28. številka
v' Ljubljani, dne 7. junija 19X9.
^ eto
Delavec Izhaja vaak petek e datumom naslednjega
dne. — Naročnina za celo teto K !Q:—, za po! leta K S-—, za četrt leta K g‘00. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za eelo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja, Poiiljatve na uredništvo in opravniStvo Ljnbljana,, Šel^nburgova nltca štev, 6. U. nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inscrafiz enostolpnimi po* lit vrsticami se zaračuna-' vajo, in sicer: pri enkratni objavi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 via za vsakokrat —Za razne is* javo itd. stane petit vrstica 50 vin. — Reklam, so poš-nine prosto. — Nefrankira-aa pisma se ne sprejemajo.
Pozdrav
delegatom iu gostom strokovnega Kon-•. gresa za Slovenijo v Ljubljani.
Delavstvo se danes s ponosom veseli razvoja strokovnih organizacij na Slovenskem. Po vseh bojih in mukah dolgoletne vjne je nastal preobrat v celi družbi, nastal je seveda tdui v delavskih vrstah .Tlačeni sloji so dvignili svojo glavo, grozovita krivica vojne, ki jo je pro-vzročil imperialistični kapitalizem, Je zbudila široke množice proletariata. Naravna potreba, naravna sila je zbudila zavest v narodih, da je sistem izkoriščanja krivičen, usodepolc. S to zavestjo je šlo tudi delavstvo na Slovenskem v boj proti izkoriščanju in v boj za konsolidacijo delavstva, ki se najbolje izvede v močnih strokovnih organizacijah, ki imajo poleg naloge, da se izboljšavajo socialni položaji delavstva, v prvi vrsti ta namen, da privedbo proletariat do popolne emancipacije od meščanskih strank In k novemu socialističnemu strokovnemu nazira-nju.
Ta strokovni kongres je mejnik v našem strokovnem gibanju.
Naše velike, sicer pa mlade strokovne organizacije so v tej kratki dobi ppra-vile prav mnogo socialnega in kulturnega dela. Mejnik pravimo. Vsi se zavedamo tega, zato boino na kongresu resno in stvarno razmotrivali o našem bodočem delu glede našega razredno socialnega In kulturnega dela ter glede utrditve notranjosti naših organizacij kakor tudi glede t odnošajev do bratskih organizacij v državi in po ostalem svetu. Neomajno vemo in v dnu svoje duše smo prepričani, da je naš spas mednarodna proletarska solidarnost, kar nam tudi potrjujejo pariški mirovni dogodki, kjer odloča In deli »pravico« ipak kapitalistični Imperializem, kakršen jo je delil doslej.
V- tV resnem trenutku se snide zastopstvo našega proletariata, ki se ga udeleže tudi zastopniki bratskih organizacij, ki vse iskreno pozdravljamo v svoji sredi, iker vemo, da s podanimi rokami premagamo krivice in uveljavimo pravico v človeški družbi. Sprejemamo vas z bratsko ljubeznijo, ker se hočemo bojevati z juapii za osvoboditev proletariata, za če-mer stremite vi ta mL
IM tem smislu prinašamo vam, 'dragi "delegati, ta vam bratski gostje, najiskre-'veje pozdrave*
¥ Slava protefarsK! solidarnosti!
Dogovor stavblnsklVt delavcevv Celju,
£>ne 26. maja 1919 so se popoldne v hotelu »Balkan« vršila pogajanja zastopnikov stavbenih podjetnikov in za-Itopnikov stavbinsklh delavcev glede »reditve delavnega časa ter plačilnih razmer v ti stroki. Ker pa ta dan poga-*®nia niso vodila do sporazuma, so se
prekinila. Gospodi uri podjetnikom je s tem bila dana prilika, da se sami med seboj posvetujejo in dogovore. Ravnota-ko so tudi stavbinski delavci imeli dne 29. maja dopoldne svoj shod pri »Zelenem travniku«. Dne 30. maja popoldne so se pogajanja v istem hotelu nadaljevala, pravzaprav na novo začela. Rezultat skupnega posveta, kateremu je predsedoval g. Kukovec, je bil sledeči
dogovori:
1. Uvede se osemurni delavni čas.
2. Pričetek dela zjutraj, opoldanski odmor in konec dela popoldne določi vsak podjetnik sporazumno s pri njem uposlenirai delavci posebej.
3. Plače: Zddarji dobe na uro, in sicer: Zidarji I. razreda 2 K 60 vin., zidarji II. razreda 2 K 30 vin. in zidarji III razreda 2 K.
Plače tesarjev so enake onim zidarjev, le doma na tesališčih so plače tesarjev za 10 odstotkov manjše.
Težaki; Za vrste delavcev znašajo plače od 90 vin. do 1 K 80 vin. na uro.
Delavke dobe od 90 vin. do 1 K 20 vin. na uro.
