zamenjali za polikarbonatno kartico, sporočamo, da jih morate zamenjati najpozneje do 19. januarja 2023. Poudariti je treba tudi, da je pri izdaji listin odpravljena krajevna pristojnost, kar pomeni, da bodo na našo upravno enoto prišle tudi stranke iz drugih krajev, zato si pravočasno rezervirajte prost termin. Kot prekr-škovni organ smo bili na upravni enoti lani prisiljeni po uradni dolžnosti izdati 39 plačilnih nalogov lastnikom motornih vozil zaradi prekrškov, povezanih s potekom veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov v prometnem dovoljenju ali prenehanja veljavnosti zavarovalne police. Vsakdo od nas pa ima možnost, da se prekršku in prekrškovnemu postopku preprosto izogne, samo zakon je treba spoštovati. Zajeten del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so različna upravna dejanja in opravila, npr. različna potrdila iz uradnih evidenc, kot tudi sprememba prebivališča. Skupno število drugih upravnih nalog Upravne enote Vrhnika v letu 2020 znaša natanko 28.675 zadev. Zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije je Vlada RS že v prvem valu epidemije spomladi in tudi v drugem jeseni prepovedala gibanje zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča, kar je občutno vplivalo na povečanje sprememb oziroma prijav stalnih in začasnih prebivališč; izraženo v številkah: v letu 2020 smo na Upravni enoti Vrhnika izvedli kar 6.828 prijav in odjav. Zraven je še nadvse spodbudno in razveseljivo število poročnih obredov, katerih smo imeli, kljub izrednim razmeram, v prejšnjem letu natanko 75. Na področju upravno-notra-njih zadev so v tem letu predvidene spremembe nekaterih zakonov. S spremembo Zakona o prijavi prebivališča želi Vlada RS urediti zlorabe fiktivnih prijav prebivališč. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnih izkaznicah naj bi uvedel nove biometrične osebne izkaznice 3. januarja 2022. Zakon o tujcih naj bi dopolnil pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in pogoje za združevanje družine. Spre- membe so predvidene tudi na področju Zakona o orožju, med drugim naj bi upravne enote obdobno preverjale, ali so imetniki orožnih listin (še) upravičeni do orožja. Glede drugih upravnih nalog velja posebej poudariti naše delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada tudi urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov, ki smo jih v letu 2020 zarisali 348. Kot vsako leto od konca januarja do začetka maja na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov za kmetijska gospodarstva v povezavi z oddajo zbirnih vlog za subvencije na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Nosilce kmetijskih gospodarstev prijazno vabimo, da v roku za oddajo zbirne vloge kontaktirajo z upravno enoto za urejanje podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev. Podatki o urejenosti GERK-ov so dostopni tudi na javnem pregledovalniku RKG. Za konec želimo poudariti, da je k dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do naših strank tudi lani prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in Policije, Centra za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje, Geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva. Ob tej priložnosti se jim za korektno sodelovanje zahvaljujemo. Seveda posebna zahvala velja mojim dragim sodelavkam in sodelavcem ter njihovi predanosti delu, ki ga opravljamo na UE Vrhnika. Strankam svetujemo, da spremljajo tudi spletne strani upravne enote, kjer objavljamo vse pomembne informacije o našem poslovanju. Mag. Gabrijela Mlinar, načelnica NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 49 N OS Skupne strani 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r49j Ana svetuje Psihološka pomoč na daljavo Današnji čas je vse prepogosto poln različnih izzivov. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi možnostmi, priložnostmi in neznankami. Izzivov je vse več, časa pa vse manj. Zato potrebujemo tudi nove in drugačne rešitve, kot so bile običajne v preteklosti. Sodobni čas pa ne prinaša samo dodatnih skrbi, temveč tudi dodatne možnosti! Število ljudi, ki se spoprijemajo z različnimi psihološkimi težavami, se v zadnjih letih izjemno povečuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bila depresija leta 2030 najpogostejša bolezen človeštva. Možnost, da se Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826 bo vsak od nas v določenem življenjskem obdobju srečal z eno od psihičnih težav, je torej zelo velika. Med najpogostejšima sta depresija in anksioznost. Sram je močnejši od težav Psihičnih težav in stisk se še vedno prepogosto sramujemo, o njih ne govorimo z drugimi, saj jih vidimo kot izraz lastne šibkosti, k zdravniku se odpravimo šele ob močnem poslabšanju oziroma ko stanje postane nevzdržno in zato je takrat še teže rešljivo. Večina ljudi o svojih težavah ne spregovori, zato ima vsak občutek, da se z določeno simptomatiko spoprijema le sam. Prihodnost Misel na to, da osebni stik na raznih področjih danes zamenjuje stik prek zaslona, enkrat v prihodnosti pa nas morda nadomestijo roboti, verjetno v marsikom zbuja dvome, strah, morda odpor. Napredku in razvoju tehnologije pa se nikakor ne moremo Zbirni center Vrhnika izogniti, ravno tako spremembam v življenjskem slogu, ki gredo iz »hitrega« na »še hitrejšega«. Naš čas je pomemben, tehnologija pa nam vse bolj pomaga prihraniti čas ter nam olajšuje dostop do naših potreb. Vstop tehnologije v svet psihološkega svetovanja Ideja o izvajanju psihoterapije »na daljavo« ni nova. Ze Sigmund Freud je uporabljal različne poti komunikacije, v želji, da bi pomagal svojim kli-entom, tudi tistim, ki zaradi oddaljenosti ali drugih ovir niso mogli priti osebno na srečanje. Po letu 1960 je razmah doživelo telefonsko svetovanje, navadno specializirano za določene vrste težav ali skupine ljudi. Telefonska pomoč je razširjena še danes, predvsem v kriznih razmerah, kot začetna točka pri iskanju ustrezne pomoči. Kljub temu, da ne gre za osebni stik, je lahko zelo učinkovita, kot jo opisujejo mnogi uporabniki. Tudi drugi izkušeni in odprti strokovnjaki v svetu psihoterapije in svetovanja lahko včasih na nove izume na področju psihoterapije gledajo z določeno mero skepticizma. Pred nekaj leti sta ustanovitelja spletnega mesta Talkspace k sodelovanju povabila dr. Irvina Yaloma, svetovno znanega eksistencialnega psihoterapevta in avtorja mnogih uspešnic na področju psihoterapije. Njegov prvotni odziv na delo na daljavo ni bil preveč pozitiven. Dr. Yalom je kot terapevt in profesor s klienti že več desetletij delal kot »tradicionalni« psihoterapevt (osebno, v svoji ordinaciji). Bil je nasprotnik psihoterapij ki niso vključevale osebnega stika. Njegovi pomisleki so zajemali predvsem terapevtovo okrnjeno dojemanje klienta. Spraševal se je, kako naj preko telefona ali videoklica na računalniškem ekranu jasno razbere obrazno mimiko, nasmehe, poglede in drugo pomembno neverbalno komunikacijo, ki je ključna za razumevanje klienta in razvoj intimnega terapevtskega odnosa. Nekaj let kasneje se je njegova klientka preselila daleč na sever, kjer kilometre daleč ni imela dostopa do nobenega terapevta. Dr. Yaloma je kmalu prosila, če lahko opravljata terapijo preko Skypa. Privolil je in čez čas začel spoznavati prednosti svetovanja na daljavo. Začel je sprejemati kliente iz vsega sveta in postal navdušen nad koristmi tehnologije, ki jih je ta imela za razvoj psihoterapije. Pomemben je odnos Menim, da je najpomembnejši del psihološkega svetovanja odnos med klientom in terapevtom. Tudi mnoge druge raziskave so potrdile, da odnos s terapijo na daljavo nikakor ni okrnjen. Klienti iz raziskav so izrazili enak nivo zadovoljstva s terapijo na daljavo kot terapijo v živo. Povedali so, da so bili zmožni spregovoriti in deliti isto količino informacij, kot bi jih v živo. Na splošno so bili zadovoljni z zagotavljanjem storitev in potekom srečanj. Edina razlika, ki se je pojavila, je bil nekoliko slabši občutek podpore terapiji na daljavo, kot v osebni terapiji. Miren kotiček in dobra spletna povezava V praksi torej, v zadnjem letu potekajo mnoga psihološka svetovanja na daljavo. Postopek pa je zelo enostaven. Potrebno se je dogovoriti za termin, enako kot pri srečanjih v živo. Potem pa se lahko povežete iz domačega kavča ali drugega konca sveta. Zato je tudi terapevtska podpora na daljavo mnogo bolj fleksibilna in tako ponuja številne možnosti. Sama imam še posebej v zadnjem letu, zaradi nastale situacije zelo pozitivne izkušnje z delom na daljavo. Kadar se znajdemo v težkih življenjskih situacijah, takrat potrebujemo hiter odziv. Ker se pri terapevtskem delu na daljavo običajno lahko mnogo lažje uskladimo, se za prvi termin pogosto lahko dogovorimo v zelo kratkem času. Včasih se tudi zgodi, da celoten proces poteka tako, ne da bi se sploh kdaj srečali v živo. S pravimi usmeritvami in primerno usklajenimi spremembami in nalogami, lahko v mnogih življenjskih stiskah relativno hitro in učinkovito dosežemo izboljšanje počutja in zadovoljstva. Tudi takrat, ko ugotovimo, da je potrebno bolj poglobljeno delo, je lahko v takšnih primerih terapevtski proces na daljavo dobra možnost. Psihološka pomoč na daljavo je lahko zanimiva in aktualna možnost, ki nam jo odpira sodobna tehnologija. Če je tema vzbudila vaše zanimanje in bi želeli izvedeti več o tem, me kontaktirajte ana@ motivacijainsvetovanje.si ali pa na telefon 040 126 826. Lahko pa tudi pogledate na mojo spletno stran www.motivacijainsvetovanje.si. Zbirni center za ravnanje z odpadki Vrhnika je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst odpadkov. Namenjen je zbiranju tistih odpadkov, ki jih občani zaradi velikosti ali drugih lastnosti ne morete oddati v zabojnike, ki so namenjene rednemu zbiranju in odvozu odpadkov (zeleni in črni zabojniki). Zbirni center zagotavlja zbiranje naslednjih ločenih frakcij: • papir, lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo, • steklo, steklena embalaža, • umetne mase in sestavljeni materiali, kovine, kovinska embalaža, les, lesena embalaža, oblačila, tekstil, izrabljene avtomobilske gume, nevarni odpadki (jedilna olja in maščobe, barve, črnila, lepila, smole, detergenti brez nevarnih snovi, baterije in akumulatorji električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi, gradbeni odpadki, odpadne nagrobne sveče, azbest, silažne folije, CD-ji, DVD-ji, odpadki, primerni za kompostiranje kosovni odpadki, mešani komunalni odpadki Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 50 N aŠ Skupne strani 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Urška svetuje Kaj je zdravilna moč hvaležnosti? Hvaležnost ni samo odnos do življenja in štetje minulih, trenutnih in prihodnjih blagoslovov, ampak je prav tako način življenja, ki daje smisel preteklosti, omogoča vizijo za jutri, ter, kar je najpomembneje, prinaša mir in spokojnost v vsak sedanji trenutek. Hvaležnost je zdravilna moč, je najpomembnejši ključ do iskanja sreče in zadovoljstva! Skrivni ključ do večjega zadovoljstva v življenju je hvaležnost. Hvaležnost, na katero smo zavestno pozorni in ki jo pogosto tudi izražamo, je pot do tega, da se počutimo prijetneje, izpolnjeno. Ima silno moč, ki nam pomaga, da dosežemo tisto, kar si želimo. Hvala. Tako pogosto uporabljena beseda, ki pa ni nujno vedno pristna in iskrena. Po navadi jo izrečemo, ko se nam zdi, da jo moramo izreči ali ko nam kdo pomaga. Izražanje hvaležnosti se kdaj od nas tudi pričakuje, kdaj pa se lahko pojavi kot spontana zahvala osebi, ki nam je polepšala dan. Vsekakor je pomembno, da izražamo in delimo hvaležnost z drugimi, vendar pa lahko hvaležnost veliko naredi tudi za nas same, za naše boljše počutje, blagostanje. Avtentično zadovoljstvo ne prihaja z doseganjem nekih želenih idealov, pač pa z občutenjem hvaležnosti za vse, kar nam je na voljo v tem vsemogočnem in vseobsegajočem sedanjem trenutku, ki se preliva skozi vse omejitve prostora in časa, mogočega in nemogočega, znanega in neznanega. Hvaležnost nas opominja, kaj je v življenju zares vredno, in nam odpira vedno nove priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Hvaležnost je ena od petih moči, ki se v največji meri povezujejo z zadovoljstvom z življenjem, srečo, smislom, dosežki, uspehom in zadovoljstvom z delom. S hvaležnostjo so povezane tudi druge osebnostne moči, kot so prijaznost, ljubezen, upanje, duhovnost in vnema (zanos, energija). Pomembno je, da se zavedamo, da hvaležnost lahko krepimo in da smo mi sami tisti, ki odločamo, ali jo bomo krepili in na kakšen način. Raziskave kažejo, da je hvaležnost koristna na različnih področjih. Pomaga nam sklepati prijateljstva. Če se zahvalimo osebi, ki smo jo pravkar spoznali, je večja verjetnost, da bomo s to osebo v dolgotrajnem, prijateljskem odnosu. Prav tako hvaležnost izboljšuje fizično zdravje. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, poročajo o manj bolečinah, splošnem občutku, da so zdravi, tudi redneje telovadijo. Hvaležnost izboljšuje tudi psihično zdravje. Hvaležni ljudje so bolj srečni, poročajo o višji ravni blagostanja. Hvaležnost spodbuja empa-tijo in zmanjšuje agresijo. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, so v manjši meri maščevalni oziroma so bolj optimistični, bolj občutljivi za potrebe drugih in empatični. Izboljšuje spanec. Redno izražanje hvaležnosti lahko prispeva k boljšemu in daljšemu spancu. Zvišuje samospoštovanje. Ljudje, ki so hvaležni, imajo več samospoštovanja, delno tudi zato, ker cenijo dosežke in uspehe drugih ljudi. Izboljšuje psihično moč. Hvaležni ljudje imajo prednost pri spopadanju s travmo in so prožnejši, kar jim pomaga, da lažje okrevajo po stresnih situacijah. Učinek hvaležnosti na možgane je dolgotrajen in pomembno vpliva tudi na telesne funkcije in psihološka stanja, kot so stres, tesnoba in depresija, zaradi česar igra pomembno vlogo tudi v času epidemije in izolacije. Ena najpreprostejših in priljubljenih vaj je dnevnik hvaležnosti. Namen vaje je razmisliti o minulem dnevu ali tednu in si spomniti 3 do 5 stvari, za katere ste še posebno hvaležni. Na tak način se osredotočite na vse dobre stvari, ki so se vam zgodile v določenem času. Usmerjanje pozornosti na stvari, za katere ste hvaležni, posta- ne s prakso vedno lažje. Kako pogosto je primerno opravljati omenjeno tehniko? Predlogi so različni. Nekateri menijo, da lahko vsak dan, drugi pa predlagajo izvajanje enkrat na teden. Njihov argument proti vsakodnevnemu izvajanju je, da lahko pisanje dnevnika hvaležnosti postane dolgočasno in prisilno. Pomembno je namreč, da dnevnik hvaležnosti ostane praksa, ki jo želite početi in ne obveznost, ki jo morate. Ni vseeno, kako izrazimo hvaležnost. Potrudimo se biti zelo konkretni. Kaj točno je oseba naredila za vas in kakšne občutke ste zaradi tega čutili? Prav tako za odnos ni vseeno, kako sprejmemo pohvalo. Vzemite hvaležnost kot nekaj, kar sami soustvarjate, kot tek na dolge proge. Škatla hvaležnosti. Ustvarite ali okrasite škatlo. Vsak dan (npr. ob koncu dneva) na listke zapišite vsaj tri stvari, za katere ste hvaležni v tistem dnevu, in razmislite, zakaj so se tiste stvari zgodile. Skušajte se spomniti različnih stvari oziroma se ne ponavljajte iz dneva v dan. Bodite pozorni in hvaležni tudi za majhne, samoumevne stvari, ki jih sicer sploh ne opazite (npr. za jutranjo kavo, za cvetoč travnik). Čez čas boste videli, za koliko stvari ste pravzaprav hvaležni in koliko stvari vam prinaša ve- selje in zadovoljstvo. Listki vam lahko pomagajo izboljšati počutje tudi v tistih dneh, ko vam ne gre vse po načrtih oziroma, ko se ne počutite najbolje. Poiščite kamen (ali kateri drug manjši predmet), ki vam je všeč in ga shranite v žep, na delovno mizo oziroma na drugo vidno mesto. Vsakič, ko boste pogledali ali otipali kamen, pomislite na eno stvar, za katero ste hvaležni oziroma, ki vam prinaša veselje. Vsako jutro dan začnite tako, da se spomnite, za kaj vse ste bili hvaležni prejšnji dan. V naslednjem mesecu se vsakič iskreno zahvalite za usluge ali pomoč, ki vam jo nekdo nudi. V prihodnjih dveh tednih pozorno opazujte osebo, za katero menite, da pogosto izraža hvaležnost. V kakšnih situacijah jo izraža, na kakšen način? Lahko s pomočjo te osebe tudi vi krepite svojo hvaležnost? Tri dobre stvari: - preden zaspite, si naredite seznam treh dobrih stvari, ki so se vam zgodile tisti dan, - naučite eno osebo (otrok, prijatelj, sodelavec), kako izraziti hvaležnost, - izrazite hvaležnost tako, da napišite osebno sporočilo na listku ter ga osebi pustite na mizi, hladilniku, vratih ali ga pošljite prek e-pošte. Vprašanja za refleksijo V katerih situacijah bolj verjetno izražate hvaležnost? Kako bi se lahko opomnili, spomnili, da o majhnih, vsakodnevnih stvareh razmišljate iz perspektive hvaležnosti? Ali obstajajo ljudje, ki jim težje izrazite hvaležnost? S katerimi vašimi drugimi močmi si lahko pomagate v takšnih situacijah? Za nekaj trenutkov si predstavljajte hvaležnost »v akciji«, ko jo uporabljate. Opazujte, kako pomembna je za vas. Kako vam ta moč pomaga v življenju, kako prispeva k boljši kakovosti vaših odnosov, dela, življenja, k uspehu, zadovoljstvu? Za nekaj trenutkov si predstavljajte, da en mesec sploh ne morete biti hvaležni, da hvaležnosti ne morete uporabiti kot moči v nobeni situaciji. Kako bi bilo to za vas? Kako bi se počutili? Kako bi to vplivalo na vaše odnose, delo, življenje? Ko postanemo osredotočeni na hvaležnost, odkrijemo, da imamo več, kot smo mislili. Naj se vsak nov dan, nov teden začne prav s hvaležnostjo! Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 Svetovni dan zdravja Letos posvečen pravičnosti in oblikovanju bolj zdravega sveta Letošnji svetovni dan zdravja, ki smo ga obeležili 7. aprila, je bil posvečen oblikovanju pravičnejšega, bolj zdravega sveta. Pandemija COVID-19 je še dodatno izpostavila, da nekateri ljudje živijo bolj zdravo in imajo boljši dostop do zdravstvenih storitev kot drugi zgolj zaradi razmer, v katerih se rodijo, živijo, delajo in se starajo. Svetovna zdravstvena organizacija je voditelje po vsem svetu pozvala k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih razmer za vse, saj je mogoče le tako doseči bolj zdrav svet. Obenem je pozvala k spremljanju neenakosti na področju zdravja in zagotavljanju, da imajo vsi ljudje dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo. Medicinske sestre in babice ključen steber zdravstvenega sistema Pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi imajo pomembno vlogo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ki so odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema in ključni za doseganje cilja univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse, je ob obeležitvi svetovnega dneva zdravja opozorila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. »Kot družba moramo spodbujati solidarnost in pravičnost, ki vodita do blaginje vseh. V Zbornici - Zvezi podpiramo prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije za pravi- co do zdravja in zdravstvenega varstva za vse,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze. »Eden od ključnih stebrov vsakega zdravstvenega sistema smo izvajalci zdravstvene in babiške nege. Da bomo lahko še naprej zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem, potrebujemo ustrezne delovne pogoje in zadostno število kadra.« COVID-19 je zelo prizadel vse države, vendar je najbolj vplival na tiste skupnosti, ki so že tako bolj ranljive, bolj izpostavljene boleznim in imajo slabši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, je še opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Gašper Tominc NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 51 N aŠ Skupne strani 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Spomladansko čiščenje naših teles Zima se končno dokončno poslavlja in zvoki ptičjega petja nas spet spremljajo na vsakem koraku. Temperatura zemlje, kot ozračja se počasi in vztrajno dviguje in prihaja čas, ko bomo ponovno bolj aktivno preživljali naše dni. Vsaj upajmo, da jih bomo lahko. Med zimskim časom si po navadi doma nabiramo zaloge, ki jih včasih porabimo, pogosto pa tudi ne. Zato je čas pomladi tudi simbolno izredno primeren, da počistimo zaloge okrog sebe in predvsem znotraj sebe. Verjetno je vsem znano, da nam kopičenje stvari in čustev onemogoča občutek lahkotnosti in nam jemlje prostor, ki bi pripadal novim stvarem in energijam, ki bi nam verjetno precej bolj koristile za naš osebni napredek. Spomladi vsako leto prečistimo svoja domovanja in okolico. Uredimo vrtove in jih pripravimo na novo sezono. Preuredimo svoje garderobne omare in zimska oblačila zamenjamo z bolj lahkotnimi. Vse okrog sebe vestno in skrbno pripravimo, pogosto pa pozabimo na najbolj pomemben člen našega življenja - nase! Po staro ljudskih priporočilih naj bi z obsežnejšim razstruplja-njem telesa pričeli šele takrat, ko se zemlja začne segrevati in temperature več ne padejo pod ničlo, saj lahko v nasprotnem primeru tvegamo padec imunskega sistema. Priprave na spremembo življenjskega sloga Ljudje se med seboj močno razlikujemo in imamo tudi različne osebne kriterije, vsem pa je skupno to, da se želimo dobro počutiti v svojem telesu. Včasih leta in leta nabiramo kilograme in širimo maščobne blazinice do svojih skrajnosti, potem pa bi čez noč želeli popolno spremembo. Zal to ne gre. Naše telo potrebuje čas in iskreno priložnost, da se izkaže v vsej svoji popolnosti. Za abstinenco je znano, da izostri čutila. Pa naj gre za odsotnost ljubljene osebe, ki jo po določenem obdobju toliko bolj pogrešamo ali za prenehanje uživanja sladkorja, ki našim brbončicam podari čisto nove izboljšane note okusa... Vsaka taka abstinenca naredi prostor za nove občutke, nova zavedanja, nove sklepe in nove zorne spektre. Ravno tako je z našimi telesi. Po vseh prazničnih in manj prazničnih jedeh smo nakopičeni z vsemi dobrotami sodobnega življenja, ki pa ni nujno, da so tako dobre po vplivu na naše počutje in zdravje, kot so po samem okusu. Predelana hrana, gensko spremenjena živila, klorirana voda, bel sladkor, smog... vplivajo na oksidativni stres in zakisanost naših teles, ta pa skoraj vedno vodi v najrazličnejše bolezni, vključno z rakom. Da bi te težave učinkovito zaobšli ali jih omilili, si moramo posvetiti le par minut pozornosti na dan in se uspešno prečistiti in tudi razstrupiti. Čiščenje lahko izvajamo na več načinov, vedno pa ga moramo izvajati načrtovano in dosledno saj v nasprotnem primeru ne bomo dosegli želenih rezultatov. Še slabše pa bo, če bomo zaradi nekaj neuspelih poskusov pričeli verjeti, da spremembe nikakor ne moremo doseči. Koliko skrbi dejansko namenite svojemu telesu? DOBRIH NAVAD Če smo dolgo časa živeli v svoji coni udobja in nismo prav dosti spreminjali naših vsakodnevnih ritualov, bo takšna sprememba prava popestritev in tudi precejšni izziv. Nekaj dni spremembe zmore prav vsak, pravi izziv pa se pokaže šele, ko je potrebna močna vztrajnost na daljši rok in nam naš glas razuma vztrajno sporoča vse razloge proti. Ne ustrašite se teh izzivov. Sama sem vedno mnenja, da nas življenje na tak način preizkuša, če smo zares iskreno predani svoji nameri in spremembi. Vztrajajte. Dokažite sami sebi, da ste pripravljeni ponesti svoj osebni potencial na višjo raven. Naredite si osebni načrt! Pomembno je, da si že na začetku načrtujete celotno pot do svojega želenega cilja. Skrbno pretehtajte vse možnosti in se o tem, če je to potrebno tudi posvetujte s svojim zdravnikom, predvsem če že imate kakršne koli obstoječe zdravstvene težave. Ko si boste izbrali za vas najbolj primeren način čiščenja, si ustrezno odmerite tudi čas trajanja, ki je za določeno čiščenje predvideno ter si ga še pred začetkom umestite v svoj urnik. Tako se boste spretno izognili tudi morebitnim notranjim izgovorom in dilemam, hkrati pa boste gradili na odnosu do svojega telesa in bo s časom to postal vaš mali ritual, preko katerega boste pričeli razvijati poglobljen odnos s sabo in svojim telesom. Priporočam vam, da si kupite beležko, ki bo predstavljala vaš osebni dnevnik in kakor boste vpisovali vse pomembne zaznamke. Gremo v akcijo! Ko ste si izbrali način čiščenja, za katerega verjamete, da je za vas najbolj ustrezen in tudi učinkovit, izberite tudi prvi dan začetka. Priporočam vam, da ga ustrezno vpišete v vaš načrt, saj se nemalokrat zgodi, da v poplavi zadolžitev pozabimo kdaj točno smo začeli in kje trenutno smo. V naprej si označite tudi morebitne pavze in druge pomembne mejnike. Ne delajte si predstave, da se spopadate z nečem, večjim od vas. Pomirite se v zavedanju, da delate pomemben "servis" za pravilno in optimalno delovanje vašega vseživljenjskega prevoznega sredstva - vašega telesa. Čiščenje od prvega dne izvajajte po načrtu. Vsak večer si vzemite vsaj 10 minut in se temeljito pripravite na prihodnji dan. V naprej načrtujte vse svoje obroke in poskrbite, da boste imeli ustrezno količino hrane in tekočin vedno na voljo. Na tak način se izognete vsem potencialnim presenečenjem in ste vedno ustrezno pripravljeni, ne glede na življenjske izzive tistega dne. V naprej počistite hladilnik in shrambo in odstranite vsa živila, za katera veste, da vam lahko omajejo vaš osebni načrt ali le niso zdrava. Med samim čiščenjem si izbirajte čim več presnih živil in se čim bolj izogibajte hitri in predelani hrani. V svoj jedilnik si vsak dan vnesite vsaj eno solato ali zelenjavno juho (brez za-kuhe). Večerja pa naj bo vedno lahko prebavljiva in v manjših količinah. Zivila, kot so kislo zelje, šparglji, regrat, čemaž, kopriva...dodatno pripomorejo k procesu razstrupljanja in ugodno vplivajo na naše metaboliz-me telesa. Voda čisti. Zato je v procesu čiščenja telesa izrednega pomena zadosten vnos tekočin, ki je ponavadi nekje 2 litra za odraslo osebo, ki nima zdravstvenih omejitev. Priporočam, da si izbirate zdrave oblike tekočin kot so: prekuhana voda z krhlji jabolk in cimetom (bogata z vitamini in kromom) kokosova voda (elektrolitsko ravnovesje), limonada brez sladkorja (pospeši presnovo in prebavo, C vitamin), koprivni in drugi čaji. Med samo izvedbo in potekom razstrupljanja lahko pride do neprijetnih težav, kot so: vrtoglavica, izpuščaji, glavoboli, padec energije...temu ustrezno ukrepajte in med samim čiščenjem ne pretiravajte z ekstremnimi oblikami fizične aktivnosti. Vsa odstopanja in opažanja si zapisujte v vaš osebni dnevnik. Poskrbite predvsem za ustrezen počitek in zadostno spanje čez noč, ki naj traja vsaj 7 ur. Priporočam vam, da v sanje potonete okrog 22. ure, saj na tak način telesu priskrbite zadostne količine rastnega hormona, ki ima izreden pomen na ustrezno delovanje našega telesa. Ker je radost v življenju ključnega pomena, je ne smemo zanemarjati tudi med razstruplja-njem. Veliko ljudi ima poseben odnos do sladkih pregreh, tudi sama sem bila nekoč ena teh. Sladkor nas v veliki meri zasužnji in včasih se je težko iztrgati iz njegovih sladkih krempljev. Priporočam vam, da vse sladkarije zamenjate s suhim sadjem. Izbirajte si ekološko suho sadje, ki je nežveplano in nima dodanih sladkorjev. Tako se lahko brez slabe vesti tudi posladkate. Košček črne čokolade (vsaj 75% delež kakava) pa bo vaše telo oskrbel z antioksidanti. In ker dobre stvari redko ostanejo neopažene, je pomembno tudi, da sami sebi po-kažete kako hvaležni ste, da ste naredili nekaj koristnega zase, z drobno nagrado ali darilcem. Privoščite si masažo ali limfno drenažo in še pospešite proces razstrupljanja, med tem, ko bodo vaše misli zadovoljno plavale nekje stran od ponorelega sveta. Ali pa si privoščite nov kos športnega oblačila, ki bo v vas vzpodbudil še večjo željo po aktivnosti. Nikakor pa si ne izbirajte »nagrad«, ki vas bodo vrnile na točko začetka, saj potem to ne bo nagrada ampak le prikrita samosabotaža. Čestitajte si! Ko ste čiščenje učinkovito izvedli in zaključili je čas za eval-vacijo. Če ste si že pred samim čiščenjem namenili nekaj besed o počutju in želenem cilju, boste hitro lahko ugotovili vašo resnično stopnjo napredka. Včasih sam proces razstruplja-nja ni tako zelo opazen, sploh če ga izvajate vsako leto, vendar vam bodo vaši notranji organi hvaležni in verjetno se vsi lahko strinjamo, da je največja nagrada prav odsotnost bolezni. Postavite si okvirne sklepe za bolj zdravo življenje v naprej. Moja priporočila za boljšo kakovost življenja so: 1. Vsakodnevna rekreacija v obliki vsaj pol urnega sprehoda v naravi. 2. Skrb za zadostno uživanje zdravih tekočin (2 litra/ dan). 3. Izbirajte si zdrava in sezonska živila in poskrbite za ustrezno razmerje hranil. 4. Večerja naj bo lahka in zaužita vsaj 4 ure pred odhodom v posteljo. 5. Izogibajte se predelani hrani, ki je polna soli in sladkorjev. 6. Bodite sami sebi najboljši prijatelj - v iskreni skrbi do sebe in svojega počutja. 7. Nikoli ne čakajte na boljše čase - teh ni. Najboljši čas je sedaj! Če potrebujete nasvet ali pomoč pri najbolj ustrezni izbiri prečiščevanja telesa na vaš življenjski stil, mi lahko pišete na monika@vitalmon.si. Monika Kozjek, Vitalmon NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 52 Wasoasopis Skupne strani_© Informacije o patronažni službi -Vrhnika, Log - Dragomer, Borovnica Patronažne medicinske sestre lahko že s pravo informacijo oziroma nasvetom ob pravem času, na bolnikovem domu pripomoremo k zmanjšanju negotovosti in stiske ter posledično pripomoremo k boljšemu počutju, hitrejšemu okrevanju in zadovoljstvu. Svoje delo izvajamo na bolnikovem domu, v zdravstvenem domu in tudi v lokalni skupnosti, v obliki posvetovalnic, z meritvami krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Zaradi epidemije je naše delo v skupinah in po krajevnih skupnostih okrnjeno, lahko pa se sami dogovorite za preventivni obisk patronažne medicinske sestre na domu. Spodbudile bi rade nosečnice, da se v zadnjem trimesečju nosečnosti, obrnejo na patronažno službo. Tudi njim pripada preventivni obisk, na katerem se lahko pogovorimo o vprašanjih, ki zadevajo nosečnost, porod in poporodno obdobje. S tem obiskom se s patronažno sestro tudi osebno spoznate in je morda zato prvi obisk po porodu nekoliko lažji. Otročnica in novorojenček imata pravico do patronažnega obiska v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice, oziroma prvi delovni dan. Ob prihodu novorojenčka iz porodnišnice naprošamo vse starše, da v najkrajšem možnem času (priporočeno v prvih 24 urah) pokličejo pa-tronažno službo, ker je tako najlažje zagotovljena kontinuirana zdravstvena oskrba mamice in novorojenčka. Zaradi lažje organizacije dela je zaželeno, da pokličete v jutranjih urah (7.00-8.00). Patronažna služba predstavlja izvajanje vseh dejavnosti patronažnega varstva, babiško zdravstveno nego in zdravstveno nego bolnika na domu, zdravstveno - socialno obravnavo posameznika, družine in lokalne skupnosti. Vse te naloge izvaja patronažna medicinska sestra na svojem terenskem območju. Izvajamo preventivno zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do 3. leta starosti ter preventivno zdravstveno obravnavo invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju. Zdravstveno nego bolnika na domu z delovnim nalogom naroči izbrani osebni zdravnik (lahko nadomestni zdravnik). Pogostnost patronažnih obiskov in trajanje zdravstvene nege praviloma določi patronažna medicinska sestra v dogovoru z zdravnikom, ko ob prvem obisku oceni zdravstveno stanje pacienta. Glede na to, da se življenjska doba podaljšuje in da vse več starostnikov ostaja v domačem okolju, je potreba po teh storitvah vse večja. Tako najpogosteje obiskujemo starejše, hudo bolne, invalidne. Patronažna medicinska sestra je v veliki meri prisotna tudi pri obravnavi neozdravljivo bolnih in kot podpora njihovim bližnjim. Skupaj z osebnim zdravnikom in bolnišnično obravnavo se zavzema za čim boljšo kakovost življenja bolnika, za prilagojeno obvladovanje problemov (telesnih, psiholoških, duhovnih, socialnih) v obdobju obravnave neozdravljive bolezni, ter nudi podporo družini med boleznijo in med žalovanjem. Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Dosegljive smo po telefonu 01/810-66-52 in 01/810-66-53, kamor nas lahko pokličete od ponedeljka do petka med 7.00 in 8.30 ter 13.00 - 14.30 (vmes smo na terenu) in na elektronskem naslovu patronaza@zd-vrhnika.si Ob sobotah je dežurna patronažna sestra dosegljiva na stacionarnem telefonu med 7.00 in 12.00, vmes je tudi na terenu. Mag. Petra ŠEST PLEŠKO, vodja 051 390 922 Anita CIMERMAN 051 390 923 Jelena DESPIČ 051 390 925 Ines GREGORČIČ 051 658 668 Klara JELOVČAN 051 390 929 Andreja JESENOVEC 051 390 924 Anita MALAGIČ 051 390 927 Biljana PETKOVIČ 051 390 921 Maja SREČKOVIČ 051 390 926 Monika TRČEK 051 652 811 Na terenskem območju ZD Vrhnika (del Borovnice in okoliški zaselki) deluje tudi patronažna medicinska sestra s koncesijo Marija Žakelj, ki je dosegljiva na telefonski številki 031/880-745. Petra Šest Pleško Dragomer: Dragomerška cesta, Kotna pot, Kratka pot, Laze, Lepa pot, Ljubljanska cesta, Mirna pot, Na grivi, Na vasi, Ob gozdu, Pod Lovrencem, Pot na Polane, Pot ob Snežaku, Pot za stan, Prečna pot, Rožna pot, Stara cesta, V Loki, Vrtna pot Vrhnika: Lošca, Usnjarska c., Mrakova c., Pot v Močilnik, Prečna pot, Kopališka ul., Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Sušnikova c., C. 6 maja Anita Cimerman Lukovica: Dolina, Na pobočju, Partizanska pot, Pod gradom, Pot ob gozdu, V jami, Vrhniška c., Pot na Plešivico, Pot na Tičnico, Pot na mah Log: Barjanska c., C. Dolomitskega odreda, C. Ivana Kavčnika, C. na breg, C. OF, C. pod Strmco, Molska c., Pionirska c., Pot na Ferjanko, Šolska c., Vrhovčeva c., Loška c. Vrhnika: Vrtnarija, Sivkina ul., Možinova ul., Ob progi, Kolodvorska ul. Kuclerjeva ul. Jelena Despic Drenov grič Vrhnika: Delavsko naselje, Partizanski tabor, Na livadi, Ob izviru, Travniška ul., V zatišju, Jelovškova ul., Cankarjev trg, Stara cesta, Čuža, Pot k Trojici, Na Klancu, Pot na Košace, Petkovškova ul. Ines Gregorčič Velika Ligojna Vrhnika: Robova c., Pod Hruševco, Voljčeva c., Notranjska c., Opekarska c., Na Zelenici, Krpanova ul., Švabičeva ul. Klara Jelovčan Borovnica: Dol, Laze, Breg, Pako, Bistra Verd: Brigadirska c., Cankarjevo nabrežje, C. Krimskega odreda, C. na barju, C. na polju, Čolnarska c., Jagrova c., Janezova c., Kačurjeva c., Kotnikova c., Ledina, Pionirska c., Sternenova c., Stranska c. Andreja Jesenovec Bevke, Zaplana, Jamnik, Jerinov grič, Marinčev grič, Mizni dol, Strmica, Prezid(del) Vrhnika: Betajnova, Storžev grič, Idrijska c., Kolesarska c., Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna ul., Kurirska c. Anita Malagič Pokojišče, Padež, Zavrh, Verd - vas Vrhnika: Gradišče, Turnovše, Raskovec, Grilcev grič, Pavkarjeva pot, Gabrče, Biljana Petkovič Mala Ligojna, Stara Vrhnika, Podlipa, Smrečje, Trčkov grič Vrhnika: Pri Lipi, Vas M 041 792 742 M 041 928 975 Maja sreckovic Sinja gorica Log: C. borcev, C. 8 maja, Aljaževa c., Ob cesti, C. na mele, Vrstna c. Vrhnika: Tržaška c., Ljubljanska c., Krožna pot, Ob potoku, Dobovičnikova ul., Tičnica, Dolge njive, Ob beli, Pot na Tojnice Monika Trček Lesno Brdo, Blatna Brezovica Log: Rimska c., C. v Hrastje, C. v Lipovce, C. ob potoku, C. na polje Vrhnika: Na Klisu, Rožna ul., Mokrice, C. Gradenj, Poštna ul., Voljčeva c., Hrib, Mirke, Močilnik Marija Žakelj Borovnica, Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU KVALITETA PQ UGODNI CENI LESNAMDNT KROVSTVD. KLEPARSTUÜ. ZAKLJUČNA OELA V GRADBENIŠTVU LESNA MONTOLO VERD 13GB 1630 VRHNIKA Vse deio na projektih opravimo sami, ne najemamo podizvajalcev. Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in za ki uček projekta v dogovorjenem roku. )M ZORAN.BULAJIC@GMAIL.COM WWW.LESNAMONT.SI C jJ** I I I I I I I l Zaposlimo nove sodelavce za delo na strehi. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 53 Wasoasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Novo življenje Ljubice Dolničar V začetku aprila je Ljubica Dolničar s Stare Vrhnika izdala povest o dobrih ljudeh in živalih z naslovom Novo življenje, ki je, kot nam je sporočila avtorica, primerno za starejše in mlajše bralce. »S to povestjo zaključujem velik del svojega življenjskega ustvarjanja in se v njem na tak način zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri mojem življenjskem projektu: Naslovnice do sedaj izdanih del. odraslim, otrokom in živalim.« Ljubica, ki trenutno že piše roman oziroma avtobiografijo z naslovom Moje življenje na vasi, je dejala, da lahko izdano povest dobite na njenem naslovu: Stara Vrhnika 42 ali pa vam jo pošlje kar po elektronski pošti. Ljubica Dolničar je svojo pesniško in pisateljsko žilico odkrila v jeseni svojega življenja. Doslej je v samozaložbi izdala okoli 300 izpovednih pesmi in različnih voščil, veliko zahval, pohval osebam, ki ji veliko pomenijo v težkem življenju prebolevanja Parkinsonove bolezni. (gt) fU fU >M fU & fU VODORAVNO 4, Nagradna kino križanka Izpolnjeno križanko fotografirajte in nam jo do 12. aprila pošljite na info@kino-vrhnika.si Rešitve bodo objavljene na spletni strani kina. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali srečneža oziroma srečnico, ki bo prejela sladko presenečenje in dve kino vstopnici. Kino Vrhnika Nosilec videa ali audio posnetka na črko »k« 6. Superjunak Kapitana v Marvelovih filmih (tudi država) 11. Izjemno uspešna ZF, režiserja Camerona, v decembru 2021 prihaja 2. del 12. Priimek režiserja filma Gospodar prstanov, Peter 13. Nosi jo Batman, Spiderman in v Covid času tudi mi 15. Ime pevke iz VB, ki izvaja naslovno pesem v filmu Skyfall (James Bond) 16. Vzpetina vzhodno od ZOO LJ, znan tudi kot Cankarjev vrh 17. Obstajajo 3D, z dioptrijo, sončna 18. Ime igralca, ki ga poznamo po glavni vlogi v filmu Top Gun 20. Naslov slovenskega filma V___(J. Burger) 21. Serija gledaliških, filmskih predstav, ki jih zakupimo v začetku sezone NAVPIČNO 1. Bili so iz Karibov, glavnega je igral Johnny Depp. 2. Celoten naslov priljubljene risanke: Levji___ 3. Ime Cankarjeve matere 5. Priljubljeno socialno omrežje, ki ga uporaba tudi naš kino 7. Poklic, ki ga opravlja filmski lik Joker 8. Preko njega lahko dostopamo do platforme za ogled filmov online. artkinomreza.si 9. Zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja 10. Oseba, ki predvaja filme 14. Ime Matičevega psička filmu Sreča na Vrvici 19. Igralci so veseli, če jo dobijo v filmu, seriji Glasbena šola Vrhnika VABI K VPISU V ŠOLSKO LETO 2021/22! Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica Plesna pripravnica Vpis v pripravnice poteka brez sprejemnega preizkusa do zapolnitve mest. Balet Klavir Violina Viola Violončelo Kontrabas Kitara Harmonika Kljunasta flavta Flavta Oboa Fagot Klarinet Saksofon Trobenta Rog Pozavna Tuba Tolkala Orgle Petje Vpis na inštrumente poteka na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Prednost pri vpisu imajo kandidati iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log-Dragomer. Termine sprejemnih preizkusov in dodatne informacije o prijavi spremljajte na spletni strani glasbene šole zww.gsv.si ^ šoLa Vrhnika NAS CASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 54 Wasoasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ilustratorka Natalia Berezina iz mrzle Sibirije v sončno Borovnico »Nisem obžalovala odločitve, še vedno vsak dan uživam« Natalia Berezina je ilustratorka, ki odkriva lepote Slovenije, kot se je izrazila - »čez čopič«. Biva v Borovnici, kamor se je preselila iz Ljubljane, pred tem pa je živela v mrzlem Novosibirsku. Dejala je, da jo je pregnal mraz. Tamkajšnji sivi betonski bloki pa se ne morejo primerjati z barvitostjo arhitekture naših starih mest. Njihove podobe v tehniki tuša in akvarela prenaša na papir, ki je v obliki razglednic našel mesto že na skoraj vseh celinah sveta. Tudi njene ilustracije so se znašle v otroških knjigah po svetu, nedavno tudi v knjigi Vrhničanke Polone Kova-čič. Natalia, po rodu niste Slovenka. Od kje prihajate in kako vas je zaneslo v Slovenijo, v Borovnico? Ja, res, sem iz Rusije. Rodila sem se in večino življenja preživela v glavnem mestu Sibirije v Novosibir-sku. Pri nas so zime zelo zasnežene in hladne ter na žalost dolge. Sneg leži skoraj šest mesecev, kar je kar težko preživeti, če bi rad toploto in sonce. Po navadi so temperature pozimi od 15 do 25 pod ničlo, včasih celo -30 in celo -40. Seveda, človek se prilagodi vsakemu življenju, vendar po navadi drugo polovico zime sanjaš samo o sončnem poletju. Če še štejemo deževno in jesen in pomlad, pa ostane samo dva meseca lepega poletja, primernega za kolesarjenje. Meni je to nevzdržno, da je nemogoče kolesariti vse leto, saj je to moj konjiček. Po navadi sva s možem maja in septembra šla s kolesom nekam v Evropo na potovanje. So bila potovanja potem vzgib za selitev v toplejše kraje? Ne spomnim se točno, kdaj med potovanji so se pojavile prve misli o preselitvi nekam na toplo. Pred petimi leti sva bila na izletu v Ljubljani samo tri dni in to je bila ljubezen na prvi pogled. Bila je lepa pomlad, s toplim sončnim vremenom, vse je cvetelo. Takoj sem se zaljubila v opečne strehe, dimnike in balkončke starega jedra Ljubljane in že čez pol leta sem se preselila v Ljubljano. Štiri leta sva stanovala v Ljubljani, jeseni 2020 pa sva se preselila v Borovnico. Tu je res čudovito podeželje. Rada imam lepe hribe naokrog, vedno greva na kakšen pohod ali kolesariva. Obožujem vse kotičke v Sloveniji in če bi bila možnost, bi se vsakega pol leta preselila v kakšno novo mesto, da bi bolje spoznala naravo in nove poti. Na vašem LinkdInu berem, da ste študirali v Moskvi in potem tudi v Ljubljani? Kaj natančno? Bi lahko primerjali izobraževalna sistema? Po prvi izobrazbi sem ekonomistka-menedžerka. Študirala sem na moskovski akademiji dizajna in tehnologije in nato delala v velikem podjetju v Rusiji kot menedžerka za razvoj. To je bilo zelo zanimivo in raznoliko delo, vendar sem čez nekaj let začutila željo po spremembi. Zanimivo, 15 let sem gradila kariero in ko sem bila najuspešnejša, sem se odločila za spremembo poklica. Nisem natančno vedela, kaj bi si želela. Vleklo me je proti umetnosti, kajti že od mladih nog sem rada risala in ustvarjala. Začela sem se učiti in pozneje delati kot oblikovalka za spletne strani, potem kot grafična oblikovalka in potem prišla do ilustracij. Ilustriranje se je začelo kot hobi, ko sem prvič risala slikice za smešno pesem med učenjem španščine. Napisala sem pismo avtorici, ona je profesorica iz Španije, in tako je bila navdušena nad slikicami, da se je odločila za izdajo knjigice z mojimi ilustracijami. Potem sem z njo sodelovala še nekajkrat. Tako je postopoma ilustriranje postalo moj glavni poklic. Po preselitvi v Ljubljano sem šla študirat na Akademijo za vizualne umetnosti - AVA. Čeprav to je malo stran od mojega poklica ilustratorke, vendar mi je študij omogočil razvoj kot umetnice na splošno. Osvojila sem nove tehnike za ustvarjanje v sodobni umetnosti, na primer fotografija, video in animacija ter hkrati tudi našla svojo pot v slikanje na platnu. Večinoma so bila moja aka- <* í w V t -i t i áh C > H ■ J ■ _r_i " "llJP^^Kfc. demska dela povezana z aktualnimi temami, kot so migracije, potrošništvo in podnebne spremembe. Če bi skušala primerjati ekonomsko in umetniško izobrazbo, bi bilo malo težko, saj sta preveč od- daljeni. Na splošno lahko rečem, da je študiranje v Sloveniji bolj sproščeno in zanimivo, odnosi s predavatelji so pogosto neuradni in zame to je pravo uživanje. Zdaj sem absolventka oz. pišem diplomsko nalogo ter razmišljam, če bi mogoče šla v magisterij. Je bila odločitev za tovrstni poklic enostavna? Vemo, da poklici v kulturi oziroma umetniških krogih niso najbolj obetavni. O, to je dobro vprašanje. Odločitev ni bila enostavna. Jaz bi rekla, da je to na neki način »downshifting«, ko greš delat tisto, kar ti je všeč, ne glede na zaslužek, ter ne vztrajaš več pri dobro plačani stresni službi. Verjetno se ne bi nikoli odločila za to spremembo, če me moj mož ne bi podpiral. Hvaležna sem mu za njegovo prepričanje, da je treba delati tisto, v čimer res uživam in zdaj sem tu. Nikoli nisem obžalovala odločitve, še vedno uživam vsak dan. Vaš profil instagram odkriva, da radi posegate po ilustraciji in akvarelu. So vam ljube še katere druge tehnike? Akvarel je res moja najljubša tehnika, ker odseva neko prosojnost in lahkoto. Verjetno se vsak spomni lepih akvarelnih slikanic iz otroštva. Še vedno jih imam rada in za ilustriranje otroških knjig ter zgodbic pogosto uporabljam ravno akvarel. Rada imam tudi tuš in grafiko. Dve leti zapored sem obiskovala tečaj grafike v MGLC-ju, kje sem odkrila veliko novega. Stare grafične tehnike, kot so mezzotinta, jedkanica ali vernis-mou, so skoraj izgubljene v naši digitalni dobi. Na žalost doma skoraj ni mogoče urediti dober grafični atelje, zato te tehnike ne morem razviti naprej. V MGLC-ju imajo stare preše, barve, sita in poleg tega še pomoč in izkušene predavatelje. Zelo priporočim ta tečaj vsakemu, kdo ima rad grafiko ali želi spoznati nekaj novega. Poleg tega se ukvarjam še s slikanjem na platno, to je bolj hobi. Večinoma uporabljam akrilne barve ali mešane tehnike. Za ta dela imam ločen profil na instagramu. S svojimi slikami sem imela samostojne in skupne razstave v galerijah v Ljubljani. Na žalost pa sem kar zaposlena z ilustriranjem, tako da mi zmanjkuje časa za moj hobi. Zelo ljubi motivi so vam urbane podobe in živalce, polne detajlov? Urbane podobe so moja prava strast, neko spoznanje Slovenije čez čopič. Kot sem rekla že prej, prišla sem iz Novosibirska. To je relativno mlado mesto, staro okoli 130 let, in lahko bi rekla, da je to sivo betonsko mesto. Večinoma imamo betonske večnadstropne stavbe, ena je podobna drugi, rastejo povsod naokrog in nimajo topline raznovrstnih hišic starega mesta. V starih mestih Evrope vedno občudujem stare strehe, ki spominjajo na kožo prastarega zmaja, stare zvonike in raznobarvne stene hišic ali kamenja prastarih pločnikov. S svojimi skicami si želim zapomniti vse te občutke. Moje urbanske akvarele so kot fotografije za spomin, vendar s poudarkom na detajlih, ki bi si jih želela shraniti v spominu. Tovrstnih spominov je potem verjetno kar veliko, ali pač? Da, nastal jih je cel kup. Po razmišljanju, kam bi s tem kupom, sem se odločila narediti set razglednic in printov. Razmišljala sem, da so mogoče še komu, razen mene, ljube stare strehe. In tako prodajam razglednice prek spletne trgovine na Etsy in jih kupujejo po vsemu svetu, celo v ZDA in