Številka 89 TRST, v nedeljo 29. marca 1908 Tesaj XXXIII smr IZHAJA VSAKI DAH. •k Md«:}ah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj »aaamične Številke m prodajajo po 3 nvfi., (6 atotink) v oaorib tobakamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdcfičini, Poatojni, Dornnergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre ▼ lirokosti ene zofeM. OENE : Trgovinske iu obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov p» M tt. ir?xn. Za oglase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ialjaa Trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 49 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Sdinofti". — Plačuje ae izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva ,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / NAROČNINA ZNAŠA na vse leto 21 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, o* naročbe brez doposlane naročnine, uprava ne ozira. l&mtliB la EsaslJsKo iidaile,Eto uiti- i;au: c?:aistM K '>20, w ista 3 VBi dopisi naj se pošiljajo na orediii?tvo lista. Nefrankovar>» pisma se ne sprejemajo in rokopisi b.- ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je počiJjaii na upravo iinla UREDNIŠTVO: nI. Glorrfo Galattl 18 (Narodni dom;. Izdajatelj in odgovorni uredu ik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Euinost". — Natisnila tiskaru a konsorcij* lista ,Edinost" v Tratu, ulica Oiorgio G alat ti 3t. 18. - PoStno-hranilnldni račun St. S4l-6">2. - Telefon itav. 1167 ■ ■ Narodna delav. organizacija rabi vse člane na izredni občni zbor ki se bo vršil dane«, v nedeljo dne 29. marca 1908 m dvorani „Nar. Doma". ob 10. uri predpoludne. DNEVNI RED: 1. Predle odbora glede spremembe pravil v smisle sklepa ustauovneya shoda. 2. Slučaj, osti. ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Nadvojvoda Karol Štefan. OPATIJA 28. Nadvojvoda Karol Štefan ■ e dospel c.*nes semkaj na svoji jahti „Ro- zenska". Moravski deželni zbor BRNO. 28. Zbornica je nadaljevala debato o nuj^m predlogu dr. Kondele glede proračunskega provizorja. Govorila sea posl. dr, i'a ferl nk (črški naprednjak) 2 i pol uri, dr. Plohfer (c^adočeh) pa nad 2 uri. Nato je dr. Oberleituer v imenu češke levice izjavil, da o njegova st:anka ne udeleži glasovanja in da "zapusti dvorano. Tudi mladočehi, češki na-prednjaki in socijalni demokrati so Sli iz dvo rane. Dr. Stranski, ki je Oitil v dvorani, je zahteval. da se komtatuje razmerje glasov. Na glasovauju o nujnosti je 70 poslancev glasovalo za predlog, dva pa proti. Ker ni bila zbornica sklepčna, je bila seja ob 8 i pol uri zvečer prekinjena. Furlanski drž. poslanec Bugatto — okrajni glavar. DUNAJ 28. Državni poslanec, namest- ■ iški tajnik, ki je prideljen naučnemu mini-sterstvu na Dunaju, je imenovan okrajnim glavarjem v Dalmaciji. Dr. Wekerle. BUDIMPEŠTA 28. Mmisterski predsednik dr. Wekerle se poda danes zvečer na Đuuaj. Minister Zichy pri cesarju. BUDIMPEŠTA 28. „Ogr. brz. biro4; d orača z Dunaja : Cesar je danes ob 11 uri predpolndne vsprejel v daljši avdijenei mini sira a latere grofa Aladarja Zicbj ja. Ogrski bančni odsek. BUDIMPEŠTA 28. Podkomite bančnega odseka je skiican za torek zvečer na sejo. Italijanski poalanik pri sultanu. CARIGRAD 28 Sultan je včeraj po selamliku vsprejel v avdijenci italijanskega poslanika, markiza Imperiali ki odide v sredo sa svoj obični dopust. Črnogorsko-grSka trgovinska pogodba. CETINJK 28. Danes sta minister za vaanjs stvari in tukajšnji grški diplomatični agent podpisala trgovinsko pogodbo med Črnogoro in Grško, ki bo veljala do leta 1917. PODLISTEK. Avstroogrska eskadra na potovanju. TANGER 28. Avstroogrska eskadra odpluje nocoj v Malago. Vreme je lepo. Kontreadmiral Ziegler in častniki eskadro so se udeležili slavnosti, ki