Plače polirjev, oziroma preddelavcev so sorazmerno višje kakor one zidarjev in tesarjev.
4. Za vršbo dela, ki je oddaljeno več kakor 10 kilometrov, se plača za 20 odstotkov več. Ta priboljšek odpade, če je dogovorjena brezplačna hrana za delavce.
5. Ako se na zahtevo' delodajalca dela čez ure, se nadurno delo plača 33 odstotkov boljše, oziroma se plača za tri nadure štiri ure normalne plače.
6. Nočno delo se šteje od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj in se plača za 100 odstotkov boljše.
7. Delo ob nedeiiah se plača kakor nočno delo za 100 odstotkov boljše, delo ob praznikih pa le za 50 odstotkov.
8. Delavci morajo prihajati točno ob določeni uri na delo in strogo dodrževati delavni čas.
9. Ta dogovor stopi v veljavo s dnem 10. Junija 1919.
Mlinarsko gibanje v Celju.
Zadnjič smo priobčili rezultat mezd-danes navajamo pridobitve delavstva pa-romllna tvrdke Peter Majdič, ki so:
.1, Dosedanji zaslužek, to je na podlagi zaslužne višine z dne 24. maja 1919 poviša gosp. Peter Majdič vsem delavcem mlina in železnega skladišča za 35. odstotkov. To povišanje stopi v veljavo z dnem 26. maja t. 1. Cezurn.o delo se plača v smislu tozadevne odredbe (50 odstotkov boljše)*
0. Odpravijo se, kakor je bilo Ze do govorjeno, vsi dosedanji takozvan!
in dok bide in se upostavi zaslužek z gori imenovanim zvišanem.
3. Vse uaturalije ki so jih dobivali j. la\ci do uanes, bodo po možnosti prejemali delavci po istih cenah še nadalje.
To velja posebno za dobavo premoga, pri katerem naj velja še nadalje dobavna cera premoga po 8 K za 100 kg.
4. Od 26. maja 1919 dalje velja za železno skladišče 9urni delavnik, kakor je to v drugih trgovinah. S skrčenjem delavnega časa se ne sme znižati v točki navedeni zaslužek.
To bi bilo vse, kar je gospod Majdič po dolgem prerekanju dovolil. Povedano naj še bo, da je tvrdka Peter Majdič v, Celju stara narodna znanka. Vsekakor delavcem pri slovenskih narodnjaških in-, dustrijalcih milijonarjih na rožicah ne bd postlano, če ne bodo imeli dovolj močnih strokovnih organizacij.
Strokovne organizacije pozor!
Meseca maja izdalo je ministrstvo za socialno politiko v Beogradu osnutek zakona, s katerim se namerava preosnovatj delavsko bolniško zavarovanje in je združiti z nezgodnim zavarovanjem. Osnutek, ki je izšel v srbohrvaščini, je dala Zveza bolniških blagajen prevesti na slovenski jezik in izide prihodnje dni v natisku .Zadeva je tako važna, da bi si morala osnutek nabaviti sleherna strokovna organizacija brez ozira na stroko. Pa možnosti naj naroči vsaka podružnica več izvodov. Zaupniki naj osnutek preštudirajo, se porazgovore in izjavijo o njem. Ceria broširani knjigi 20 K s poštnino vred. Ker se bo dalo natisniti le omejeno število izvodov. Izvršiti je naro^ čila takoj. Naročila je nasloviti na: Zveza bolniških blagajen v Ljubljani, Turjaški trg št. 4/1.
Kovinarji v Avstriji.
Za Dunaj, Dunajsko Novomesto, Sf. Polten, Unc, Gradec in Celovec je avstrijska organizacija sklenila plačilno pa. godbo, ki velja od 13. aprila do 31. avgusta 1919. Plačilne postavke so:
Rokodelci In kvalificirani pomožni delavci na uro K 2:26, kvalificirani delavci, ki niso še vsaj dve leti kot taki upo-sleni K 2:08; pomožni delavci K 1:76; delavke K 1:36 in mladostni delavci 96 vinarjev. Posebno kvalificirani rokodelci dobe K 2:62 na uro. Plače za akordna dela se morajo urediti tako, da zaslužijo rokodelci in kvalificirani pomožni delavci vsaj K 2:50; oni, ki niso še dve leti uposleni kot kvalificirani delavci K 2:36; pomožni delavci K 2:02; delavke K 1:52 in mladostni delavci K 1:10 na uro. Poleg tega dobe vsi nad 17 let stari delavd 1 K na uro draginjske doklade, ki pa St pri višjih plačah znižuje tako. da doBe
najbolje plačani najmanj '6£ vin. uelavKe dobe na uro 80 vin. in mladostni delavci 50 vin. draginjske doklade. Družinska doklada znaša za ženo 9 K in vsakega otroka pod 14 let 8 K na teden.