Avstraliji. Nekateri naročniki imajo slovenske priimke in mogoče so te kartice spomin na njihovo daljno domovino. Še vedno prisegate na list papirja ali ste tudi vi »presedlali« na digitalno ustvarjanje? V naši digitalni dobi ni mogoče brez digitalnega risanja. Večinoma rišem digitalne ilustracije za aplikacije, spletne strani, izobraževalne projekte, tudi za otroške knjige. Nekateri naročnike raje izberejo digitalno ilustracijo, kajti v tem načinu lahko hitreje bodisi izdelaš risbo bodisi jo popraviš. Za risanje uporabljam tablico Wacom Cintiq, brez katere si ne predstavljam svojega življenja. Skoraj vsak dan je povezan s kakšnimi skicami ali risanjem s tablico. Kako umetnik vašega tipa proda svoja dela? So to posamezniki, založbe? Večinoma delam kot freelancerka prek mednarodne internet platforme in tam imam zelo raznovrstne naročnike, tako posameznike kot podjetja. Včasih pridejo naročniki prek kakšnega mojega portfolija, ki jih imam na voljo na različnih socialnih omrežjih. Tudi sama včasih pošljem kakšno ponudbo s slikami svojih del v založbe. In tako počasi nastane krog naročnikov, ki se vračajo. Za freelancerja je vsak projekt nekaj novega, nov stil, nova tehnika, nove dogodivščine. In to imam najraje - raznovrstne projekte. Nikoli ne veš, kaj ti bo prinesel nov dan. Ne maram rutinsko dolgočasno delo, kot na primer nekaj let vsak teden delaš skoraj iste kataloge za trgovine. To je nočna mora zame! Seveda imam tudi sama nekaj rutinskih projektov, a se pomirjam z mislijo, da naslednji projekt bo pa desetkrat zanimivejši. In res je tako. Prednost freelancerja je, da sam odločiš in izbereš s kom bi sodeloval. Če imam občutek, da projekt ni zanimiv, da je dolgočasen ali naročnik težaven, lahko odklonim ponudbo. Kako pa je nastalo sodelovanje za ilustracijo knjige Brez Iskre ni požara, ki jo je napisala Vrhničanka Polona Kovačič? Ilustrirati knjigo o Iskrici mi je predlagala direktorica založbe Mohorjeva družba gospa Tanja Ozvatič. Ze prej sem sodelovala pri njih z ilustriranjem knjige Z uganko v slovenski svet in pozneje še drugimi. Ko sem prebrala te lepe in hkrati smešne zgodbice o Iskri, sem takoj sprejela ponudbo. Obožujem otroške knjige in še vedno jih berem, zlasti pri učenju novih jezikov. Takoj sem si predstavljala, kako sta videti Iskra in njena družina, zato mi je ilustriranje šlo zelo hitro od rok, brez večjih popravkov. Ilustrirala sem že okrog 20 otroških knjig in lahko rečem, da ne gre za vsako zgodbo ilustriranje tako tekoče in brez težav. Iskra je zanimiva deklica, njene zgodbice so napisane lahkotno in s humorjem. Pričakujem, da nas bo avtorica Polona Kovačič še razveselila z novimi knjigami. Že prej ste omenili, pa tudi sicer na vašem Instagramu vidim, da ne sodelujete samo s slovenskimi založbami? Res je tako. Sem že povedala, da ilustriram knjige in učbenike prek mednarodne freelancerske platforme. Na žalost je slovenski trg tako majhen, da je težko najti prostor za prišleke. V Sloveniji sem imela nekaj projektov z različnimi založbami, vendar so po navadi zelo majhni in kratkoročni. Zavedam se, da založbe najraje sodelujejo z umetniki, ki jih že dobro poznajo na knjižnem trgu. V Sloveniji >> NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 55 Wasoasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 >> je kar veliko odličnih ilustratorjev. Obožujem slovensko ilustracijo in pogosto grem v knjižnice pregledat slikanice ali otroške knjigice. Tudi redno obiskujem slovenski bienale ilustracije. Sami ste že omenili mednarodne platforme: prek njih se umetniki lažje promovirate, a po drugi strani pa je verjetno tudi težko, ker je ogromno konkurence? Ja, če se znaš se dobro promovirati, lahko zgradiš kariero in najdeš veliko sledilcev, pa tudi veliko naročnikov tvojih umetnin. Toda promo-viranje terja veliko časa in truda ter se nikoli ne konča. Samo imeti račun na družabnih omrežjih je premalo. Pri sebi ugotavljam, da premalo delam na promociji. Nimam vedno časa za nove fotografije, videe ali zgodbice za svoje sledilce. Verjetno objavljam samo 5 do 10 odstotkov od del, ki jih res imam. Verjetno da je boljše, če vsak dobro dela svojo delo. Včasih razmišljam, da bi bilo mogoče treba najeti profesionalca, ki bo obvladal družbena omrežja in mi pomagal ustvariti lep profil. No, bomo videli ... Ste že kdaj zamenjali vloge: da ste vi poučevali, drugi pa so risali? Že. Zelo uživam s poučevanjem otrok v risanju. To ni samo dolgočasna teorija ali risanje delov teles in tihožitij. V otroku skušam odkriti tisto, kar ga zanima in to potem nadgrajevati. Tako počasi gremo skozi različne tehnike risanja, slikanja in spoznavanja predmeta likovne teorije ter znanih umetnikov, razvijamo domišljijo in se učimo risati - ne samo to, kaj vidimo, ampak tudi kar čutimo ali fantaziramo. Na koncu leta ima otrok kup del za družinsko razstavo, hkrati pa se tudi pokaže, ali želi podaljšati svojo učenje risan, ali pa je bila samo zahteva staršev. Na žalost imam med koronakrizo pavzo s poučevanjem. Upam, ko bo vse mimo, da bom spet našla čas, da bi delila svoje znanje z novimi radovedneži. Zaključiva z mladimi: kaj bi jim svetovali, če razmišljajo, da bi se podali po vaši poti? Premislite tisočkrat, ali je to res prava stvar, kateri hočete posvetiti vse svoje življenje. Če je res tako, potem se je treba ves čas učiti nekaj novega. To je kot kolesarenje, nikoli ne moraš stopiti s pedala, če hočeš naprej. Moja kariera se je šele začela in dobro vem, katere so moje šibke točke. Zato vedno gledam »tutoriale«, obiskujem tečaje in berem knjige. Zdaj lahko najdeš na internetu ogromno stvari, ki te zanimajo in lahko napreduješ v katerokoli smer. In še drugi nasvet: vsako delo delaj dobro -do your best! Včasih slišim, da začetnik reče, da ima poceni projekt ali celo brezplačno in ga zato dela hitro, nekakovostno, sploh se ne potrudi. To je napačna smer. Razmišljaj o tem, da je vsak nov projekt tvoja nova izkušnja, nov korak naprej s tvojim najljubšim ustvarjanjem. In če s tem še zaslužiš denar, je to dvojna sreča. Ljudje te plačajo za to, kar imaš najraje. Njih to nekaj stane, zato to moraš ceniti. Gašper Tominc Polona Kovačič, avtorica mladinske knjige Brez Iskre ni požara »Smisel zapisanih besed je, da najdejo pot v svet« Polona Kovačič z Vrhnike se je v začetku minulega leta veselila izida svojega knjižnega prvenca in rojstva tretjega otroka. Veselje je ostalo, družino je razveselil nov družinski član Luka, izšla pa je tudi mladinska knjiga Brez Iskre ni požara, ki pa je zaradi epidemije ostala brez širše javne predstavitve. Gre za zbirko zgodbic mlade Iskre, v katerih se otroški svet srečuje z odraslim in se porajajo hudomušni zapleti. Knjiga, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, ilustrirala pa jo je Borovni-čanka Natalia Berezina, je prvenstveno namenjena mladinskim bralcem, prepričan pa sem, da bo nasmejala tudi odrasle. S Polono smo se med drugim pogovarjali, kako je bilo z izidom knjige, kako je poiskala založbo in v kolikšen navdih so ji lastni otroci. Verjetno ste si želeli drugačen izid vašega prvenca kot pa v času koronakrize, kije zaprla večino kulturnih ustanov in prepovedala združevanje? Epidemija je žal trenutno nova realnost. V začetku leta 2020 sem se veselila izida svojega prvenca in rojstva tretjega otroka in si, čeprav so mediji že od konca prejšnjega leta poročali o virusu na Kitajskem, predstavljala umirjeno leto na porodniškem dopustu. Februarja se je zgodilo oboje: najprej predstavitev knjige Brez Iskre ni požara v prostorih Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani, dober teden pozneje pa še rojstvo sina Luka v Postojni. Nato so sledili kolikor toliko umirjeni dnevi doma, ko nam ni bilo dolgčas: skrbela sem za dojenčka in gospodinjstvo, dve hčerki sta se šolali na daljavo, mož je delal od doma. Na trenutke je bilo kar hektično, a vseeno mislim, da je bilo posebne vrste darilo, da smo kot družina lahko preživeli toliko časa skupaj z dojenčkom. Čeprav sem si porodniški dopust predstavljala drugače, nam je bilo lepo. No, saj za predstavitev knjige verjetno ni prepozno. Glede predstavitev knjige, ki po navadi sledijo izidu prvenca, bom poskusila kaj nadoknaditi, ko se bo epidemiološka situacija umirila. Želim si, da knjiga najde pot do čim več mladih bralcev. Poleti v okviru Društva Nauportus viva načrtujem predstavo kamišibaj za otroke, s katero bom uprizorila eno od Iskrinih dogodivščin, hvaležna pa sem tudi za ta najin pogovor. Ker Iskra niso samo zgodbice, za katere sem si želela, da bi bile čim bolj duhovite, pač pa tudi čudovite ilustracije. Menim, da bo predstava kamišibaj primeren izrazni način, hkrati pa se veselim nadaljnjega sodelovanja z ustvarjalko Iskrine podobe, zelo prijetno in nadarjeno ilustra-torko Natalio Berezina. Gre za mladinsko literaturo, kjer se mora avtor spustiti na nivo prednajstniškega obdobja. Ste po naravi tako igrivi, da vam je to lahko ali pa imate doma pri otrocih toliko navdiha? Zase menim, da nisem pretirano zabavna oseba, saj nikoli ne znam v družbi ponoviti kakšnega vica. Hitro pa zaznam situacijsko komiko, blizu so mi tudi besedne igre. Kar zadeva otroke, dokler nisem imela svojih lastnih, nisem bila izrazito materinska oseba v smislu pestovanja tujih dojenčkov, sem si pa za 21. stoletje morda relativno zgodaj želela lastne otroke. Želja se je nama z možem prvič uresničila pri 24 letih in verjetno sem se z rojstvom hčerke res malo pootročila. Začela sem uživati v ustvarjanju, pa tudi v igrah vlog in v branju raznih pravljic, zgodbic, pesmic in ugank. Tudi moje lastno otroštvo je bilo polno knjig in zgodbic, pa tudi preživljanja časa v naravi. Zato mi je bilo samoumevno, da želim to omogočiti tudi svojim otrokom. Poleg otroške literature sem po nekajletni pavzi takrat ponovno začela brati tudi knjige za odrasle bralce in sem zelo vesela, da sem to navado obdržala že dobro desetletje. Kako je prišlo do vaše prve knjige? Verjetno se človek lepega dne kar ne usede in si reče: »Sedaj bom pa napisal knjigo.« Ne, res ni bilo tako načrtno. Ideja me je preblisni- Polona Kovačič s svojim knjižnim prvencem (foto: Vascom) la en večer, ko sem v postelji ležala poleg hčerk. Onidve sta zaspali, jaz pa sem bila prelena za vstati. Dobila sem idejo o Iskri, še sama ne vem, od kod je Iskra prišla. Kar na pametni telefon sem začela tipkati uvodno zgodbico. Potem pa je življenje samo poskrbelo za navdih in uvodni zgodbi so v naslednjih večerih sledile še druge. Ste jo dali komu prebrati, preden ste jo ponudili založbam? Prvi testni bralki sta bili seveda hčerki Zala in Lara. Zgodbice so jima bile všeč, zato so sledili drugi testni bralci. To so bile naključne prijateljice mojih hčerk, ko so bile pri nas na obisku, pa tudi mož Sebastian, moja primarna družina, starši, sestra in brat, tašča ter dobra prijateljica Ana, sicer diplomantka primerjalne književnosti in tudi sama mama dveh mlajših otrok. Nihče od njih ni bil prehud kritik, v bistvu so bili kar navdušeni. Zato sem si rekla, zakaj pa ne bi tega še kdo prebral. Navsezadnje je smisel zapisanih besed, da najdejo pot v svet in seveda sem si želela nekoč držati v rokah tiskan izvod svoje lastne knjige. Ampak ker sem nekoč prebrala, da Slovenci na splošno raje pišemo knjige, kot pa jih kupujemo, nisem bila preveč optimistična. Eno je napisati besedilo, drugo ga je ponuditi založbi. Kakšne so vaše izkušnje pri tem? Kako ste ravnali? Ker sem hčerkama v otroštvu ogromno brala, sem imela v svoji glavi seznam založb, ki jih cenim in jim zaupam. Rokopisa nisem želela poslati kar vsem založbam po vrsti, pač pa sem ga poslala izbranim in upala na vsaj kakšen pozitiven odziv. Po nekaj mesecih, ko sem Iskro že dala na stranski tir, sem po e-pošti prejela sporočilo ravnateljice Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanje Ozvatič in ob branju začela od veselja kar vriskati. Zgodbe so se ji zdele primerne za izdajo. K sreči sem na tisti dan imela dopust in bila sama doma, sicer bi me Na predstavitvi knjige v Celjski Mohorjevi družbi sta sodelovali Polona Kovačič, avtorica knjige, in ilustra-torka Natalia Berezina (na desni. verjetno sodelavci v službi zelo nenavadno gledali. Stik z založbo je zelo pomemben, brez njega knjiga ne ugleda luči sveta. Da, hvaležna sem za izkušnjo sodelovanja z resno založbo in pohvaliti moram njihov korekten in profesionalen odnos. Izdaja knjige tako ni samo tisk v tiskarni, pravzaprav je bil to en zanimiv in ustvarjalen proces, od pravnih tehnikalij na začetku, sodelovanja z urednico gospo Matejo Kvartič Dolinšek in ilustratorko do vključenosti v odločanje o grafični podobi. Skozi ves postopek sem se počutila ne samo dovolj informirana, pač pa tudi upoštevana. Mineva leto od izida; so v tem času nastale že nove Iskrine zgodbe, torej nadaljevanje? Otroci so bili v zadnjih mesecih kar veliko doma, torej je bilo navdiha verjetno kar veliko. Navdiha in idej ne manjka, mi pa pogosto zmanjka časa za zapise. Ob treh otrocih, službi, dejstvu, da rada preživljam čas tudi v naravi in ob branju knjig ter ob vodenju kulturnega društva, je 24 ur na dan pogosto premalo časa za vse, kar bi človek še rad počel. Na mojem računalniku se sicer nekaj kuha, ne morem pa obljubiti, ali bo kmalu skuhano. Hčerki sta sedaj že pravi kritičarki, žal ali pa morda k sreči ne samo literarni, tako da lahko obljubim, da bo besedilo, preden bo prišlo v javnost, gotovo doživelo že kar nekaj popravkov za štirimi stenami. Ste se morda že poigravali z mislijo, da bi se lotili pisanja knjige za odrasle? Bi v tem primeru tudi segli po zabavnih zgodbah ali bi raje kaj bolj kriminalnega? Kakšna zvrst vam je blizu? Čeprav kot bralka rada posegam tudi po kriminalnih romanih, si sebe ne predstavljam kot avtorice kriminalke. Morda nisem dovolj organiziran tip osebe, avtorji kriminalk morajo imeti precejšen red v glavi in na papirju, se mi zdi. A ker obstaja rek, da se zarečenega kruha največ poje, ne bom trdila, da nikoli ne bom napisala kriminalke. Blizu so mi tudi zgodovinski romani in biografije, v obdobjih, ko mi primanjkuje časa, pa rada po-sežem po kratkih zgodbah. Prav tako velikokrat čisto po krivici zapostavljamo klasike. Ko človek ne bere zaradi zunanje motivacije, to je zahteve učitelja, pač pa ga žene notranja želja, je drugače, lahko tudi bolj zabavno. Še vedno pa menim, da je življenje prekratko za knjige, ki ti ne grejo v branje, saj je na policah dovolj drugih knjig, pa naj bo to klasična ali žanrska literatura. Menim, da je humor vedno dobrodošel, tako v knjigah kot v resničnem življenju, prav tako mi je všeč literatura, ki te ne pusti čisto praznega in je po branju ne pozabiš prehitro. Ja, želela bi si napisati nekaj takšnega - duhovitega in da ostane ... Gašper Tominc NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 56 Wasoasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve za maj 2021 Izposoja/vračilo knjižničnega gradiva Situacija z epidemijo/vladnimi ukrepi je izredno nepredvidljiva, zato priporočamo, da redno spremljate naša obvestila na spletni strani knjižnice (www. ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram) oziroma pred obiskom pokličete na št. 041 265 126. Gradivo lahko vračate na knjigomatu v pritličju. V upanju, da bosta v maju dovoljena izposoja gradiva in dostop do knjižničnih polic, vas lepo pozdravljamo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. El •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič (Naš časopis, november 2020, stran 61), na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih. oudibook AVDia KNJIGE ÜEDA.I M VGL J D TUDI y JUWZWCI NA VIWNIKI IN V BOROVNICI V ABL JI NI V F F; SKUPNO URE PRAVI J1C CK V Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava k branju na daljavo, ki poteka v času epidemije: mirjam.suhadolnik@ gmail.com. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na spletni strani in družbenih omrežjih. Spletne delavnice Programiranje za otroke Na spletnih delavnicah programiranja za otroke bomo z udeleženci s spletnim programom Scratch ustvarjali miselne igre, poligone in animacije za naše grafične like. Znanja uporabe računalnika in programiranja so v sodobnem svetu vedno bolj nepogrešljiva. Na delavnicah se bomo učili prav to in pokazali, kako uporabna in zanimiva je lahko na primer matematika. Družili se bomo prek ZOOM-a. Udeležba na delavnicah je brezplačna. Za prijavo na delavnice vzpostavite stik prek elektronske pošte: toni.podobnik.r@gmail.com oziroma izpolnite prijavnico v Našem časopisu in jo pošljete na navedeni elektronski naslov. Delavnice bo izvajal Toni Podobnik Rozman, ki v knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica že več let vodi delavnice Lego robotike, v času epidemije pa izvaja spletne delavnice. Potopisno predavanje Severovzhod ZDA skozi študentske oči Klub vrhniških študentov in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na čudovito potopisno predavanje o Severovzhodu ZDA. »New York City -veliko jabolko - eno najbolj opevanih mest na svetu! Kot podiplomska študentka sem na New York University preživela en semester, kasneje pa sem na isti univerzi dokončala še prvi letnik doktorskega študija. V tem potopisnem predavanju vam bom predstavila, kako funkcionira ta največja privatna univerza v ZDA, kako sem pridobila štipendije za tamkajšnji študij in kaj sem počela v prostem času. Poleg glavnih znamenitosti Manhattana, kot so Brooklyn Bridge, Times Square, Central Park, Kip svobode, metropolitanski muzej in stavba Empire State, bomo obiskali še manj znana okrožja New Yorka: Queens, Brooklyn, Staten Island in zloglasni Bronx. Z avtobusom se bomo odpravili tudi v glavno mesto Združenih držav, Washington DC, na Niagarske slapove, v Boston in v Filadelfijo. Ob koncu predavanja bom odgovarjala tudi na vaša vprašanja, zato vabljeni!« Tina Škorjanc. Se vidimo v četrtek, 6. 5. 2021, ob 19.00 prek Facebook livea. Spremljajte profil Facebook kluba in knjižnice. BOŠTJAN GORENC PIŽAMA: Moj lajf in Reformatorji v stripu Klub vrhniških študentov, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Cankarjev dom Vrhnika vas v sklopu Cankarjevih dni na Vrhniki vabimo na zanimivo potovanje po svetu Cankarja in reformatorjev v stripu z Boštjanom Gorencem - Pižamo. Boštjan Gorenc - Pižama rad brska po starih knjigah, še raje pa ustvarja nove knjige po starih knjigah. Tako je za založbo Škrateljc ustvaril dva stripa, ki $I>t»mlJfjf» rTn-. Ironk? v livc vie pouielko n hihko hotfartoo-1 pogledal? lu d i za no-cij ZflrrikTd SC pojrir-n? Ijudik« pravljic«: itf-avilnc □bolko HvnieinF medvsd Gosposko in postaj mii le1 a vložki pravljici Ura^o GrilcCi Viuii plae in Polh rogounlei Foto: Simon Pelko temeljita na starih tiskih. S Tanjo Ko-madina sta predelala Cankarjeve črtice Moje življenje v strip Moj lajf, z Jako Vukotičem pa je ob nesebični strokovni pomoči dr. Kozme Ahačiča v stripovsko podobo zapakiral življenjepisa Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Pokukali bomo v ozadje nastanka knjig, preverili, kaj je Ivan Cankar počel na Rožniku, in ovrgli mit, da so reformatorji knjige prevažali v sodih zaradi švercanja. Se vidimo v četrtek, 13. 5. 2021, ob 20.00. Predstavitev bo potekala prek Facebook livea z možnostjo sodelovanja. V primeru sprememb pa spremljajte naše profile Facebook. Rima raja - 10. festival otroške poezije Prijazno vabljeni na zaključek 10. festivala otroške poezije v veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. V sredo, 19. 5. 2021, ob 18.00. Pobudnik festivala je Uroš Vošnjak, soorganiza-torji pa Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Morebitne spremembe zaradi epidemije/ukrepov bodo objavljene na spletnih straneh organizatorjev in na družbenih omrežjih. NEŽA MAURER v izvedbi MELITE OSOJNIK 22. decembra 2020 je pesnica Neža Maurer praznovala 90 let. Ob tem visokem jubileju je Melita Osojnik z velikim veseljem in hvaležnostjo pripravila večer njenih pesmi, ki so jih uglasbi-li različni priznani skladatelji, nekatere med njimi je uglasbil Blaž Jurjevčič. Večer poleg pesmi pletejo zgodbe in anekdote, ki sta jih Neža in Melita v letih sodelovanja doživeli skupaj, pa tudi tiste, ki sta si jih delili v pogovorih. Ker je Neža vedno tudi humorna in malce bodeča, smeha ne bo manjkalo. Prijazno vabljeni na večer poezije v četrtek, 20. 5. 2021, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Morebitne spremembe zaradi epidemije/ukrepov bodo objavljene na spletnih knjižnice in na družbenih omrežjih. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Silve Poljanšek Barve moje duše Razstava energijskih slik z naslovom Barve moje duše je nastajala v obdobju od pomladi 2017 do pomladi 2018. Besede avtorice: »Moje zatočišče je prostor svetlobe v mojem srcu, v njem najdem mir in zadovoljstvo. Srce mi razkrije resnico. Srce mi zrcali moj pravi jaz. Srce me vodi.« Prijazno vabljeni v Cankarjev salon do konca junija 2021. Razstava V objemu zvoka in slike Gostimo regijsko razstavo otroških likovnikov JSKD OI Vrhnika: »V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE«. Na mladinskem oddelku CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Ivanova skodelica je nastala v sodelovanju akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. KHiTlHKMVWflM' Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. Lani pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/ izposojo njegovih umetnin pokličite št. 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsakomur, vas lepo pozdravljam, Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Simpatični in unikatni mobili krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Svetovalno središče Ljubljana BREZPLAČNO IN ZAUPNO INFORMIRANJE TER SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Informiranje o: možnostih učenja in izobraževanja, vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči ... Svetovanje pri: odločanju za primerno izobraževanje, premagovanju učnih težav, načrtovanju izobraževanja ... Dejavnost poteka: - v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki enkrat na mesec - prva sreda v mesecu * - od 8. do 9. ure: skupinsko srečanje* - ob 9. do 11. ure: individualna svetovanja in informiranje* Datumi: 4. 5., 8. 6. in 5. 7. (torek). * Svetovanja v času epidemije bomo izvajali prek videokonference, zato so obvezne prijave. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi-univerzum. si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 57 Uaščasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Intervju z zeliščarico Terezijo Nikolčič Jeseni leta 2020 je na Vrhniki začela delovati Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika, v okviru katere deluje tudi skupina Zeliščarstvo. Mentorica skupine je gospa Terezija Nikolčič. Predavanje je dvakrat potekalo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, potem pa zaradi koronavirusa prek računalnika. Gospa Terezija je zelo zanimiva ženska, zato sva se dogovorili za kratek intervju. Če začneva na začetku, torej v vašem otroštvu. Kako je potekalo? Rodila sem se v Blatni Brezovici leta 1935. Bile smo štiri sestre, mama in oče. Oče je pri mojih 14 ali 15 letih odšel, zato je mama potem sama skrbela za družino. Bilo je težko, vendar smo bile k sreči s sestrami že dovolj velike, da smo lahko mami pomagale. Prva štiri leta sem v šolo hodila v Blatno Brezovico, potem na državno nižjo gimnazijo na Vrhniki. Bila sem edina, ki je šla na šolanje na Vrhniko, preostali vrstniki so nadaljevali šolanje v Blatni Brezovici. Tako sem vsak dan sama hodila eno uro peš v šolo in eno uro nazaj domov. Tudi sicer, če pomislim na otroška prijateljstva, je bilo moje otroštvo zelo žalostno. Bogati kmečki in revni otroci nismo šli skupaj. Največkrat v igro nisem bila povabljena, če pa že, sem bila vedno negativen ali zmerjan lik. Tudi sicer so imeli bogati otroci za nas, revne, posebne izraze. In še danes me boli, ko slišim zaznamujočo besedo reven. Kdor pomanjkanja ni doživel, ne razume in ne ve, kako zelo vsakič znova presune ta beseda. Želim si, da bi jo čim bolj nadomestili z drugimi besedami. Tako sem imela v otroštvu eno samo prijateljico. Žal je bila dosti bolna in je pri rosnih 16 letih umrla za meningitisom. Njej v spomin sem spesnila pesem s šestnajstimi kiticami. Za vsako leto njenega življenja po eno. Največkrat pa sem se igrala kar sama. Najraje trgovino, pri čemer sem namesto denarja uporabila kar liste in kamenje, pri čemer je imel večji list ali kamen večjo vrednost. V otroštvu ste se tudi prvič srečali z zeliščarstvom, kajne? Da, moji prvi spomini na zeliščarstvo segajo v rano otroštvo, ko nam je mama na potolčena in opraskana kolena polagala trpotec. In ko mi je vsako noč z dvema deščicama povezovala moje ukrivljene noge. Bile so tako ukrivljene, da sem skoraj po gležnjih hodila. Ravnanje nog z deščicami je bilo tako boleče, da sva obe z mamo jokali. Vendar se je terapija obrestovala, saj so se noge z leti zravnale. Tudi sicer je mama s svojim znanjem o uporabnosti različnih zeli pomagala vsem v družini in sosedom. Denarja za zdravnika namreč ni bilo in tako je bila kar moja mama naša zdraviteljica. Le enkrat samkrat je poiskala pomoč zdravnika, in še to, ko je bila starejša sestra zelo zelo bolna. Žal je mama umrla, preden sem se tudi sama začela ukvarjati z zeliščarstvom, da bi mi lahko svetovala ali pomagala pri nabiranju. Kaj vas je napeljalo, da ste se začeli ukvarjati z zeliščarstvom? Verjetno je bilo potrebno kar nekaj izobraževanja, preden ste lahko zeli prodajali tudi na ljubljanski tržnici? Z zelišči sem se začela ukvarjati v času, ko sem še službovala v IUV. Na Vrhniki je bil organiziran te- čaj, ki so ga organizirali za primer, če bi se ponovno raznetila vojna. V vojnem času pač ni lahko priti do zdravnika ali zdravil, prava zelišča, pripravljena na pravi način, pa lahko zelo olajšajo vsakodnevne tegobe. Ker je bil tečaj izredno zanimiv, sem brskala naprej, se včlanila v Društvo zeliščarjev Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo zeliščarjev Ljubljana, ter se prijavljala na tečaje in predavanja, ki sem jih lahko obiskala. Hkrati sem začela razmišljati, kaj bi počela, ko bom šla v pokoj. Zelišča so me s svojo uporabnostjo pritegnila in tudi naravo imam zelo rada, tako se je sama od sebe porodila ideja o moji nadaljnji življenjski poti. Vsi tečaji in predavanja so mi prinesli ogromno znanja in poznanstva z eminentnimi profesorskimi imeni, med drugim tudi s priznanima farmacevtoma Samom Kreftom in Borutom Štrukljem. Tečaji in predavanja so bili namreč zelo strokovni in podrobni, saj je pri zeliščarstvu treba obvladati botaniko, tehnologijo pridelave učinkovin, fitoterapijo in še mnogo drugega. Svoja novo pridobljena znanja sem morala dokazovati tudi z opravljanjem izpitov. A za svoje trdo in zagrizeno izobraževanje sem bila nagrajena. Ko sem začela prodajati na ljubljanski tržnici, sem komisiji predložila pisna potrdila o opravljenih tečajih in izpitih. Tako sem dobila certifikat v pisni obliki z nazivom prve uradne zeliščarice. Ob službi sem najprej sama, potem pa tudi s pokojnim možem in otroki nabirala in na svoji zemlji gojila zdravilne zeli. Te sem potem kar 30 let prodajala na ljubljanski tržnici. In vsak pripravek, naj bo to mazilo ali tinktura ali čaj, je moral imeti strokovno analizo vsebnosti učinkovin. Leta 2018 ste napisali knjigo ČAJI DOBRE MISLI, 101 zelišče za ljudi in živali. V tej knjigi so opisi in fotografije zelišč ter recepti za razne čajne mešanice, tinkture ali mazila ter kako pomagati tudi domačim živalim. Verjetno pa ste tudi vi kdaj v dvomih, katero zelišče je pravo oziroma boljše? Kako si takrat pomagate? Že v času izobraževanja mi je ogromno pomagal Leksikon rastlinskih bogastev avtorja Tomaža Petaverja, saj je v njem zbirka različnih dognanj različnih avtorjev. Posvetujemo se tudi v Društvu zeliščarjev Slovenije in poznanstva z eminentni-mi profesorji so pri kakšni zamisli ali dvomu tudi pomagala. In po kakšne nasvete največkrat prihajajo k vam? Se razlikuje povpraševanje žensk in moških? Ženske največkrat prihajajo zaradi težav pri mesečnem perilu in pri zanositvi, moški zaradi prostate. Narava nam nudi veliko zeli, nekatera imajo večji spekter uporabnosti druga manjši. Katera so tista, ki so za nas najširše uporabna in bi jih priporočali, da jih ima vsaka družina v svoji domači lekarni? Zelo uporabna zelišča, ki bi morala biti v vsaki domači lekarni, so: - rman ali kamilice za želodec in proti vnetjem, - zvejnik (krvnik) proti krčem in driski, - šentjanževka za pomiritev živcev, - hmelj ali baldrijanove kapljice za spanje, - natresk (ušesnik) pri bolečem ušesu, - žajbelj ali jazonove kapljice za ustno higieno, - brusnice ali kopriva za mehur in prostato, - smetlika za oči in želodec ter - modrijanca proti glavobolu. Je morda katero redko zelišče, ki ste ga uspeli nabrati ali pridobiti? In katero zel bi želeli še podrobneje proučiti in vzgojiti? Kakšne so vaše želje za naprej? Podrobneje si želim spoznati in vzgojiti indijsko ašvagando, ki ima podobne učinkovine kot kitajski ginseng. Par ginseng korenin, ki so izredno drage, sem uspela kupiti na sejmu Narava zdravje v Nemčiji. Želim si spoznati tudi stročnico, imenovano MVCUNA Puriens, o kateri je prof. dr. Zvezdan Pirtošek predaval, da pomaga pri Parkinsonovi bolezni. Želja in načrtov pa nikoli ne zmanjka. Rada bi napisala še eno knjigo, ki je že v nastajanju, opisuje pa zanimive dogodivščine z ljubljanske tržnice. Kako pravilno nabiramo zelišča? Sedaj je pomlad in ko gremo v naravo, skrbno opazujmo rastišče in rastline. Pri nabiranju vselej pazimo, da ne poberemo vseh rastlin. Nabiramo jih dva dni po dežju, in sicer na območju, kjer ni onesnaženosti. Zelišča morajo biti suha, zato jih nabiramo, ko se rosa posuši. Zeli režemo z nožem ali škarjami in spravimo v košaro ali papirnato vrečko. Nabiranje v plastično vrečko odsvetujem. Doma zelišča preberemo in jih NE peremo, razen trpotca. Korenine očistimo v naravi, doma jih samo oplaknemo. Zelišča je najbolje pustiti cela in jih ne rezati, sicer zelo hitro izgubijo učinkovine. Sušimo jih na mreži oz. na papirju v senci, da imajo dovolj zraka. Suho zelišče spravimo v rahlo odprto papirnato vrečko ali v steklen kozarec, na dno katerega položimo papirnato servieto. Posušene zeli imajo v sebi največ učinkovin eno leto, drugo leto že manj in zato jih po dveh letih zavržemo. Imate morda za ta nori čas covida kakšen nasvet za večjo imunost in krepitev telesa? Za preventivo in večjo imunost odraslih uporabljamo ameriški slamnik kot čaj ali tinkturo. Lahko si pripravimo tudi napitek za moč in vsak dan zaužijemo eno žlico ali dve. Pripravimo ga iz enega litra terana, 50 g suhih sliv, 50 g suh fig in 50 g rozin. Vse skupaj skuhamo, ohladimo, zmi-ksamo, dodamo med in dnevno uživamo žlico ali dve, da okrepimo telo. Kako pa sicer priporočate pripraviti čajne mešanice? Pijemo lahko pripravek iz ene same zeli, vendar je čaj učinkovitejši, če zmešamo dve ali tri zelišča s podobnimi učinkovinami. Za čaj proti revmi na primer