jo je priredilo avstroogrsko diplomatično zastopstvo. Saksonski kralj v Genovi. NAPOLJ 28. Od tukaj odpluje parnik „GrosBku: furst", na kateri se ukrca saksonski kralj, ki potuje ink gnite. Eksplozija v tovarni smodnika. DIJON 28. Iz Poudrerie de Vonce poročajo, da je tamranja državna tovarna za smodnik vsled eksplozije zletela v zrak. Doslej so našli eno truplo. Podrobnosti še manjkajo. Grozen potre i v Meksiku, NE\WORK, 28. O potresu v Meksiku prihajaio nastopne podrobnosti: Mesto Hilada. v državi Guerero, ki je je v minoli noči silen potres popolnoma razdejano, šteje 15.000 prebivalcev. V malo minutah je bilo vse mesto v ognju. Nastala je med prebivalci grozda panika, oni, ki so utekli smrti, so bežali. Pod razvalinami je mnogo mrtvecev. Šcevilo ponesrečencev ni inožuo določiti. NEW JORK, 28. Iz Sals Lake-C ty poročajo, da so potresni aparati vseučilišča U^ah zabeležili o poiunoči močan potres, ki je trajal 40 minut. ST. THOMAS (Danska Zapadna Indija) 28. Sinoči se je čulo tukaj močan potres. Ve like škode ni bi!o. Maroko PARIZ 28. Neka iz Ber Rešida od 26. t. m. datirana brzojavka, generala D? Amada poroča na zahtevo vlade o boju, ki se je vršil 15. t. m. D? Amade poja^nuje, da je topništvo postopalo proti četi 3000 oboroženih ljudi po predpisih; Francozi uiso niti rušili red niti so plenili. Francoske čete so ženske, otroke in starce, ki so jib njihovi svojici zapustili, vestno vzeli pod svojo zaščito. Isto so storili tudi oboroženci, ki so so podaii. Za kazen je ukazal general zažgati 300 šotorov. PARIZ 28. Današnji mmisterski svet se je bavil s tekočimi stvarimi. General D' A-made dementuje trditev nekaterih listov, da je vojaška oblast v Casablanki odpirala pisma vojakov, predno jih je odposlala na Fran cosko. Ogrska poslanska zbornica. KoSutov spomenik. BUDIMPEŠTA 28. Na današnji seji je posl. Zoltan Lengjel predlagal, da votira zbornica 100 cekinov za spomenik, ki se ima postaviti Lajošu Košutu v Budimpešti. Govornik je pa umaknil svoj predlog, ko je do-znal. da je finančni odsek določil v ta namen 10.000 K. Temu je sledila kratka debata k poslovniku. na kateri sta ee posl. Hcdža (Slovak) in Vlad (Romun) pritožila, da je bila na koncu včerajšnji seji vzeta beseda več poslancem, ki so govorili k poslovniku. Sanje ip resnica. Politični dogodki zadnjih tednov v naših krajih delujejo jako značilno na razvoj mišljenja v italijanskem taboru. Velepoučen v tem pogledu j« članek iz peresa velikega j istrskega idealista Tamaro v predvčerajšnjem „Indipendente". Zdi se kakor da se je avktGr kar naenkrat vzbudil iz globokega sna idealizma ter pal iznenada na trda tla realnosti in prosi in roti svoje rojake, naj se zavedeio resnosti položaja, ki so ga ustvarili dogodki od minolih" mesecev sem ter jim kliče: „Bodite budni, — ker tatalno je, da 80 bili ravno ti vstajajoči Slovani vedno naši nasprotniki! Pazimo naDje, a posebej 5e — na-se ! lu Ves članek je pisan v nekem vznešenem tonu in zajema iz predtisočletno minolosti, iz onih Časov, ko so se Latini obrali na sestanek na Rižani, da zavrnejo pritisk slovanskega kmetovalca iu pastirja, kjer so zagrozili na- j šim pradedom : In mi vas vržemo ven! Potem slika člankar, kako je od časa Rima, Bizanca, Benetek in do naših dob duševno in gospoda, sko krepkejši Latin nadvladoval nevedno in ubožno slovarsko ljudstvo, ter iz- j vaja iz te tedanje latinske superijornosti — j tudi njega pravico!! Ali kolo časa — tako slika člankar — | je prineslo premirje v Campoformio, ki je; pretrgalo vez teh kraiev z materinsko zemljo italijansko, a leto 1867 je uveljavilo princip : pred zakonom so vsi narodi enaki! Tiranska teža Števila je zlomila duševno silo dalmatinske oligarhije ter se je razkril hrvatski značaj te dežele. V