Nemci nas torej še vedno prekašajo. Res pa je tudi, da je živež v Avstriji dražji kakor pri nas.
Rudarje vabijo domoy.
Ekspozitura državne policije v Mariboru pošilja slovenskim rudarjem v. tujini sledeči poziv:
Osrednji urad montanističnih obratov, pover, za javna dela 140 v Ljubljani.
Vsem slovenskim rudarjem v rudo-Kopih v Seegrabnu, Leobnu in okolici se v imenu deželne vlade za Sio venijo v Ljubljani sporoča, da se v rudokopib v Trbovljah .Kočevju, Velenju in Hrastniku rabi več tisoč rudokopov. Dnevna plača je 23 do 27 kron. Jela in dela je v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji v izobilju.
Maribor, dne 29. aprila 1919.
Pr' ri temu, da bi se naši rojaki vrnili v domovino, gotovo ne more nihče ničesar oporekati, zdi se nam pa, da se vaba vrši nekoliko prebombastično. V državnih premogovnikih v Velenjem in Zabukovci na primer je toliko rudarjev, da se jih bo moralo nekaj prestaviti v Kočevje in Trbovlje. V splošnem pa bodi povedano, da se v tem primeru ekspozitura državne policije vmešava v stvari, ki jo prav nič ne brigajo. Zato so že drugi faktorji tukaj. Pozitivno vemo, da ima mariborska policija sploh prepovedano pisariti v gorenjem smislu na okolo. Izvedeli smo tudi, da se je pri velenjskem premogovniku navzlic temu, da je tam precejšnje število rudarjev odveč, došle delavce sprejemalo, namesto da bi se jih dirigiralo tja, kjer bi se Jih dalo porabiti. Ce se že mora iz Velenj in Zabukovce prestaviti nekaj rudarjev drugam, zahtevamo, da se prestavi v prvi vrsti le one, ki bodo to premestitev najmanj občutili kot potrebno zlo.
Dopisi.
št. Vid nad Ljubljano. Na praznik, ant 29. maja se je vršil pri nas društveni shod lesnih delavcev, na katerem je poročal sodr. Zore. Govornik se je pečal z gospodarskim vprašanjem lesne stroke, z ozirom na razmere, ki vladajo v tej stroki zlasti v Št. Vidu in Vižmarjih. Pred-očeval je ,da je treba v svrho izboljšanja razmer smotrenega dela. pri katerem pa je sodelovanje malih mojstrov tudi potrebno. Kajti naravnost žalosten položaj malega mojstra vpliva naravno tudi slabo na pomočnike in vajence. Dolg delavni čas, slabe plače, to je uspeh kratkovidnosti naših malih mojstrov. V tem pogledu bo treba s temi ljudmi priti v dotiko v svrho skupnega dela. Govornik je bil mnenja, da bo naloga pomočnikov, da svoje mojstre prepričajo, da je v interesu mojstrov samih, da skušajo položaj pomočnikov in učencev izboljšati. Navzoči so se potem domenili, da uvčdejo primerno akcijb za skupno delo po gotovem načrtu. Govornik je nadalje spodbujal navzoče za društveno življenje, potom katerega se naj širi izobrazba med delavci. Navzoči so se strinjali z izvajanji govornika, ter obljubili izvršiti potrebno deio :a zboljšanje razmer v lesni stroki v št. 'rUi in Vižmarjih.
Iz Tržiča. Krajevna skupina oblačilnih u vcsy v Tržiču naznanja vsem svojim članooL Ha sprejema tedenske dor.cske zadnjo nedeljo v niesecn
od 9. do 11. ure 'dopoldne blagajnik ali pa njegov namestnik, v Komsu v veliki dvorani na dvorišču. Tam dobi tudi vsak član list »Dedavec«-, ter se dajejo vsa pojasnila. Sodrugi! Krepko na delo! Jeza vaših uasprotnikov je jasno znamenje, da ste na pravi poti. Vsi v organizacijo!
Medvode-Gorlčane. Odbor podružnice Medvode-Goričane Osrednjega društva kemičnih delavcev je imel dne 25. maja 1919 svojo prvo sejo, pri kateri se je konstituiral tako-le: Cvajnar Janko, načelnik; Kopač Franc, tajnik; Mravlje Janko, bdagajnik; Tekavc Ivan, namestnik; Narobe Franc, zapisnikar; Peternel Fr., namestnik. Zajc Leopold, Kalan Alojzij, ' Stale Franc in Kajžar Marija bosta izvrševala nadzorstvo. Na delo torej!