uporabimo: 1 veliko žlica vrbovega lubja 1 veliko žlica močvirskega oslada 1 veliko žlica pekoče koprive Za okus lahko dodamo še dve čajni žlički mete. Vr-bovo lubje prevremo v 1 l vode in pustimo, da vre 20 minut. Nato s tem čajem prelijemo močvirski oslad, koprivo in meto. Pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Pijemo topel ali hladen čaj. Ali še kdo v vaši družini nadaljuje vašo dejavnost? Vnuk se je ukvarjal z zelišči in njihovo prodajo na tržnici. Žal dohodka od te dejavnosti ni bilo dovolj, da bi lahko nahranil petčlansko družino, tako da se z zeliščarstvom ne ukvarja več. Tudi moje ukvarjanje z zeliščarstvom je sedaj bolj ljubiteljsko. Aktivna sem predvsem kot predavateljica skupini Zeliščarstvo na Vrhniki v okviru U3ŽO Vrhnika. Po nasvete in pomoč so se name obrnili tudi z Višje šole za kozmetiko in welnes. V okviru Društva zeliščarjev Ljubljana pa zadnje čase delujem bolj kot častna članica. Kaj opažate glede zeliščarstva v zadnjem času? Zanimanje za zdravilna zelišča se je zadnja leta zelo povečalo. Marsikatero tegobo lahko olajšamo ali pozdravimo z njimi, vendar niso vsemogočna in ne zmorejo vsega. Tudi ena sama čudežna rožica, ki bi pozdravila vsako tegobo, ne obstaja. Nekako se mi tudi zdi, da ni več potrebno tako temeljito strokovno usposabljanje, kot sem ga imela jaz. Imate poleg zeliščarstva še kakšen hobi? Rada hodim v naravo, saj jo imam zelo rada. Močil-nik je moj priljubljeni kraj. Med drugim tudi zato, ker me je tam pokojni mož zaprosil za roko. Sedaj že peto leto sodelujem s skupino, ki s prebiranjem Cankarjevih besedil protestira zaradi propadanja Močilnika, našega domačega naravnega spomenika. Vedoželjna Terezija Nikolčič se je pri 77 letih spoprijela tudi z računalnikom, lani pa še dodatno z virtualnim predavanjem prek spletnih aplikacij ZOOM in Google Meet. Tako svoje znanje posreduje nam, slušateljem U3ŽO. Vsi že zelo težko čakamo, da vzamemo pot pod noge in se skupaj odpravimo v naravo spoznavat zelišča, ki nam jih nudi naša prelepa narava. Vida Batič, članica študijske skupine Zeliščarstvo NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 58 Wasoasopis KU LTU RA 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š Prijavnica za delavnico W SsJOUMKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA; Spletne delavnice programiranja za otroke Na spletnih delavnicah programiranja za otroke bomo z udeleženci s spletnim programom Scratch ustvarjali miselne igre, poligone in animacije za naše grafične like. Znanja uporabe računalnika in programiranja so v sodobnem svetu vedno bolj nepogrešljiva. Na delavnicah se bomo učili prav to in pokazali kako uporabna in zanimiva je lahko na primer matematika. Družili se bomo preko ZOOM-a. Udeležba na delavnicah bo brezplačna. Zaradi varovanja osebnih podatkov in vodenja evidenc udeležbe prosim izpolnite prijavnico in jo posredujte na elektronski naslov kjer sem dosegljiv za morebitna vprašanja in pomoč: toni. podobnik.r@gmail.com. Starostna omejitev je od vključno 8 let naprej, torej da je udeleženec trenutno vsaj v 3. razredu osnovne šole. S termini bomo pričeli ob zapolnitvi posamezne skupine. Vse informacije pošljem po elektonski pošti. Potrudil se bom, da bo na rednih terminih vsak udeleženec prišel na vrsto vsaj enkrat na teden. O razporeditvi prijav v skupine glede ne predznanje se bomo dogovorili ob prispeli prijavnici, tako da vabljeni novi in izkušeni udeleženci. ZOOM povezavo za srečanje bom pošiljal vsakokrat nekaj minut pred začetkom srečanja. Za novince in mlajše udeležence je priporočljiva prisotnost staršev za pomoč pri uporabi računalnika. IME IN PRIIMEK UDELEŽENCA:_ STAROST UDELEŽENCA IN IZKUŠNJE (uporaba računalnika, splet, ZOOM, Scratch v šoli,delavnice): a) novinec b) bil na delavnicah in ima izkušnje c) zelo samostojen IME IN PRIIMEK STARŠA OZ. SKRBNIKA:_ KONTAKT STARŠA/SKRBNIKA (elektronski naslov): S podpisom soglašam, da Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman uporabita zgoraj navedene osebne podatke udeleženca oz. starša/skrbnika udeleženca izključno za namene delavnice in obveščanja o morebitnem prihodnjem terminu delavnice lego robotika. S podpisom dovoljujem tudi fotografiranje delavnice in udeležencev delavnice ter javno objavo fotografij. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Zakonom o knjižničarstvu bosta Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman zgoraj navedene osebne podatke vodila izključno za namene delavnice in jih uničila takoj ob prekinitvi te namembnosti. Datum: Lastnoročni podpis starša oz. skrbnika: Povabilo mentoricam in mentorjem k sodelovanju v študijskem letu 2021/2022 Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k sodelovanju mentorice in mentorje za študijsko leto 2021/2022. K sodelovanju vabimo mentorje in mentorice z dokazili o ustrezni formalni izobrazbi, ki imajo pozitiven odnos do starosti in starejših in so pripravljeni izobraževanje izvajati tudi prek spletnih aplikacij. U3ŽO Vrhnika si prizadeva, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj socialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. V letu 2020/2021 smo epidemiološkim razmeram navkljub izvedli dva programa na daljavo: Zeliščarstvo (mentorica Terezija Nikolčič) in italijanski jezik (mentorica Denija Marmilič ših) ter okviren izobraževalni program za študijsko področje, za katerega želite prevzeti mentorstvo. Dodatne informacije glede mentorstva so na voljo na spletni strani ckv.si/ u3zo/ ali vsak delovni dan med 12. in 14. uro na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetkovic. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Peršič). Našo Skodelico novega znanja želimo razširiti, zato bodo z novim študijskim letom osnovani tudi novi študijski programi. K sodelovanju vabimo vse zainteresirane, ki želite sodelovati. Prijavite se lahko na ckv.u3zo@gmail. com. Prijava naj vsebuje kratko pisno biografijo (z navedbo formalne izobrazbe, neformalnega znanja, javnih dosežkov, usposobljenosti in izkušenosti na področju izobraževanja odraslih ali starej- Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V skladu s trenutnimi sproščenimi ukrepi glede širjenja bolezni Covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika traja dalj časa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti v prostore Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pri vseh dogodkih bo potrebno še vedno upoštevati varnostna priporočila NIJZ. Ker stanje ni stabilno, se lahko ukrepi ponovno spremenijo, zato prosimo, da spremljate aktualne informacije v zvezi z izvajanjem aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. Plesi v krogu OD KOŠARE BREZ DNA DO NESKONČNE LJUBEZNI večer poezije, glasbe, smeha in zgodb ob 90-letnici NEŽE MAURER 22. decembra 2020 je pesnica Neža Maurer praznovala 90 let. Ob tem visokem jubileju je Melita Osojnik z velikim veseljem in hvaležnostjo pripravila večer njenih pesmi, ki so jih uglasbili različni priznani skladatelji, nekatere med njimi je uglasbil Blaž Jurjevčič. Večer poleg pesmi pletejo zgodbe in anekdote, ki sta jih Neža in Melita v letih sodelovanja doživeli skupaj, pa tudi tiste, ki sta si jih delili v pogovorih. Ker je Neža vedno tudi humorna in malce bodeča, smeha ne bo manjkalo. Prijazno vabljeni na večer poezije v četrtek, 20. 5. 2021, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Morebitne spremembe zaradi epidemije/ ukrepov bodo objavljene na spletnih knjižnice in na družbenih omrežjih. Hočem, da prideš, skrit in nikomur poznan, hrana telesu in duši, moja noč in moj dan. Hočem, hočem, da prideš, moja hrana, utvara moj mir, v vesolj zazrt, neresničen, zemeljski kakor ... - refren pesmi Žafran Plesi so lahkotni, igrivi in radostni. Pleše se v krogu, z enostavnimi koraki in ob čudoviti glasbi. Za ples ne potrebujemo partnerja. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in z bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV (predhodno preverite, če bo aktivnost res potekala!). Info in prijave na tel.: 01 750 9441 in 031 682 230 (Darja Bažec). Tečaj norveškega jezika Vabljeni na brezplačen tečaj norveščine, ki bo potekal ob torkih (ob 11.00), četrtkih in petkih (ob 10.00) v aprilu in maju 2021 v računalniški učilnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prvo srečanje je predvideno v drugi polovici aprila. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. Uvod v glasbeno teorijo Bi želeli spoznati osnove glasbene teorije in se naučiti brati note? Vljudno vabljeni na brezplačno delavnico, kjer se bomo počasi, korak za korakom, podajali v svet glasbe. Datum prvega srečanja je predviden za konec aprila, pridružite se lahko tudi pozneje. Tečaj bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. Računalniški tečaj - elektronska pošta Vabljeni na brezplačen tečaj računalništva, kjer boste spoznali osnove uporabe elektronske pošte. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. aprila 2021, ob 9.30 v računalniški učilnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Tečaju se lahko pridružite tudi pozneje. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@ gmail.com in tel. 051 620 066. V primeru dolgotrajnejšega izboljšanja stanja so za april in poznejše mesece v načrtu še tečaj kitajskega jezika in kulture, branje s tačkami ter osnovnošolske ustvarjalnice. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 59 Haščasopis ŠPORT 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 April v znamenju Silika Osemnajstega aprila 2014 je bil ustanovljen Futsal klub Siliko. Ideja o ustanovitvi kluba je nastala kot posledica vrhniškega futsal turnirja, ki se je vsako leto, začenši leta 2006, organiziral v vrhniškem športnem parku. V kraški vasici Famlje so se zbrali Miran Ribič, Igor Repac, Milivoje Simeunovic in Boštjan Erčulj. Poleg vsega potrebnega za ustanovitev kluba, je omenjena četverica postavila tudi temelje za uspešno delovanje. Razen Mirana Ribiča je ostala trojica v klubu aktivna še danes. Osmega aprila, samo dve leti kasneje, se je članska ekipa kluba uvrstila v prvo slovensko futsal ligo. Po rednem delu so varovanci trenerja Gašperja Končana, ki je takrat vodil našo prvo ekipo, končali na drugem mestu 2. SFL - za ekipo Tomaž Trcko. V kvalifikacijah za 1. SFL so se pomerili s Kixi iz Ajdovščine, ki so sezono končali na devetem mestu 1. SFL. Prva tekma se je igrala v Ajdovščini. 2:2. je bilo, zadela sta Aljaž Končan in Jure Berzelak. Na povratni tekmi v nabito polni dvorani Antona Martina Slomška Vrhnika, pa je z dvema zadetkoma Elvisa Behrica in enim Matica Rudolfa s 3:1 slavila domača ekipa. To je bil eden največjih uspehov vrh- niškega kluba. Veselje je bilo temu primerno. April je srečen mesec tudi za slovensko futsal reprezentanco. Ta se je namreč v Laškem, po zmagi proti Latvi-ji s 5:3, sedmič v zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo. V skupini 6 kvalifikacij za nastop na EP 2022, so varovanci Tomi-slava Horvata v zadnjem krogu potrebovali točko, a so z zmago zanesljivo potrdili šesti zaporedni nastop na zaključnem turnirju stare celine. Povabilo v našo prvo ekipo je dobil tudi naš Nikola Jandrič, medtem ko je bil Nejc Berzelak tokrat zgolj v rezervi. Na EP se bo uvrstilo osem zmagovalcev kvalifikacijskih skupin ter šest najboljših drugo uvrščenih ekip. Za zadnje prosto mesto pa se bosta v dveh tekmah pomerila še sedma in osma drugo uvrščena ekipa iz posameznih skupin. Prvenstvo bo na Nizozemskem med 19. januarjem in 6. februarjem prihodnje leto. Aprila 2021 pa se igra polfinale 1. SFL. Para sta Dobovec, Bronx in Litija, Siliko Vrhnika. Za napredovanje v finale so potrebne tri zmage, finalista pa bosta znana v maju, ko bo tudi jasno, kdo potuje na zaključni turnir četverice Pokala terme Olimia, ki bo prav tako v maju. Tekmuje tudi mladinska ekipa Siliko Fortrade, ki je neporaže-na že 14 mesecev in je skupaj z Litijo in Meteorplastom na prvem mestu lestvice U19. Zaradi vseh prekinitev, katerih smo bili deležni v vseh tekmovanjih bo letošnja sezona daljša kot po navadi in se bo zaključila 25. junija. Kako uspešni bosta naši ekipi, pa v vašem naslednjem časopisu, ali na FB strani Siliko Futsal. FK Siliko Košarkarji KK Ipros Vrhnika so zaključili sezono Telovadnica, pogrešali smo te! No, vsaj kar zadeva ekipe članov in pionirskih ekip. Nadaljnje tekmovanje je omogočeno mladinski in kadetski ekipi, ki nastopata v 1. SKL. Obe bosta še letos odigrali tudi kvalifikacije za naslednjo sezono. Sicer pa v 'pokoronskem' času klubske barve zelo uspešno brani selekcija fantov U-19, ki je po prekinitvi zabeležila zaporedni zmagi proti ekipama Vojnika in Hopsov s Polzele. Obetavne predstave vlivajo visoka pričakovanja ob prihajajočih kvalifikacijah za sezono 2021/22. Zal sta prekinitev in poznejša odpoved tekmovanja članskih ekip kar globoko zarezali v načrtovano delo kluba. Letošnja sezona bi bila pomembna predvsem za mlajše igralce članske ekipe, ki naj bi med celoletnim tekmovanjem pridobili pomembne izkušnje za pomik proti vrhu 3. lige in poznejši naskok na 2. SKL. Seveda nas enoleten zamik časovnice ne bo ustavil na začrtani poti, pač pa ga bomo izkoristili za širjenje igralske baze in sponzorskih partnerstev. Sicer imamo za dosego končnega cilja še nekaj možnosti izboljšav znotraj same organiziranosti kluba, a največji prispevek si vendarle obetamo od izgradnje nove šolske telovadnice. Zadostno število terminov za treninge je pač nujno pri razvoju igralskega kadra, za katerega želimo, da je v večini vzgojen v naših vadbenih strukturah. Simbolika bi bila popolna, če bi met prve 'mrtve žoge' in s tem začetek tekmovanj v višji ligi sovpadala z odprtjem novega športnega hrama! Za vsesplošno košarkarsko prepoznavnost in prisotnost v širšem prostoru pa smo se letos vendarle odločili za organizacijo enega od turnirjev Državnega prvenstva ulične košarke 3 x 3. V prejšnjih sezonah so bili to Samsungovi turnirji, sedaj pa projekt nosi novo delovno ime - Hud basket. Prireditev bo 19. junija v vrhniškem športnem parku, več o samem tekmovanju pa v prihodnji številki Našega časopisa. Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Kljub krajši prekinitvi treningov med velikonočnimi prazniki z veseljem sporočamo, da nadaljujemo z vadbo ritmične gimnastike in akrobatike. Strogi varnostni ukrepi nam ne predstavljajo ovire, da ne bi še naprej pridno in varno trenirali ter se razgibavali. Lepo je videti nasmejane obraze vseh starosti, kako z veseljem vstopajo v telovadnico. Končno lahko spet mečemo rekvizite tako visoko, kot nam dopuščajo mišice in se vrtimo ter skačemo na airtracku do onemoglosti. Naš cilj je predvsem nazaj pridobiti občutek, kako je trenirati v velikem prostoru, ki ga ne omejuje domače pohištvo, omare in stoli, in kjer nam koncentracija ne pade vsakič, ko gre mimo domači ljubljenček ali družinski član. Ne samo naši najmlajši, temveč tudi najstarejši člani so navdušeni, da lahko ponovno tečejo v dvorani in vidijo svoje vrstnike v živo, ne le prek zaslona. Ritmičarke so začele vaditi svoje tekmovalne vaje z rekviziti, akrobati pa pridno trenirajo prvine na orodjih, ki jih doma niso mogli izvesti. Zaradi omejitve števila vade-čih v telovadnici smo treninge kombinirali in jih izvajali zunaj in notri. V marcu sta se trenerki Barbara in Meta udeležili tečaja online obveznih vsebin za programe usposabljanja za strokovno delo v športu druge stopnje. Zaključni izpit sta uspešno opravili in svoja športno-pedagoška znanja še nadgradili. Če bo vse po sreči, konec bomo maja gostili prvenstve- no tekmo v ritmični gimnastiki za skupinske sestave. Za nekatere bo to prva tekma po enoletnem premoru, zato se je še toliko bolj veselimo. Držimo pesti, da bo epidemiološka situacija omogočila izvedbo tekmovanja, četudi brez gledalcev. Toplo vabimo vse nove navdušence nad telovadbo in gibalno zabavo, da se nam pridružijo! Za več informacij o terminih treningov so podatki za stik na društvenem e-naslovu gd.vrhnika@gmail. com. Utrinke s treningov lahko spremljate na naši spletni strani http://5k.amadeus.si/gd/ index.php/sl/ ali na naših profilih Facebook in Instagram. S športnimi pozdravi. Neža Čuk in Meta Mramor, Gimnastično društvo Vrhnika NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 60 Uaščasopis ŠPORT 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovani planinci in planinke! Obveščamo vas, da je zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom društvena pisarna še vedno do obrazca UPN (položnica) ali spletne preklica zaprta. banke, vas prosimo, da za namen pla- Članarino s popustom lahko za leto 2021 plačate do 30. junija 2021. Če se vam s plačilom ne mudi, vas prosimo, da počakate do sprostitve ukrepov zaradi epidemije. Če boste članarino plačali prek čila vpišete imena članov, za katere pošti. Za kakršnekoli informacije in lahko včlanite tudi prek spletne strani plačujete. Nakažite znesek po ceni- vprašanja nam lahko pišete na naslov Planinske zveze Slovenije, kjer pa ne ku. Znamkice vam bomo poslali po pdvrhnika@gmail.com. V društvo se morete uveljavljati popusta. KATEGORIJE ČLANSTVA A B B1 S+Š P+O * IN ČLANARINA 2021 v EUR 60,00 28,00 21,00 18,50 8,00 8,00 ČLANARINA 2021 DO 30. 6 .2021 58,00 26,00 19,50 16,50 7,00 7,00 A/d B/d S+Š/d P+O /d IN/d DRUŽINSKA ČLANARINA 2021 54,60 22,60 15,00 6,40 6,40 A člani polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti B člani polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti B1 člani polnoletna oseba - oseba starejša od 65 let (letnik 1956 in starejši), z osnovnim obsegom ugodnosti S+Š člani srednješolec ali oseba s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom ugodnosti P+O člani predšolski ali osnovnošolski otrok, z osnovnim obsegom ugodnosti IN člani oseba s posebnimi potrebami (oseba, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost oz. je roditeljska pravica podaljšana) z omejenim obsegom ugodnosti *Za otroke, ki se bodo udeleževali šolskih izletov je članarina celo leto 5,00 EUR - ne velja pri družinski članarini Članarina 2021 je bila potrjena na 12. seji UO PZS, dne 23. 11. 2020, popust za člane PD Vrhnika, ki bodo vplačali članarino do 30. junija 2021, pa na 1.(14). dopisni seji Upravnega odbora PD Vrhnika, dne 20. 1. 2021. Dodaten evro za Planinski sklad za koče prispevamo vsi člani, razen predšolski in osnovnošolski otroci (P+O članarina). Sprehod ali pilates? Družinska članarina se obračuna ki niso zaposleni ali so brez lastnih Člani B1 niso upravičeni do družinske- vsem družinskim članom, kadar čla- dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta ga popusta. narino plačajo vsi družinski člani so- poslovna sposobnost (IN) in so člani Družinskega popusta se ne more časno. družine. Za družino se šteje mati, oče koristiti zgolj za dve odrasli osebi, Za družinske člane se štejejo, poleg in otrok ali mati samohranilka ali oče ne glede na njun pravno-socialni staršev, še mladi do vključno 26. leta, samohranilec z vsaj enim otrokom. status. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA ČLANARINA 2021 IN PRAVICE ČLANSTVA PZS KATEGORIJE ČLANSTVA A B B1 S+S P+O * IN ČLANARINA 2021 v EUR 60,00 28,00 21,00 18,50 8,00 8,00 ČLANARINA 2021 DO 30. 6 .2021 58,00 26,00 19,50 16,50 7,00 7,00 A/d B/d S+S/d P+O /d IN/d DRUŽINSKA ČLANARINA 2021 54,60 22,60 15,00 6,40 6,40 A člani polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti B člani polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti B1 člani polnoletna oseba - oseba starejša od 65 let (letnik 1956 in starejši), z osnovnim obsegom ugodnosti S+Š člani srednješolec ali oseba s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom ugodnosti P+O člani predšolski ali osnovnošolski otrok, z osnovnim obsegom ugodnosti IN člani oseba s posebnimi potrebami (oseba, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost oz. je roditeljska pravica podaljšana) z omejenim obsegom ugodnosti *Za otroke, ki se bodo udeleževali šolskih izletov je članarina celo leto 5,00 EUR - ne velja pri družinski članarini Članarina 2021 je bila potrjena na 12. seji UO PZS, dne 23. 11. 2020, popust za člane PD Vrhnika, ki bodo vplačali članarino do 30. junija 2021, pa na 1.(14). dopisni seji Upravnega odbora PD Vrhnika, dne 20. 1. 2021. Dodaten evro za Planinski sklad za koče prispevamo vsi člani, razen predšolski in osnovnošolski otroci (P+O članarina). Družinska članarina se obračuna vsem družinskim članom, kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje mati, oče in otrok ali mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta. Družinskega popusta se ne more koristiti zgolj za dve odrasli osebi, ne glede na njun pravno-socialni status. Hoja ali pilates? Na voljo imate eno uro prostega časa. Kaj vam prinese več koristi: ena ura hoje v naravi ali ura vadbe pilatesa. Oboje si želite, zato pomislek. Oboje prinaša številne koristi: psihično sprostitev, razgibate vse telo, krepite imunski sistem, pozitiven pogled na svet, predihate se, izboljšate spanec, krepite mišice in še bi lahko naštevali. Kakovost aktivnosti je odvisna tudi od tega, kaj razmišljate med sprehodom ali vadbo pilatesa. Ne samo med pilatesom, tudi med sprehodom se lahko osredotočate na dihanje, na svoje telo, na mišice in na držo celotnega telesa. Med hojo mora telo vzdrževati pravilno držo. Ozavestite in aktivirajte mišice vašega jedra, podaljšajte hrbtenico, glavo pokonci in sprostite ramena. Prisluhnite svojemu telesu. Povežite se z njim. Združite oboje, hojo in pilates. Zagotovo pozornosti na ak-tivacijo mišic ne boste usmerjali ves čas sprehoda. Šteje že, če to storite nekajkrat in čas postopoma podaljšujete. Pozornost lahko usmerjate na mišice medeničnega dna, na mišice na nogah ali rokah. Vadba pilates je odlična vadba za izboljšanje vaše telesne drže. Kdor pozna vsa načela pilatesa, lahko mišice telesa ozavesti pri vsakdanjih opravilih. Tako lahko ves čas izboljšujete vašo telesno držo in krepite vaše zdravje. Hoja po načelih pilates Bodite pozorni na dihanje. Ozavestite vdih in izdih. Aktivirajte mišice trupa. Glava naj stoji pokončno, v podaljšku hrbtenice. Nežno raztegnite hrbtenico. 4. Stopajte stabilno, koordinirano, sproščeno in v ravnotežju. 5. Nadzorujte korak, svoja stopala in gležnje. Nadzorujte gibanje ramen in rok. 6. Izberite prijeten in vam ustrezen ritem. Uživajte v sprehodu. V mislih nadzorujte svoje in telo in se povežite z njim. Vsak sprehod bodite hvaležni za svoje telo, da se lahko premikate in potikate okrog po širnem svetu. 7. 8 Svojo tehniko hoje lahko izboljšate tudi, če še nikoli niste bili na pilatesu. Preizkusite načela pilatesa pri hoji, na sprehodu. Morda vas zanima PILATES NA SPREHODU. Združimo sprehod, naravo in pilates. ZOOM PILATES poteka vsak torek in četrtek ob 20. uri. Če ste začetnik, se z vami pogovorimo in svetujemo. Pokličite za link. INDIVIDUALNI PILATES poteka tako, da ste na vadbi sami z inštruktorico ali v majhni skupini in vedno prijetnem vzdušju. Ana Podlipnik in Breda Štupica, inštruktorici vadbe pilates Društvo Motivakcija, tel.: 040 559 991, 040126 826. NAS ČASOPIS 492/26. 4. 2021 CM K 61 čtZSODlS 26 april W 61^ v^K^M-.* elektronski naslov: nascasopis@zavoP-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net Lepo povabljeni. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva-cijainsvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Nudim storitve in svetovanja s področij delovne terapije in rehabilitacije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na področju rehabilitacije. Alen Bučar Baras, tel. 041 811 732. Nudim pomoč starejšim osebam na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoči v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunikaciji ipd. Telefon: 051 234 311. Izdelujemo kovinske nadstreške, kovinske ograje (kovane, cinkane, inoks ...) in stopnice. Telefon: 031 304 600 Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Prodam suha bukova drva, 50 €/ m3. Tel.: 031 66 25 29. Podarite sliko na lesu z imenom in motivom patrona vašemu najbližjemu ob rojstnem dnevu, godu, krstu, obhajilu ali birmi. Na voljo več kot 400 imen. Tel.: 041 619476. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Ugodno prodam talne in stenske keramične ploščice. Informacije: 041 631 556. Starejšim osebam nudim pomoč na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoč v gospodinjstvu, prevoz in spremstvo, komunikacija ipd. Telefon: 051 234 311. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajočim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoč evrov. Telefon: 070 219 044. Kupim nezazidljivo parcelo na Sv. Trojici ali v okolici, ob Ljubljanici ali drugje na Vrhniki, odmaknjeno od naselja. Velikost okvirno 1.000 m2. Tel. 040 50 62 50. Prodamo stanovanjsko hišo na odlični lokaciji: v bližini centra Vrhnike, v naselju Lošca, zgrajeno l. 1978, K + P + M, na parceli v velikosti 444 m2, ki obsega 201 m2 površine. Je lepo vzdrževana in ZK urejena. Hišo prodajamo v zasebni ponudbi, kupec z nakupom nima nobenih dodatnih stroškov. Vabljeni na ogled: 031-562218. Prodamo zazidljivo parcelo na Vrzdencu, 800m2, s priklopom vode, elektrike in lepim razgledom. Telefon: 041 632 370. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovni-ca-Ljubljana. 041 499 424. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 1000-litrske PVC-cister- ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Prodam traktor tomo vinkovic, 30 konjskih moči, kiper prikolico (nosilnost 2,5 tone) z dvojnimi kolesi, dolžine tri metre. Prodam tudi eno-brazdni plug za toma vinkovica in dvobrazdni plug za večji traktor. Telefon: 031 201 565 (Dobrova). Ugodno prodam cisterno za gnojevko, Creina, 3000 litrov. Informacije na telefonsko številko 041 417- 050. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ameriške borovnice - V juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoča razrez in dostava. Telefon 031 584 801. Prodam jabolka aidared, gloster, me-lrose. Zaboj 15 kg 10 evrov. Vesna: 031 603 130. Prodam namizno krožno žago. Ima trifazni motor, moči 0,75 kW in 2750 obratov, z regulacijo višine reza (40 mm) in rezilo s premerom 180 mm. Pokličite na tel. št.: 01 75 65 802 Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam rabljen večji pesjak (2 m x 3 m), star pet let, pocinkan in dobro ohranjen. Tel.: 041 594 187, Sonja, Vrhnika. Čebelje družine na 10 AZ-panjih prodam. Vrhnika, tel.: 041 853793. Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. Prodam tračni obračalnik SIP TO 160 za manjši traktor, cena 100 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Za traktor štore prodam zadnjo feltno - platišče. Cena 100 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam samonakladalko bevi-lackue, 15-16 m3, ličarsko obnovljena, v delovnem stanju, primerna za gorske terene, cena 600 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam industrijski trifazni cirkular mio-standard za 300 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam cisterno creina - 2200 litrov, letnik 1987, z okvaro črpalke, cena 420 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam rabljene traktorske gume, 28 col, 40 % profil. Cena 30 evrov/kos, na voljo dva kosa (Borovnica, tel. 041 555 845). Ugodno prodam hrastovo hlodovino in drva. Tel.: 041 631 556. Ugodno prodam čisto rodovitno zemljo za vrt ali sadovnjak. Okolica Borovnice. Inf.: 041 631 556. Ostalo Prodam 300-litrski samostoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 041 631 556. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena pre-peličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 stra- GOZDARSTVO ] ► Sečnja in spravilo lesa ► Čiščenje zaraščenih površin ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Pr°DaJa Drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 62 Uaščasopis 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ra ni. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam planinske čevlje, Planika - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovično ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smrekovega lesa. Borovnica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Poslikam čebelje panje (panjske končnice) s starimi slovenskimi motivi. Tel. 041 882 179. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič - 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija.nikolcic@gmail. com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodam zelo dobro ohranjene štiri zimske pnevmatike Lassa 185/65 R 15, cena po dogovoru (tel. 041 472-975). Prodam dobro ohranjen avtosedež Romer King Plus (9 do 18 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472 -975). Prodam dobro ohranjen avtosedež Nania (15 do 36 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472-975). Prodam snežne verige, 28 col, samo dvakrat rabljene, cena 160 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Za simbolično ceno prodam peč na kurilno olje znamke KIV, gorilec Hansa, peč je še v uporabi. Pokličite na 041 779 197. Starine »Inštrukcije« macij: 051 346 179 Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, fotelje, vozičke in druge stare predmete. Tel.: 031 878351. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam velikoizkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več infor- Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavi-ca Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. PLESKOMOTO STRASTNI DO VOŽNJE HHl PIAGGIO® aprilia MOTO GUZZI PLESKOMOTO.COM Največji salon oken in vrat v Sloveniji okna in vrata NAGODE LOGATEC IOC Zapolje I/3, Logatec | T: 01 75 09 676 | E: info@nagode.si | www.nagode.si NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 63 Haščasopis 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \š Seascape d.o.o. izdelal že 1000. jadrnico in je nazaj v slovenskih rokah. Ljubljansko mlado in inovativno podjetje Seascape d.o.o., vodilno na področju proizvodnje športnih jadrnic do dolžine 12 metrov je izdelalo že svoje tisoče plovilo. Obenem se je uprava s Francosko skupino Beneteau uspela dogovoriti za odkup večinskega lastniškega deleža in s tem vrnila Seascape d.o.o. pod slovensko kontrolo. Mlado inovativno ljubljansko podjetje Seascape uspešno raste že skoraj trinajst let. Športno potovalne jadrnice, ki jih izdeluje in načrtuje pa so osvojile več kot 10 mednarodnih strokovnih priznanj. To so opazili tudi največji igralci na tem trgu. Pred približno tremi leti se je skupina Bene-teau, največji proizvajalec plovil za prosti čas na svetu, odločila odkupiti 60-odstotni delež slovenskega podjetja in jadrnice, ki jih je Seascape do tedaj prodajal pod svojo blagovno znamko, vključiti v svoj portfelj. Pri Seascape-u so to priložnost zgrabili z obema rokama in tako je njihova produktna linija postala sedma edicija legendarnih jadrnic Be-neteau First. V zadnjem letu so pri Seascape uspeli doseči nov partnerski dogovor s francoskim Bene-teau-jem, ki vrača podjetje v večinsko slovensko last, omogoča večjo okretnost in ohranja prednosti močnega globalnega partnerja. Tako danes hitro rastoča ekipa petdesetih zaposlenih skrbi za razvoj, prodajo, komunikacijo in marketing jadrnice Beneteau First in First SE - Seascape edition do 12 metrov dolžine in tako ohranja vodilen položaj kot proizvajalec malih športnih jadrnic. Ravno v teh dneh so iz svojih proizvodnih prostorov v Podpeči na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima svojemu novemu lastniku odpremili že 1000. jadrnico. Pospešeno se pripravljajo na serijsko proizvodnjo njihovega novega ter največjega modela do sedaj in ob povečanem številu naročil že obstoječih sedmih modelov intenzivno iščejo nove sodelavce. V prihodnosti se predvsem vidijo kot ponudniki celostne jadralske izkušnje, saj poleg jadrnic gradijo tudi dogodke, tekmovanja, digitalne rešitve in skupnosti jadralcev s poudarkom na stiku z naravo in iskrenimi odnosi. EKIPA PODJETJA SEASCAPE IŠČE NOVE SODELAVCE! V podjetju Seascape, vodilnemu svetovnemu proizvajalcu športnih jadrnic, iščemo sodelavce za delo (m/ž) pri izdelavi kompozitnih kosov, strukturni in končni montaži plovil. Prednost pri izbiri imajo kandidati in kandidatke z delovnimi izkušnjami iz področja navtike in kompozitov, vendar če si motiviran za učenje novih veščin, spreten pri domačih popravilih, gradbenih delih, suhomontažnih in plesarskih delih, montaži pohištva, si mogoče pravi kandidat/kandidatka, da se pridružiš naši ekipi. Nudimo: • Enoizmensko delo v proizvodnji plovil, samostojno in/ali v manjših skupinah. • Urejene delovne pogoje z možnostjo nadgradnje vašega znanja • Zaposlitev za nedoločen čas, s 6 mesečnim poskusnim delom. • 40 urni delavnik, od 6.00 - 14.00 ure na lokaciji ladjedelnice Seascape, Podpeč 53, 1352 Preserje Prijava: Vloge z vašimi izkušnjami pošljite po e-pošti na naslov zaposlitev@thinkseascape.com Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na VisitVrhnika.si VABLJENI V ODPRTE SALONE! NOV, RIO 10.799 € 00-33 %. NOVI CEED že za 13.599 € DO ™ 32 fa POPUSTA NOVI PROCEED že a 23.199 € DO ™ 23 POPUSTA NOVI XCEED že a 15.999 € DO ™ 27 fa POPUSTA NOVI STONIC že za 10.999 € □O - 42 % POPUSTA '-- W novi SPORTAGE že za 17.999 € DO POPUSTA AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, tel: 01 755 79 05 MHHtl Smo kovinsko proizvodno podjetje. K sodelovanju VABIMO NOVE SODELAVCE za delo v proizvodnji drobnih kovinskih izdelkov: PROGRAMER IN OPERATER CNC OBDELOVALNIH STROJEV ZA REZKANJE IN STRUŽENJE PROGRAMER IN OPERATER PLOŠČINSKEGA IN CEVNEGA LASERJA OPERATER KRIVILNEGA STROJA OPERATER VARILNEGA ROBOTA DELAVEC V KOVINSKI PROIZVODNJI PRIČAKUJEMO: - poklicno, tehnično ali višješolsko izobrazbo strojne ali kovinske smeri - izkušnje na področju varjenja in oblikovanja kovin oz. izkušnje na obdelovalnih centrih - poznavanje tehnoloških procesov - razumevanje tehnične dokumentacije - delavniških risb - poznavanje materialov - zanesljivost, fleksibilnost in samoiniciativnost - odprtost in željo po učenju novih tehnologij - pozitiven odnos do dela NUDIMO: - redno zaposlitev v dobro stoječem podjetju - redno plačilo - dolgoročno sodelovanje - dobre delovne pogoje - delo v sproščenem okolju in timu - možnost osebnostne in strokovne rasti - možnost napredovanja Lokacija dela: Ljubljana Vič Prosimo, da se javijo le resni kandidati, ki izpolnjujejo zahteve objave. Prijave pošljite na info@trol.si NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 64 Uaščasopis 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rër. PEUGEOT 208 Za vse, ki ste pred svojim časom PROGRAM UGODNOSTI t JAMSTVA âfe > peugeot.si PEUEEDT ™po(idCaTOTAL *Cena velja za Peugeot 208 ACTIVE 1,2 PureTech 75, rumene Faro barve pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za to vozilo — mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom je 11.490 EUR; mesečni obrok je 126 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višine pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 19.01.2021 znaša 8,50% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 8.043 EUR; skupni znesek za plačilo 13.808 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let oz. 100.000 km in avto kasko zavarovanje za 1 EUR za 1. leto. **Do bonusa Staro za novo (je že upoštevan v oglaševani ceni) so upravičeni vsi kupci (fizične osebe) novih Peugeot 208 dobavljivih med 1.1. in 30.4.2021. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 4,9 l/100 km. Izpuh CO-: od 94 do 113 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0116 do 0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00037 do 0,00072 g/ km. Število delcev: od 0,03 do 4,20. Ogljikov dioksid (ČO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM- 5 ter dušikovih oksidov. AVTO LEV d.o.o. PE VRHNIKA, Ljubljanska c. 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 8010 KASKO ZA 1 € BON STARO ZA NOVO** ^MojaObčinasi Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Hasčasopis NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 65 Uaščasopis 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Uaščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Uaščasopis flAMi&tftlh VI klMI»:i #0 sta ni Zdrav Aplikacij 2H uaíovenje in življenja ljudi www. gov. s ii o s ta n i zdr a v ^VtHlsfiS - Intoatovitl-pa Q^-1 \ 9 C ',i! 1370 Logatec iOCZapoVje» ODKUP RABLJENIH VOZIL s slovenskim poreklom PLAČILO - TAKOJ - 01/75-02-252 I 040/307-711 A Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopiS^iavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. S' ^r- Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. (T. Kuntner) ZAHVALA OB SLOVESU V "N/" FRANČIŠKA HERIC Roj. Remškar po domače Lužarjeva 15. 8. 1927 -19. 3. 2021 Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja in darove, za svete maše, cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot v večnost. Za vedno pa ostaja v naših srcih, mama. Vsi njeni! Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA DANICA JELOVŠEK Mineva leto dni odkar smo se poslovili od naše drage mame Danice. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani. Mož Andrej, sinova Damjan in Marko z družinama. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 66 Haščasopis 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^ČČj Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV G R I Č 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 £« 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI i LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu K/MNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE ♦ STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI ♦ BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.o.o., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel • 040 223105 ♦ ♦ ♦ e-mail: marko.dolnicar@siol.net ♦ ♦ ♦ Kjer koli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babi, sestre in tete VIKTORIJE GABROVŠEK (17. 3. 1933 - 30. 3. 2021) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilkam za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Zaplana, marec 2021 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA KAROL NIKOLAVCIC (30. 10. 1928 - 28. 3. 2021) Ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Zavodu Pristan in Pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi Borovnica, marec 2021 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA IGOR ŠUBIC (10. 4. 1956 - 26. 3. 2021) Ob boleči in prezgodnji izgubi sina, moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem in Pogrebnemu zavodu Vrhovec za lepo opravljen poslovilni obred in osebju Onkološkega inštituta, še posebej gospe Marijani za vso pomoč in izrečene besede v najtežjih trenutkih. Počivaj v miru, pogrešamo te. Vsi njegovi Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le spomine. ZAHVALA ANA TURŠIC (1932-2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta, pevcem in trobentaču. Vsi njeni Borovnica, Verd april 2021 Z vami že od leta 1973 Mčasopis www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) V SLOVO Dragemu možu, očetu, dediju in prijatelju MILANU MARKOVICU -BURGIJU (16. 4. 1952 - 3. 3. 2021) z Verda 235 Od njega smo se poslovili v sredo, 10. marca 2021, na pokopališču na Vrhniki. Zapustil nas je po hudi in kratki bolezni, ki je kljub optimizmu ni mogel premagati. V vsakem trenutku vsakdanjega življenja pogrešamo njegovo iskrivost, duhovitost, spontanost in kreativnost. Vedno bomo cenili njegovo posebno umetnost in modrost, kako sprejeti vse, kar se dogaja okrog nas. Njegova iskrena ljubezen in nežnost do nas vseh nas bosta spremljali na poteh, ki nam jih zdaj in jih bo v prihodnje prinašalo življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in znancem, ki ste se mu prišli poklonit in poslovit. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in za vse darovano prečudovito cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste še vedno z nami in sočustvujete skupaj z nami. Njegovi: Nada, Barbara, Miha, Boštjan, Anže, Anja, Gal Jakob, Izabela in Aleksej V aprilu, 2021 Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. V 58. letu starosti je od nas odšel mož, oči, dedi in brat IVAN PIRNAT (18. 3. 1963 - 18. 3. 2021) Od njega smo se poslovili 24. marca na borovniškem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala znancem, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali za maše in druge namene, prinesli sveče in rože ali pa samo izrekli sožalje. Hvala vsakemu posebej za slovo od našega IVANA. Iskrena hvala g. župniku Janezu Šilarju, Pogrebni službi Pieta in pevcem za lepo opravljeno zadnje slovo. Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. Žalujoči: žena Helena, otroci Robi, Karmen in Klemen z družinami, brat Franci z družino Notranje Gorice, Brezovica pri Borovnici, marec 2021 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V SLOVO naši dragi mami IVANI DORMIŠ, s Pakega pri Borovnici (22. 1. 1932 - 22. 3. 2021) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za tople besede sočutja, pisno sožalje, za darovane sveče, cvetje in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Šilarju, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljeno slovesnost. V naših srcih boš ostala za vedno in spomin na tvojo dobroto bo večen. Žalujoči: hčerki Emi in Joži z družinama NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 67 Uaščasopis RAZVEDRILO 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC BROSNAN PRODAJNI ARTIKLI KAOTIČNO STANJE JAPONSKI BUDIZEM ALFI NIPIČ POMOČ AN IT ANTIKVA BARAŽ OKARINA AFRIŠKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM MBABANE GLASBENIK SMOLAR RJAVA KRAVA ALI KOBILA JUNAK DŽUNGLE SOVIČA SVETLANE MAKAROV1Č ZAČETEK DIRKE VODJA IZMENE RAJ, PARADIŽ KVAR, NAPAKA JED IZ NASOLJENIH IKER UREJENO STANJE ROBERT DUVALL ZELENICA V PUŠČAVI 3. DAN V TEDNU VITOMIL ZUPAN FINA TKANINA AMERIŠKI IGRALEC GABLE 7. GRŠKA ČRKA EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ZANKA, PENTLJA ZBIRKA PODATKOV, RAZVID MIK, PRIVLAČNOST IVO BOSCAROL IRSKI IGRALEC FARRELL UDAREC S SEKIRO GLADKO OBREZANI DEL KNJIGE ŠTEVILO 2, DVA OKRASNA PERILU AZIJSKA DRŽAVA, PERZIJA NAPRAVA ZAPEKO OTROŠKA PIŠČAL IZ GLINE IGOR OZIM LATINSKA ČRKA DIPLOMATSKI PREDSTAVNIK ANGORSKI KUNEC APARAT, STROJ KOROŠKA PEVKA, ZMAGOVALKA EME 2012 NAJVIŠJA GORA TURČIJE ODLOČILNA TEKMA TKANINA IZ DLAK KAŠMIRSKE KOZE 24 UR TRAČNICA OSNOVNA ENOTA ZA MERJENJE DOLŽINE APOTEKA TRIK, PREVARA LEA DABIČ NAŠA PEVKA (iea) STOLP PRI DŽAMUI SAMOSTANSKI BRAT HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK GWYNETH PALTROW LETNI ČAS DRHAL, SODRGA RAVEN, NIVO DALMATINSKI GOSPOD BOGAT ATENSKI KRZNAR, SOKRATOV TOŽNIK MITJA OKORN ČUDEŽ 4. IN 16. ČRKA MERSKA ENOTA Hasčasopis MESTO V LOMBAR-DIJI OB REKI PAD URADNA IZROČITEV POŠILJKE CIRKUŠKI ARTIST USTVARJALKA, TVORKA Geslo: 1 2 3 4 5 6 4 Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. i a 0 3 i J T i 3 L s 1 a S t î t C 3- t 3 s f a t j D i } s 3 Ú î i a i i J 3 3 Û i i s 3 t « a 1 ■ 1 ) 4 i 4 ; i t Î 4 D i Ï « i b Ï i l r Ù Î i 0 1 J JUNIOR T i a i 3 1 J J T s Ü 1 « i a i 5. 3 a i í t :i 3 î i . ■i ■1 í a 1 » 1 t 7. 3 1 7 i i E î £ a í L T i fr ■H e 3 í t i J- i * t i í C : ¿ t il K ¿ ■H i LABIRINT. 7 S 5 2 9 3 4 3 6 3 7 1 9 6 1 4 8 7 5 2 8 4 2 7 8 1 1 2 4 6 7 3 9 8 1 5 4 7 9 6 2 6 7 8 9 1 4 3 6 2 9 6 1 5 3 2 6 7 1 6 2 8 7 5 7 3 4 2 1 8 4 5 2 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Vrtnarstva Hlebec »Pr' Primc«, se je glasilo: »Cvetje za poletje v Vrtnarstvu Hlebec«. V uredništvo smo prejeli ogromno elektronskih sporočil in pisem z rešitvami. Vrednostni bon so prejeli: Vanja Kos z Loga, Vili Me-vec iz Borovnice in Janez Koprivec z Lesnega Brda. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. maja na elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si ali na Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Izžrebali bomo 5 srečnežev, ki jim bo Ugrizni.Me (dostava zamrznjenih pic na dom) dostavil 5 zmrznjenih pic po izbiri. I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Pojdi! Nekega dne na taščina vrata potrka zet s kovčkom v roki. Tašča ga vpraša: »Kaj pa počneš tukaj?« »Skregal sem se z vašo hčerjo.« »In?« začudeno tašča. »Poslala me je k hudiču!« Druga Mož in žena sta v trgovini. Ona po-merja obleke, on pa za vsako reče, da je predraga. Prodajalka nekaj časa posluša njun pogovor, potem pa reče: »Čudno, gospod, zadnjič, ko ste bili z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene!« Počasi! Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kjer gasilci preživljajo dežurstvo. Nasmehne se vsem, počasi stopi do avtomata za kavo, jo počasi srka ... Ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: »Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori!« X Na njegovem mestu Mladenič je na ulici zagledal privlačno mlado dekle s kužkom na vrvici in je želel vzpostaviti stik z njo: »Kako rad bi bil na njegovem mestu!« je dejal. Dekle: »Peljem ga na kastriranje!« Drugo mnenje Zdravnik in njegova žena se prepirata pri zajtrku. On ves besen vstane in ji zabrusi: »In v postelji si tudi zanič!« Ko pride v službo, mu je žal, da je ženo užalil, želi se opravičiti, zato jo pokli- če. Dolgo zvoni, ko žena končno dvigne telefon: »Kje si bila tako dolgo?« »V postelji.« »In kaj si delala tako pozno v postelji?« »Iskala sem drugo mnenje!« Uhani Miha vpraša Urbana: »Ti, od kdaj pa nosiš uhane?« Urban odgovori: »Kaj od kdaj? Odkar jih je žena našla v avtu!« Ne bo vstal Boksar si je želel urediti nagrobni spomenik. Šel je k izdelovalcu in mu pove- dal svojo željo. Le-ta ga je vprašal: »Kaj pa naj piše na njem?« Boksar: »Štejte, do kolikor hočete, jaz ne vstanem več!« Kukanje »Peter, zakaj imaš pa povezano oko?« »Soseda me je vanj sunila s pletilko.« »Po nesreči?« »Ne, skozi ključavnico!« Prodam Ugodno prodam 5 kg. Zelo malo rabljeni (pridobljeni med prazniki), kot novi. Mogoča menjava za mišično maso! Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 68 UaŠčasopis OGLAS 26. april 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 119.90 € Cena brez vezave Povečana odpornost na vodo in prah (IP68) Povečana odpornost mobitela po vojaškem standardu MIL-STD-810G MEGA PHONE VRHNIKA mf M f DELOVNI CAS: Pon-pet od 8.00-19.00 Sobota od 8.00-13.00 meg(g)phone TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center EUROŽK^ARDEN V harmoniji z naravo ROBOTSKA KOSILNICA Vrtni center Eurogarden ZACIMBNICE PE Dobrova Podsmreka 7b 1356 Dobrova 01 24 25 100 PE Krško Cesta krških žrtev 147 8270 Krško 07 49 88 385 ODPRTO SPLETNA TRGOVINA www.eurogarden.eu