Istri pa je v novejšem času nemo število kmetstva pridobilo krepek glas, izbralo j ae je glavarjem advokate in duhovnike, ki so znali vspodbujati zaspane, graditi taborišča, ustanovljati banke in šole, pošiljati v državni in deželni parlament svoje poslance, vzgajati duhovnov in učiteljev v obilici (! ?) in ta nekdaj ponižni sluga storil je — iz kratka — vse, da izvije priznano naddadje iz rok gospodarja. Italijani pa v svojem ponosu niso hoteli spoznava i, da napreduje Slovan v obliki potrpežljivega pijonirja! Se !e v treuotku prvo nesloge so občutili Italijani njega trdi objem (14. maja 1907 !) Ćlankar vprašuie : kaj je storiti ? Zivr niti ga ? Za to je bilo prekasno, ker nasprotnik je bil že med vrstami Ita ija-dov samih ! Trudopoini napor tolik:h let gaje vsposobl, da se je jel z velikimi koraki približevati svojemu cilju. Po težkem premišlje vaniu eo Italijaai prignali rano na svojem telesu in so pripravljeni odstopiti del svojih pravic, ker nimajo več moči. da bi jih vzdržavali. (Prosimo, ne pozabite, da v tem smisiu pišu „Indipen dente". Op. ured.) S tem se mislijo Italijani iziečiti in omejiti „okuženje" na one ude, ki jih ni možno več ozdraviti. To, kar pravi člankar do sem, bi kazalo na neko pametno spoznanje in človek bi pričakoval, da ostane člankar na tleh realnosti ter da pride do pametne resignacije. Ali ne! Nasprotno! Še ni dovolj streznjen ! Zopet se spušča v deklamacije o „nobilissima Istria con V i t a 1 i a n i t h sua, che n' ž condizione imprescindibile di vita (plemenita Istra z nje ifcalijanstvom, ki je neizogiben pogoj življenja). Mi pa, ki smo malo bolj prozaični in računamo s tem. kar je, odgovarjamo : oglejte si številke slovanskih volilcev Istre I Številke pa so dejstva, ki tvorijo podlago, na kateri mora dandanes stati oni, ki hoče živeti, se obraniti in tudi napredovati. Sanje utegnejo biti sicer lepe in prejetne, ali so tadi — var ji ve !! Iu v italijanskem taboru so res v do-mišljevani bogosličoosti sanjali do nainovejih časov o porušnosti svoje oligarhiške pozicije, o svoji predistinaciji za gospodstvo nad drugimi ter s suvereno samosvestnostjo prezirati dogodke okolo sebe, ki niso bili nič druzega nego naraven produkt taktičnih razmer v deželi in ki so prej ali slej morali dovesti do Ljudožrstvo v Južnem morju. [ Včeraj js prinesla „Edinost" z avstralskih otokov vest, da so divjaki napali itiri kupčevaice, jih ubili in požrli. Gotovo je ce-»jeaim čitateljem ie v spominu, da je pred kratkim zadela ista usoda nekega amerikanskoga misijonarja na JSalomonakih otokih. Amerikanska vlada je takrat takoj odposlala topničarko, da maščuje smrt otisijonarjevo, bombardirala js v*«i urojencev in dosegla, da se izroitli sanijonarjeve kosti in plačali odškodnino v biserih v vrednosti 200.000 K. Gotovo bodo divjaki tudi to zadnjo svojo ^pojedino* krvavo plačali — a poboljšalo jih ne bo ; kakor jih niso izpreobrnilo doslej a« »ajhujie kazni ne vneto delovsnjs misi-jofiov. Zanimalo bo čitatelje par črtic o tej grozni šegi divjakov na otokih Južnega morja. Kadar na primer na Salomonskih otokih „blagoslavljajo" kak „tambu", to je novo po I glavarjevo kočo, tedaj se ta slavnost ne sme izvršiti brez človeške žrtve. Će se ne posreči z napadom na kak sosednji rod priti do človeške pečenke, si pa izbero v to svrho kakega sužaja, ki ga je kupil nekoč kje poglavar in ki je njegova absolutna last. Nesrečneža na strašno usodo, ki ga čaka, prav nič ne pripravilo; da, on sam pridno pomaga staviti kočo in žrtvenik, ki ga bo poškropil z lastno krvjo. Nepričakovan udarec s sekiro, navadno od zadaj, odloČi potem o nje govi usodi. Pri vseh imenitnih dogodkih, celo kadar je bil izgotovljes nov čoln, mora posvečevati slavnost pečen človek. Divje in čudne so