Borovnica. V nedeljo, 1. t. m. se je vršil ustanovni shod podružnice lesnih delavcev v gostilni g. Petriča. Na shodu Je poročal sodr. Ig. M i h e v c, ki nam je v poljudnih besedah razlagal pomen strokovnih in gospodarskih organizacij. Sodr. Mihevc je segel daleč nazaj v zgodovino strokovnih organizacij, kako so Se začela že leta 1864. razvijati na Angleškem, kako je nastal boj med delavstvom in kapitalom; kolikorbolj je delavec spoznaval, da je on tisti, ki dela, ki vse ustvarja, toliko bolj so se razvijale strokovne organizacije in delavstvo je spoznavalo, da Je le v združenosti moč. Od tistega časa, ko so se začeli mestni zidovi podirali, ko so se začele ceste in železnice graditi, do takrat, ko je podjetnik razširil svoj indu-strijalni trg, ko si je nabavil stroje, je kapitalizem vedno in vedno bolj izžemal delavca. Tedaj je tudi delavec začel spoznavati ter se zavedati svoje moči, ki jo ima samo v organizaciji. — Žalostne razmere, ki so pri vas v Borovnici, ko se še danes dela v vaših tovarnah in podjetjih za borno plačo od 6 do 8 K dnevno pri 12 do 16 urnem delu, si bodete izboljšali le potom trdne strokovne organizacije. Izvajanju sodr.-Mihevca so delavci pritrjevali. Shod Je bil nepričakovano dobrj obiskan, ne samo od borovniških delavcev, temveč tudi iz Bistre je bilo velike lesnih delavcev navzočih. — Nato se Je izvolil odbor novo ustanovljene podružnice, v katerega so bili naslednji sodrugi Izvoljeni: Augustin Ivan, predsednik. Skr bic Anton, blagajnik, Zujet Franc, Zalar Ivan, Pustovrh Andrejc, Petrnel Jurij Makušič Lovrenc, Popit Ivan. Popit Ja kob, Pustovrh Jožef, Rad Jožef za Borov nico, za Bistro pa Gabrovec Ivan, blagajnika, Ogrin Ivan, Solner Ivan in Grafol Ivan pa odborniki. Novo ustanovljeni podružnici želimo najboljše uspehe.
Trbovlje. Dne 1. junija 1919 se je tu kaj ustanovila podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev. V odbor so bili izvoljeni: Urbanja Anton, Batič Ivan, Koren Jože, Jazbor Jurij, Žigon Jože, Vrhovnik Fran in Vrhovnik Ivan. Zanimanje za strokovno organizacijo je med stavbipskim delavstvom v Trbovljah ve liko tako, da je pričakovati, da se bo m la da organizacija lepo razvijala.
Sevnica. V nedeljo, dne 1. junija se je vršil pri nas razmeroma dobro obiskan shod lesnih delavcev. Shod je otvoril sodr ug Vidic, poročal pa je sodrug Zore. Govornik se je pečal obširno z znano odredbo vlade, katera je kmalu pokazala slabe posledice. Oskrbnik podjetja je namreč, ker so obratu odvzete tehnične moči, odpustjl pretekli teden 10 delavcev in delavk, katerim naj bi sledili še nadalj-ni odpusti. Ker so pristaši Narodne soc. zveze odkrito grozili, da bodo sedaj pometali vse rdečkarje na cesto, se je naših članov polotila silna nevolja in so odposlali takoj denutacijo v Ljubljano z na-
logo, cia pri poverjeništvu za trgovino Ifli industrijo zastavijo svoj vpliv proti na-j daljnim odpustom. Poverjeništvo je ob--, ljubilo poskrbeti, da se ne bo več odpo-^ ščalo delavcev iz dela. Govornik je po-, udarjal, da če se ne bi od naše strani enet-, gično nastopilo, bi se prav lahko dogo-.' dilo, da bi bilo veliko delavcev danes tre* kruha. Poskrbelo se bo, da se bodo taki odpusti, če bodo potrebni, izvršili nepri-i stransko, ter poskrbelo, da se take de«, lavce in delavke čimpreje sprejme nazafi Govornik se je nadalje pečal z agitatorji Narodne soc. zveze, ki imajo edino nalogo sejati med delavce razdor, ter izvajati terorizem. Proti takemu postopanju se bomo postavili z vsemi sredstvi Vi bran. Naša podružnica se lepo razvija#' ter bo v najkrajšem času predložila obrat-s nemu vodstvu obširno spomenico, v kateri bodo obrazložene želje tovarniškega delavstva. Treba pa je, da se naši član? krepko strnejo v svoji organizaciji, tets -povečajo število svojih članov, se izobražujejo potom čitanja delavskega tiska, ten diskusij, ki naj se takoj uvedejo. Delavstvo potrebuje temeljite izobrazbe, č« hoče, da bo kos bodočim nalogam. Pozival je navzoče, da naj krepko vsikdar in povsod širijo socialistično misel med svojimi sotrpini. Ko so še posamezni delavci in delavke poudarjali težek položaj tovarniškega delavstva, ter poudarjali potrebd krepkega združenja vsega zavednega de<, lavstva, je predsednik zaključil zborovanje. — V pondeljek se je vršila od vlade sklicana seja v tovarni Winkeja, kjer se Je razpravljalo o odpustu gotovega števila, delavcev. Da se bo odslej odpuščalo samo v nujnih slučajih delavce, se Je n« predlog sodr. Zoreta sklenilo prideliti go^ spodu oskrbniku tri delavce v sosvet, Dva delavca odpošlje Narodna soc. zveza, enega pa naša podružnica v Sevnici, Ukrepi tega sosveta, v kolikor ne bodo, omejevali organizacij, bodo obvezni za vse delavstvo. Sklenilo se je nadalje, da: naj se v bodoče med delavnim časom opusti vsaka agitacija. Vsled tega priporočamo našim članom, da ta sklep upo/ števajo ter se ravnajo po navodilih svojtf£ zaupnikov.