ceremonije, kadar zakopljejo človeka. Glušna godba, izvirajoča različnim čadnim instrvuaentom, zateglo petje in rezki kriki se razlegajo, in celo med •trašno pojedino ne molči ta grozovit* godba. Neredko se dogaja, da izbere kak moški eno svojih žen. Ako se je je naveličal, js kar na kratko zakolje in skupno a svojimi ostalimi ženami obhaja potem slavnostno pojedino. Prebivalci SalamOnskih otokov ne jedo nikoli mesa ljudi, ki so bili že pokopani. Navadno zrežejo meso svojih žrtev v dolge ozke kose, ki jih obešajo en dan na drevesa, da „zore**. Potem pa jih spečejo na žerjavici, Čiepinjo in večje kosti spravljajo in te [služijo p tem za čudne umetnine; krasno rez-Ijane loke in sulice delajo iz njih, črepinje pa vporabljajo za različne okraske. Pri velikih verskih slavnostib, takozvanih „bea*, odločuje po navadi orožje, kdo ima biti koma za kosilo. Ves rod se zbere in med najimenitnejšimi vojščaki se prične zabavljanje in za-mehovanje, dokler se ne spo*| padadejo na £ivl>enje in smrt. Čim je padla! prva žrtev, utihne boj kakor na povelje, in I tisti, ki privleče prvi truplo ubitega sovraž-; nika, prejme od poglavariev jako visoko; kupnino. Pri temTe vrie neredko pravcate; dražbe, kjer se bogati prvaki izkušajo pre- j kositi in poganjajo ceno za slaščico više in j više. Ko je Kupčija bklenj^na, prično cere-j mije razkosavanja in prazen j a in dan konča z veliko pojedino, ki je sla.ša godba. Te prireditve so pri divjakih jako po- katastrofalnega dogodka, ki je prišel z 3ad njimi drž*vnozborskimi volitvami ter je neizprosno vrgel naše Italijane iz kraljevstva lepih sanj na trda, prozaična tla realnosti. Sedaj še Ig so vsi prestrašeni zapazili, da j« narava proti njihovim pretenzijara absolutno gospodujočega naroda, da so sanjali in da ko o tej omami prezirali, da fundament, na katerem naj bi njihova politična in narodna pozicija slonela za vse čase — visi v oblakih iu ne na trdi iti tidni zemlji. Sunjt li so dolgo, a le naravno in umevno je, da neusmiljeno vzdramljenje iz sanj col-gih dob občutijo grenko in britko. A uso no bo zanje, ako bodo snovanje in delovanje njihovo vodi!i ljudje, ki hočejo — Se nadalje sanjati o minolosti, ki se ne vrne nikdar več, mesto da bi možki in računajo gledali v obraz resnici, četudi se lini zdi grenka. _ K ustanovitvi obrtnega sodišča v Trstu Piše dr. Josip M a n d i č. Z ministerijalno odredbo od iebruarja 1908 je bilo ustanovljeno obrtuo sodišče v Trstu. Glasom nainestništvtnega odloka cd dne 11 marca 1908 se imajo vsa o-brtna podjetja, delavnice itd. razdeliti v tri razrede (grupe) in imajo vsi delodajalci, katerih olrti so podvržene obrtnemu redu, oziroma so navedene v čl. V. odsf. 1. in VIII. o-glasilnega patenta k obrtnemu redu, do 28. t. m. predložiti mestnemu magistiatu imenike na svojih podjetjih uslužben h delavcav. Kakor se nam zatrja, bodo najpozneje v prvi polovici prihodnjega meseca volilni im:niki-izložeui na mestnem magistratu vs:m i ifcere-stntom — delčivce n in deladajalcem — v vpogled — in še mala in nahajali se bomo v pol-nem volilnem gibanju za ase sorska (sodnijska > mesta na novoustanovljenem obrtnem sodišč" v Trstu. Potrebno je torej, da v glavnih potezali označimo pomen, sesta70 iu iunk-c i j e novega obrtnega sodišča; to tembolj, ker je obrtno sodišče poklicano, da tudi v življenju velike rodbine slovenskega delavstva v Trstu zavzame ediično mesto. Obitno sodišče v Trstu je, kakor že samo ime napoveduje, strokovno sodišče. Menim, da je to na;bol;e izraženo v italijanski definiciji ; „Tribunalo del lavorom. Njegova funkcija je izražena že v obrazloženju, s katerim je tedanji državni poslanec in sedanji člen gospodsko zbornice dr. Baernreither 28/V/94 predlagal zakonski načrt, ki je štiri leta pozneje (in sicer 