Zabukovca. Najraje bi videli, 3a maf< sikaj odpade, posebno pa razmotrivanje: o razmerju med delavcem in paznikom/ Stojimo pač na stališču, da si oba morata* trdo služiti vsakdanji kruh, vsled česar je, smernica skupnega postopanja sama na, sebi dana. Tem neprijetneje nas dime, če se navzlic temu pojati kak paznik, ki živ} še v svojih starokopitnih nazorih in je še vedno mnenja, da mu bo kaj koristilo, če kali dobro razmerje z njimi pri vsakem uspešnem delu. Zdi se, da je take vrste človek paznik Kranjc pri zabuvškem pre« mogovniku. Gospod Kranjc ima o svojih nalogah in dolžnostih še dokaj malo pojma. Nemožko je, če svojo pomanjkljiva prakso izkuša nadomeščati na ta način, da delavce pri obratovodjih denuncira, eks bi se mu prikupil in na ta način pridobil njegovo naklonjenost. Gospod Kranjc, k* ga nihče ne namerava žaliti, naj pomisli* da ustvarja med seboj in rudarji le nepo-' trebni razdor in nesporazum, kar ima za posledico sovraštvo. Škodažejjnost ne sme voditi nikogar. In končno naj tudi po-, misli, da traja »svaka sila do vremena«/
Domafl pregled.
Pozdravni večer delegatov strokovnega kongresa. Splošna delavska zveza »Svoboda« priredi dne 8. junija 1.1. v veliki dvorani hotela Uniona ob 20. uri vo: zvečer) pozdravni večer na čast zunaj njim delegatom ob priliki strokovnega
kongresa, ki se bo vršil 'dne S. in 9. Junija ,v Ljubljani. Vzpored: !. Pozdrav. 2. Mar-«aljeza. Poje pevski zbor »Svobode«. 3. Pozdravljam te! . Igra tamburaški zbor »Svobode«. 4. Tatjana (ruski valček). Igra (tamburaški zbor »Svobode«. 5. Kovaška. Deklamacija* spisal O. Zupančič. 6. Zbu-lenje duhov. Poje pevski zbor. 7. Vrbniče lad morjem. Igra tamburaški zbor. 8. les. škrateljckov. Igra tamburaški, zbor. Triglav. Igra tamburaški zbor. 10. Mi-:ar. Šaljivo-spev. spisal J. F. 11. Delavčeva hči. Deklamacija, spisal A. Aškerc. 2. Delavski pozdrav. Poje pevski zbor. Z. Pesem o delu. Poje pevski zbor. 14.
irsaljeza. Igra tamburaški zbor. 15. 'rosta zabava. — Vstopnina: sedeži 2 K.
S	Vstopnice v predprodaji se dobijo v ništvu »Svobode« y; Seleuburgo.vi ulici š 11. nadstr.