1. VII. 1898) stopil s primernimi spremembami v veljavo kakor „zakon, s katerim se uvajajo v Avstiiji posebna obrtna sodišča". Po omenjenem obrazloženju so obrtna sodišča n&vstaia iz potrebe, da se spori, naraščajoči paralelno z rapidnim razvojem industrije in izvirajoči iz d?la skega razmerja med obrtnim podjetnikom z ene in obrtnim delavcem z druge strani, podrejajo posebnim instancam, ki bodo že radi svoje socijalno in tehnične sestave bolje odgovarjale svoji vzvjfreni nalogi, nego so došle; navadna (civilna) sodišča: da se postavijo namreč za sodnika med dva nasprotna sveta, med vsemoč kapital rž ma in proletarijat, zavedajoči se z vsakim dnem bolj svojih pravic in stanovskih interesov. Obrtna sodišča so sad moderne industrije in velikih sprememb, ki jih je ona prorzročila, bilo v življenju kolektivnosti, bilo v življenju posamičnika. Vsporedno s kapitalistično koncentracijo rasla je v zadnjih desetletjih tudi koncentracija pravih gcap idarjev dela, d e - goste; poseben praznik pa je, kadar se pe-sreči vjeti kakega belokožca ali pa celo belo žensko. Kajti vsak divjak ve povedati, da je meso belokožca brez primere nežnejše in slastnejše nego meso domačina. Prebivalci otoka sv. Ano pa se vzdržujejo uživanja človeškega mesa, a zato živahno kupčujejo z ljudmi in glavni vir njih blagostanja je prodajanje človeškega mesa sosednjim rodovom. Če pregledamo slučaje ljudožrstva, o katerih je zvedela javnost v teku zadnjih desetletij, moramo žal konstatirati, da tudi stoletje tu in dosti zboljšalo. I v Južnem morju in v osrčju Afrike obhaja kanibalizem zdaj ko prej svoje orgije. V splošnem pa otočani Južnega morja ne poznajo tiste šege, da bi trpinčili svoje žrtve, predno jih umore, lege, ki je še daa-danes v osrednji Afriki jako živa. Tam po-lovijo l|Udožrci svojim jetnikom roke in noge in jih posade do vratu v vodo, kjer se bore potem cele tri dni na strašen način s smrtjo. Divjaki ne delajo to iz naivnega veselja do trpinčenja, ampak imajo pri tem praktičen namen; na ta način tako pravijo, pooUiue meso nežneje in oknsneje. Stran II »EDINOST« štv. 89 V Trst'T. dne 29. marca 1908 1 a 7 c e v : njihova zavednost, njihova proanoat in vstrajnost v reklamiranju spoštovanja do delavskega kontrakta z ene strani; j veče uvaževanje delavstva, vspenja,očega! neiz- s,t v a predpostavljali stranke! Proračunski odsek avstrijske poslanska zbornice ±u vidimo, da osnovanje oorcnin buuisu; DUNAJ 28. Proračunski odsek je pričel treba deducirati v prvi vrsti iz spoznanja, da razpravljati o proračunu pravosodstva. Posl 1-1 ■ l t__i annri in l1PximrAZlim ITromor 1 o ront-jfi u 1 i« r\£> fl ,ltft Hi 1VH nfl^Vpl« v*e ________ se do socijalnega faktorja, z druge strani. In vidimo, da osnovanje obrtnih sodišč se veliki problemi dela, spon in nesporazum med gospodarji in delavci morejo ie tedaj, ako si je dotična ljenja vspešno reševati Kramar je naglašal, da je nedotakljivo načelo češkega naroda, da sta po vsej češki oba deželna jezika popolnoma enakopravna. Pra- sodna avkturite-ta zagotovila zaupanje in vosodna uprava je dolžna, da napravi konec neprisiljeno pokoravanje. Velika nesigurnost' današnjega družabuega življenja je morala tankcijonirati banalno resnico, da „vsakdo sam najbolje vč, kje ga čevelj žuii". Moderni obrat iu industrijaloi razvoj zahtevata, da delav, c v svojih delavskih razmerah nahaja sodnika v osebi — tovariša, delavca. Zastopanje interesov ! Kdo se no bi nehote cporainjai časov geimanskega življenja, ko je eden na pomembnejših stanovskih privilegijev ohitajal ravno v možnosti, da se je branilo ■voje pravice in opravičevalo svoje krivice le pred enakopravnimi in socijalno enako postavljenimi kolegiji. (Princip enakorodnosti). S tem bi se bili dotaknili prvega soci