Osrednje društvo živilskih delavcev ta Slovenijo. Radi preobilega gradiva nri-lašamo poročilo oziroma sklepe občnega :bora tega društva, ki se je vršil dne 18. taja 1919 v prostorih gostilne pri »No-em Svetu« v Ljubljani, šele danes, »nevni red je bil: 1. Poročilo proponen-ov; 2. Odobritev pravil; 3. Odobritev ^pravilnika; 4. Gospodarski položaj živilskega delavstva; 5. Strokovni tisk; 6. Vo-;ev odbora; 7. Slučajnosti. Zborovanju predsedoval tovariš Kratohvil. Pravila _ opravilnik je bil soglasno sprejet. Glede rrispevkov in podpor se je sklenilo sle-v Ječe; I. razred K 120 (kvalificirani delavci), II. razred 1 K (pomožni delavci), IlL razred 80 vin. (delavke in mladoletni fdelavci) na teden. To so prispevki. Po 52 {Vplačanih prispevkih oziroma po enolet-iem članstvu prejmejo člani v slučaju irezposelnosti v prvem razredu do 3 K ia dan skozi 35 dni, po dveletnem Član-ttvu po 3 K na dan skozi 50 dni in po triletnem članstvu po 3 K na dan skozi 65 Ini. V drugeta razredu je brezposelna [pora po 2 kroni, v tretjem razredu pa
1.50 na dan za isti Čas kakor v prvem azredu. Bolniška podpora se bQ delila v vrednih slučajih po sklepu osrednjega od-%bra. Članice imajtf pravico do porodniške podpore, katera znaša 50 kron. iV. slučaju smrti dobe ostali po čianu, ki so feiveli z njim v skupnem hišnem gospodarstvo po treh letih članstva v prvem raz-’edu 100, v drugem 80 in v tretjem raz-edtf 60 kron, po petletnem Članstvu v irvem razredu 120, v drugem 100 in v tretjem razredu 80 kron podpore. O go-;podarskera vprašanju živilskih delavcev n o strokovnem tisku je obširno poročal tovariš Tokan. V osrednji odbor so bili zvoljeni: Karel Kratohvil, Ivan Žabjuk, fanda Josip, Bremšak R. Štrukelj Peter, Klopčič Mihael, Pirnat Cilka, Bravničar tiinko, Fojkar Ivan iz Ljubljane ter Vid-inar Ivan iz Kranja in Leskovšek Alojzij Celja.
^ Osrednje društvo sfavbinskilt delavcev v Ljubljani sklicuje širšo sejo, katere inaj se polnoštevilno Udeleže vsi člani osrednjega odbora In odbora ljubljanske, ■podružnice, nadalje vsi zaupniki ter Vsi Soni člani, ki imajo kake pritožbe. Širša ‘seja se vrši dne 10. junija 1919 v Narodnem domu v sobi Češke Obce. Ker je k ■seja izredne važnosti, se vsi prizadeti ‘nujno naprošajo, da se povabilu v polnem številu udeleže. Pričetek ob pol 6. uri zvečer.
\ Zvišanje 'oskrbovalnih stroškov v peželnfli dobrodelnih zavodih v Ljub-JJanl. Deželna vlada je v seji dne 26. aprila dovolila zvišanje oskrbovalnih taks »ričenši s 1. majem 1919 za osebo in dan: ,tt. v deželni bolnici za III. razred od 6 K Oa 9 K, za II. razred od 15 K na 22 K, £a I. razred od 20 K na 40 K; 2. v deželni blaznici za III. razred 5 K «a 8 & za
II.	razred od 10 K na 15 K, za I.' razred od 15 K na 30 K; 3. v deželni blaznici-hiralnici za III. razred od 4 K na 6 K. Že zadnjič smo pisali, da so reveži na ta način silno prikrajšani, ker vendar ne morejo plačevati 9 'K dnevno za bolniško oskrbo, ki je povrh že itak dosti pomanjkljiva. Naša vlada, oziroma poverjeništvo za socialno skrb naj nemudoma zniža oskrbovalnino v deželnih zavodih in naj se zaveda svojih dolžnosti napram ubogim slojem. ,
»Državna posredovalnica za delo«. Podružnica zn Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 26. maja do 31. maja 1919. je iskalo dela 246 moških in 62 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 177 moških in 46 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. Pri ivseh, podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 31. maja 1919. iskalo dela 7353 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5518 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1685. Dela iščejo pisarniške moči (253), trg, sotrudniki, kontoristi, knjigovodje moški in ženske, služkinje, kuharice, uradne sluge (174), polj. in tovar. delavke, mehaniki, elektrotehniki, stroj, in navadni ključavničarji, natakarji, natakarice, mesarji, neki, mlinarji, hišniki, pazniki, železostru-garji, kovači, ekonomi, oskrbniki, predil. delavke, krojači, šivilje, dimnikarji itd. V delo se sprejmejo težaki, hlapci, služkinje, kuharice, tov. delavci in delavke, zidarji, mizarji, žagarji, konj. hlapci, tesarji, čevljarski pomočniki, vajenci, pisarniške moči, železolivarji, stroj, kovači, kolarji, čr-kostavci, kovinarski strugači itd.
Državna posredovalnica za delo (Podružnica za Ljubljano in okolico). V preteklem tednu od 19. maja do 24. maja 1919. je iskalo delo 194 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 129 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 24. maja 1919. iskalo delo 6931 delavnih moči, delodajalci se pa iskali 5218 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1544.
Delo iščejo pisarniške inoči (229) trgov, sotrudniki, kontoristi, potniki (130), služkinje, kuharice (152), mehanika rji, elektrotelmikarji, ključavničarji, peki, mesarji, mlinarji, natakarji, natakarice, polj. in tov. delavke, kovači, železostrugarji, ekonomi, oskrbniki, predil. delavke, kurjači, strojniki, dimnikarji, zidarji, kamnoseki, pečarji, sluge itd. V delo se sprejmejo težaki, hlapci, viničarji, služkinje, kuharice, zidarji, opek. delavci, mizarji, žagarji, konj. in polj. delavci, krojači za vel. in malo delo, vajenci, pisarniške moči, delavci pri zgradbi hudournikov-, čevlj. pomoč, uradne sluge itd.