jalno-psihologičnega momenta. Temu odgovarja drugi; socijalno-pravni moment. Tudi o presojevanju delavskih sporov trgovinsko načelo: „Ča3 je denar*'. postopanju nemških sodnikov, ki odrekajo pravico. Zastopniki češkega naroda ne bodo odgovorni za krizo, ki utegne nastati. Posl. D? Elvert je odločno protestiral proti katerikoli omejitvi, po osnovnih zakonih zajamčeni, neodvisnosti Eodaikov ter jo nagia-šai, da bi bilo zolo želeti, ako bi se prepiri glede jezikovnega vprašanja na Češkem ne rešiii potom boja ter naj bi so jezikovno vprašanje zakonito uredilo. Nemci bodo na taki preureditvi sodelovali, toda odločno bodo pobijali vsake samovoljne odredbe proti nemškim sodnikom na češkem. Posl. \Vo)f je izjavil, da bo nemški narod na Češkem stališče vlada češkim aspira-cijam v prilog, umeval kakor napoved vojne, na katero jo treba primerno odgovoriti. Posl. dr. pioj je zastopal stališče, da se ima jezikovno vprašanje rešiti ne le za Češko, marveč za vse dežele Avstrije. Posl, Diamand je obžaloval, da morajo k o r i s t i m i PremeŠČenja uradnikov. „Hrvatska" poroča, da je bilo iz „službenih ozirov* premeščenih ua Ogrsko šest poštnih uradnikov, dva celo na romunsko meje. Teh dni bodo sledila nadaljna pre meščenja. ___ O gr sk a. Andrasay,jeva izjava o bančnem vprašanju. Narodnosti in bančno vprašanje. Minister za notranje stvari grof Andrassy je izjavil, da je res, da ja z zaključenjem bančnega odseka bančno vprašanje odgodjeuo. On ne smatra bančnega vprašanja političnim vprašanjem ter je prepričao, da gospodarski položaj dežole 3edaj ni ugoden za ustanovitev samostojno banke. Misel, da bi se potrebno zlato našlo na Francoskem, smatra mioi ter j kakor pustolovsko. Važno je pa, da se kriza, j ki bi mngla na-tati v bančnem vprašanju, | odgodi, dukler bo rešen zakon o volilni re t formi, ki je sedaj v predsankciji vladarja. ! Kdaj da pridi predlog pred poslansko zbar-je odvisno od eventuelne obstrukcije, ali Vfljfl —- - . Dolgotrajna in brezpotrebna razpravljanja, burokratični način poslovanja, enostranost; na uporabljanju strogega zakona: to je| vsled narodaostnega prepira na Češkem provzročilo potrebo, da se kompetenca v;03tati važna pravosodna vprašanja nerešena, obrtnih stvareh odvzame političnim oblastni-' Prihodnja seja jutri, jam, in da se določi za iste pnstcjno3t navadnih1 ===== civilnih sodišč. Isti obziri in potrebe so v j Deželni Zbor Kranjski, daljšem razvoju dovedle do ustanovitve ol^rt-j LJUBLJANA 28. Dr. ŠušterSIČ je pomnili sodišč. Razun jundičnega, w ^^^^ ter je predla- « i gal zbornici, naj vsprejme zakon, s katerim nega znanja. ume\a uglobiti je, da se drevesce življenja' potrebno , « . V • t bo imenovanemu odseku dana možnost, da za v odnošaje in razmere, ki 90 po^i obrtni nžidaljevati svoja posvetovanja tudi po- ® . ^cifičfce, v tem ko bo odgodjen oziroma zaključen deželni danjega praktičnega zvlienja ^gostdog:zb _ z k * ^ -e bilJ potem eno. matičnega zakona (jus »Mam) se ubUz , vs je£ v vseb treh čitanjih. z biagostjo obzirnega, elastičnega in zaradi ? J B0 dr.Krek in to- elastičnega in zaradi tega tudi moralno pravičnega zakona (jua ae- >iuum). Obrtna sodišča so plod modernega prometa, rekli smo. To se lahko trdi, da-si r jstni dan obrtnih sodišč pada na temne čl se cehovstva in cehovskega prav niš tva srednjega veke. Obrtnn sodišča srednjega veka so instance za stanovska vprašanja, mederna obrtna sodišči instance za strokovna. stvarno obrtna vprašanja. V Um tiči bitstvena razlika med sedanjostjo in prešlostjo. Iz privilegija posamičnih eociialnih skupin (cehov), razvil se je privilegij velikega dela (2/0) človečanstva, ki je v službi s krvavim znojem izvršenega dela. Obrtna sodišča in njihov razvoj so verna slika napredka industrijalizacije in