Obvestila:
Celje. Vse tovariše funkcijonarje kakor tudi celotno članstvo vseh strokovnih organizacij, nahajajočih se v celjskem okrožju, ki sega iz Celja do vštetega Zi-danmosta, Brežic, Pragerskega in Spodnjega Dravograda, opozarjamo, da se mora na celi črti vplačevati višje prispevke za 10 vinarjev. To povišanje je glasom Sklepa okrožne konference, ki se Je vršila dne 25. maja 1919 v Celju, stopilo v veljavo z dnemi, junija 1919. Sklep je v interesu organiziranega delavstva tega okrožja strogo iti točno izvajati. Za strokovno komisijo Jo9ip Petejan, s. r. — Za okrožno strokovno komisijo v Celju Jožef Marn, s. r.
Celje. Poročilo o shodu živilskih' de-
   ...
društveni funkcionarji 9n člani, poxor8
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 23. tedenski prispevek t. L zapadel.
Vsi elani, ki imajo prispevek plačan samo do 15 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 15. prispevek t. I. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Svetovji s»reiif«scg«
Krvnik Friderik dolgine 3G0 milijonov, davka svoji državi. Znani krvnik, bivši generalissimus avstro-pgrske armade, nadvojvoda Friderik, dolguje sedanji nemško-avstrijski državi nad 300 milijo* nov kron na davkih. Davčna oblast je predlagala zaplenitev njegove palače & prvem dunajskem okraju.	;	j
Mrzla tla, dež in sneg pustijo pri mnogih spomin v obliki bolečin v udih in truplu. Te bolečine še daio odpraviti z, masažami s Fellerjevim bolečine odpravljajočim *Elsa«-f!uidom, kar je mnogoštevilno zdravnikov priznalo in objavilo.
6	dvojnatih ali 2 specialni steklenici tega blagodejnega sredstva pošlje za 6 krorf. lekarnar E. ,V. Feller, Stubica, Elsu-trg št. 334. (Hrvatsko.) Mnogo čez 100.000; zahvalnih pisem ih odlikovanj/Naroči naj> se obenem Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara »Elsa«-krogljice, 6 škatijic za 9 I< 50 vin.	42
izdajatelj in odgovorni urednik.
IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se	sprejme	v	delo pod
zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je sanjo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem, uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroski se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih. ——-
*»
H
Ljubljana, Gradišče.
m		1—1			
-.— -	 &					
■E	mmmm	m			h mm
W@i hlapcev
proti dobri plači, se sprejme takoj Zglasiti se je v »Državni posredovalnici za delof Ljubljana, Gradišče št. 4.
ter/*.;. 3f "Jr\ . &
p*
J fef
Ifinn R^Jf licinrokpri-Ifcpd Pbli nese mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Feller-jeva popolnoma neškodljiv« preizkušena ,Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prtiče, brani proti solnearici, Hoiučuim pegam, bori, razkavoad, velosli koža. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa pose-
imariii
Feflerjevo lilijmo mlečno milo »Elza*, katoro j e danes Ee zalo drago ali ima Se iete dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. BoljSe in finejge za negovanje kože v današnjem času si niti misli- Oj.;«* jug s« more doseči ti bo moremo. OfljliL iaiZ mmo s FcUetje-vo JEIm* Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo oeivciost Lonček močnejše vrste, tj K. Oaaot in poStnina se radona posebej najceneje.
so Ioller-
*
<
S
raji telsi
ntontoitu
1 K 50 v.
ioaietne pastilje za u-imvanje telesa, otroške Kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartona 1 K 50 v. — £ SfeiJOi wj;eti in povsod v žepu nositi se moro bol nblažujoe, hladeč, o-rve/ujoč Felierj ev.KLza* migrenski črtmk. V leseni cevki hvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za Oči (coiij rium) 2 K 50 v. Kapljice proti sobofooiv; 2 K 50 v. f»«vl zagorski g»rsiri »ok preti kaSIJu steklenica 4 K. Fran« covo žganja v stekL 6 krona in 1C krona Xa Sok osi ©c, prava švedska tinktura, velika steki. 10 krona balzam (meleu) tnal* steklenica 2 K Kurja ožteaa odstrani brez bolečin Felierj ova tarisL tinbiura »Elza* (tekočina) skupaj s čopi-čem3K in turist obliž po 3 K in 1 K 50 v. E-irotJ poieniiu i-sJa-se in bo ^ j9 Felierj e v , t,iza“ prašek k vsipom 1 K 50 v. KirnaSJnS pa^agok za Sivine* davno poznani se zopet d0bi. Karton 2 K. Omot in poSt-nina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihroni. Naročiti je treba pri lekarnarju fcVGtKU ¥. FELLER, 5tu-toita, Etea irg >1. 334 (Hrv. Zagorje).