važnosti, ki jo zavzema ista v zgodovini naroda. Prvo obrtno sodišče, osnovano na stvarni podlagi (ex causa), uvedel ie Napoleon I. s tem. da jo z zakonom od 18. marca 1806 ustvaril za industrijalno mesto Lyon obrtno sodišče, sestoječe iz zastopnikov delavcev in tvorničarjev, torej kolegii laikov (con=eil des prud' hommes). Od tega časa ši rila so se obrtna sodišča po vsej Francoski, posebno v renske dežele, kjer so po nemški rivendikaciji ohranila svojo veliko ulogo kakor uzor vseh poslednjih obrtnih sodišč. — Seveda, recepirana v druge države, spremenila so tu pa tam svoj prvotni specifični značaj. Znano je, da so obrtna sodišča pod vlado severno-nemške zveze morala deliti svojo kom-petenco s političnimi instancami, v daljšem razvoju z navadnimi tivilnimi sodišči, da so se v najnovejšem času (l. 1890) povzdignila de pravih razsodišč v obrtnih prašanjih. Ta-le razvoj opažamo tudi v drugih deželah: na Belgijskem, Švicarskem, Italiji in Avstriji. Posebno v Avstriji se je od starih časov občutita potreba, da se pravoreki v sporih mej delodajalcem in delavcem odtegnejo navadnim, civilnim sodiščem. Ker sta pa demokratizacija javnega življenja in socijalno psihologično diferenciranje bila še le v povojih —^nadomestilo se je obrtna sodišča z judjkaturo v ari si glede ustanovitve trgovske šole v Ljubljani. Dr. Krek j a utemeljeval predlog, skliceval se je najprej na sklep deželnega zbora iz leta 1901, glede ustanovitve više trgovske šole. Današnji predlog je nekoliko različen od takratnega predloga. Deželni zbor je mislii pri svojem sklepu na višo trgovsko šolo z značajem dvojezičnosti, zdaj pa se predlaga Ie dvora/redna, a slovenska šola. Ta šola naj se ustanovi čim prej. Deželnemu odboru se določa 6000 K kredita in se mu naroča, da pri vladi izposluje podporo. Država ima veliko svoto v proračunu za trgovsko šolstvo, a kranjska dežela ne dobiva ničesar. Govornik je izrazil nado, da bo možno odpreti Šolo že na jesen. Posl. Lenarčič je podpiral predlog dr. Kreka in rekel, da je vsa trgovska zbornica prepričana o potrebi više trgovske šole. Dr. Eger je izjavil, da bodo Nemci glasovali za predlog in zahtevali od dežele štipendij za Nemce, ki obiskujejo Mabrov zavod. Na to je bil predlog soglasno vsprejet. Kar je bil s teni dnevni red izcrpljen, se je deželni vladar Šuklje še spominjal svojega prednika Otona p!. Detela. Potem je izjavil deželni predsednik baron Schwarz, da so se stranke zedinile o temeljih volilne reforme, s čemer je najnujneja naloga zbornica rešena. Deželni predsednik je konečuo naznanil, da je zasedanje deželnega zbora od-godtno. _ G-rško-srbski odnoš&ji. Naš beiigradski dopisnik nam javlja: Od vodilne politične osebe doznal sem o grško-srbskih oduošajih sledeče: Kar se tiče zboljšanja odnošajev med Grško in Srbijo, srbska vlada ni nasprotna takemu zboljšanju in postopnemu uvedenju medsebojnih prijateljskih odnošajev. Ako pa Grška resno misli se svojimi prizadevanji, da pridobi prijateljstvo Srbije, dokazati mora to z dejanji in ne samo z manifestacijami, ki nič ne stanejo. Evo jej p;lja v Makedoniji! Grška vlada naj vpliva na patrijarha v političnih o b 1 a s t n i j . Hic Khodaa [ Carigradu, da prestane z zatiranjem staroslo-hic salta 1 Toda birokratičnost postopanja in venčme v 8rbski cerkvi v Makedoniji in zati- pomanjkanje zaupanja se strani najbolj inte resiranih — delavcev, skrbela sta za to, da se je, po ovinkih raznih zadružnih kolegijev, razsodišč itd. moglo pozdraviti ustanovitev samostojnih obrtnih sodišč na Dunaju, Libercab, Brnu itd. in slednjič — v Trstu. V tem ozkem okvirju te splošne slike, ne moremo podati sestave obrtnega sodišča v Trstu. 