Ivan Jax In sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
pcjKOroča svojo bogato zalogo
/Kisa.
šivalnih strojev in stroje za pletenje (KlMlB$Cfeiiie3) ^ rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. CenlM se dobe aaatonj In Iranko.
SIKE«
IJ{ITEUSKA TISKARNA
Kaaw»iiww«»M»iMWBfi»«—gauwi ■ ■
tilUiH Mtanta m M e.
^r- n	vin&	i	tatjat	ara.	-J8
Tiskovine u Bel«, &npaw stvnin nrade. Najmodernejše plakate la vabila
-	aa shode te veseli e«. •
m
LETNE ZAKUUCKE
Najmod crnejtia uredba u dričanje Ustav, knjig, bro-
-	Sur itd. itd. - v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
—»■II
A
Okrajna bolniška blagajna
js 1 v Ljubljani, r *
Pisarna: Turjaški trg Btev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in pramikih —■—je blagajna zaprla. SSS ".v
Zdcavnik blagajne	Ordinira j iitpi. jispal	Stanovanje
3i. Re!siiaa Peter splošno zdravljenje	»11 - v*i	Turja&ki trjj St. 4. v okv. bol. blag.
ir. stsb im splosno zdravljenje	/ilO—‘/ili	TurjaSd iif it 4.
	2-3	(autteia-jll
Of. itsi Ereitfai splošno zdravljenje	‘i, 11—»/412	Hiilvjnt iL 12.
	1—2	Ttijiftl tq ft. 4.
Sr. Alajz Hralotisf sploSno zdravljenje j	1—3	Poljanska cesta IS.
Ciani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo /.glasili v pisarni bolniške blagajne« da se jim w-aiavi nakaznico za zdravnika (bolniiko sglasnico): brez te ordioirajo id ravniki le v aujaih slučajih. Tro&irijv, ki nastanejo, kadar /.boleli elan sam pozove smge zdi j\ iiuvo. da ga iečijo, ne povrne bol* n;.8k« blagajna. Od Majniškega zdravnika izpol-
«* ati i bnlnikki lis* so mora taLcoi orlduti ▼ hlncmi-
V jiUJUlM	‘	V	UVIUIM«	J	W	UWW
nakaanioe. Zdravila se dobe v vsoh ljubljanskih lekarnah. Rolniačuina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do l. popoldne. S purtožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Že 25 let priljubljeno
domače sredstvo,
ki fc* že »davnaj rabijo ▼ mnog* ttsoe rodbinah uspečno zoper glavobol, vratobol. hripavost, ka*elj, zasliževost in prehlad, je   Fellerjev
SSSS ELSA-FLUID
6 dvojnatib ali dve specialni stekL 24 kron« Proti nerednemu prebavljanj«, grifi i. t d., jemljem ;> fsUtrjj« rabarbarne
Etsa-kroaljlctt
6 Škatlic 12 kron. Edine prave pri lekarnarju Bvgeaa V. PeBer, Stnbiea, El ta trg št. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek in po&tnina se pri računava posebej, toda najceneje, torej čim več se nar«čl obenem, tem več se prihrani. n
MSI, patffaita. «rMka, Murki In vai arc.ia mora poginiti, ako porabi Jsl: moja najbolja, košena in povsod hvaljena si cdstva. Z* podgane, miki in poljske mlM K ; M Murke K &•—, Osobito joka tinktnta u si milice K 5; unjče.alec moljev K i', prafick proti mrčesom K 2-BO in K Sr—, tinktura pretj viem pri ljudeh K 3*—, mazilo sa uSI pri živini K 2’—; prašek zn u£l v obleki iu perila K 3-—; tinktura proti bolhe pri vseh K 1*50; pra3ck proti perninj u5em K 2-—; tinktura proti mrčesa na sadju in zelenjavi (unMev. rastlin) K 3.
PoSilja po povzetju
Zuvod r* eksport BS., Mii 4LKH, Xaaroh Petrin sk& ulica St 3. III
ižglajčgž5tSEElgj^£»Li^^
| Čevlji tovarne =
Kozi h Ks.
iz naifinejšega ševro-, boka- in lak-usnja r usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =====
iz fine teletine t gumijastimi podplati po K 85‘~> za moške,
K 7S*— na ženske.
| V zalogi Ljubljana na Bregu.
igusieiaieiHieia S »Naprej!«
IZURJENE KVALIFICIRANE
strojne ključavničarje, strugarje, Iivaije
»prejemajo
Strojne tovarne in livarne
f Ljubljani.