0 tem bodo interesentje poučeni na pristojnih mestih. Euo je gotovo : naj se že kekor hoče sodi o socijalno-političnem pomenu obrtnih sodišč sploh, in onega v Trstu posebej, na vsaki način predstavlja obrtno sodišče v Trstu časten napredek v gospodarskem razvoju našega mesta. Slovensko delavstvo ima naj* veči interes na tem, da posveti te m n vprašaju največjo pažnjo. Ta interes naj se zrcali ▼ prašanju: 1. Kdo naj postane predsednik obrtnega sodišča v Trstu ? Le oseba, ki se zamore izkazati, da je ne samo v p avno-tehni§kem, temveč in posebno tudi v strokovno tehničnem in j jezikovnem vprašanju kvalificirana za to le litiki bliža preobrat. Vršijo se konference med meeto. 2. Kdo naj zastopa delavstvo v obrt bivšim banom Pejačevičem in bivšim pod-»em sodišču ? Možje, ki bodo stali banom dr-om Nikolič m, na katerih posreduje zares v službi skupnosti, delav- tudi neka osoba e dvora. To vest je treba s t v a, in ki bodo koristi delav- vsprejeti za sedaj sevede z reservo. ranjem srbskega jezika v srbskih kooiesijo-nalnih šolah! Seveda morajo prenehati tudi napadi grških čet na srbska sela! Kar se pa tiče srbsko grške zveze za pobijanje Bolgarov, o čemer so govorili nekateri časopisi, srbska vlada seveda ne more vedeti, da-Ii je to končni cilj Grkov? Vsekakor pa Srbi nikoli ne privole v zvezo s takimi nameni ter bodo srbske čete v Makedoniji še nadalje vodiie samo obrambeno taktiko. Srbi 6treme za mirnim razvijanjem v Makedoniji in ie vsa naša pažnja obrnjena kulturnemu delovanju. Ako pride do poštenega sporazumli enja med Grki in Srbi — na čemer pa je dvomiti — bilo bi to seveda na korist pomir|enja makedonskih zmešnjav, ker bi odpali vsaj boji med Bolgari in Srbi. Hrvatska. Preobrat v hrvatski krizi? ,Keiohspost* javlia, da se v hrvatski po- meo, skoraj gotovo je, da bo predložen še pred po'etnimi parlamentarnimi počitnicami. Glede bančnega vprašanja je predsednik zbornice Justh izjavil, da hočo vlada spremeniti svoje postopanje nasproti narodnostim, ako so iste pridružijo gibanju za samostalno banko. Posl. Hodža je izjavil, da narodnosti zahtevajo, naj se izvršuje narodnostni zakon. Nova srbska stranka na Ogrskem. Med ogrskimi Srbi se opaža živahno gibanje za u stan o vije nove srbske stranke z narodnosnim programom, ali samo za Ogrsko. V kratkem času se prične izdajati glasilo Ta nova stranka se hoče odločno boriti proti radi-kalcem, Ruski predlog za Maketlouijo. Iz Sofije javljajo, da je turški poslanik na Dunaju obvestil porto, da bo Avstroogrska podpirala ruski predlog o razširjenju pravice fiuaiici;alne kontrole in kontrolo v področju pravosodja. Predlog gre ob enem za tem, da se razširi upravna kontrola. Drobne politične vesti. Francoski poslanci in denarni zavodi. Nacionalistični poslanec Merry predloži v zbornici zakonski načrt, po katerem bi bilo z ozirom na sadanje f.nancijalne škandale prepovedano členom zbornice, da bi bili v ravnateljskom svetu bank in drugih denarnih zavodov. Cesar Viljem pride na Dunaj. Kakor poročajo z Dunaja, pride cesar Viljem tjakaj bržkone v prvem tednu meseca maja, med 3. in 7. majem. Mudil se bo na Dunaju samo en dan. Crnogorski knez odpotoval v Rusijo. Kakor javljajo s Cetinja, je knez Nikola dne 27. t. m. s svojim spremstvom in v spremstvu ruskega mioisterijalnega rezidenta Maksimova preko Reke odpotoval v Rusijo. Položaj v Albaniji je postal nevaren radi spora med mohamedanci in katoliki. Mohamedanci so zahtevali, da odidejo katoliki tekom 8 dni s prepornega ozemlja. V Djakovi in Skoplju so zaprte prodajalnice. B u 1 o w in T i t o n i. Iz Benetek poročajo, da se o veliki noči sa3taneta tamkaj italijanski minister unanjih stvari Titoni in nemški kancelar Bulon. Proračun italijanske vojne mornarice. Iz Rima poročajo, da je v političkih krogih vzbu lilo veliko .senzacijo dejstvo, da je v poročdu proračuna italijanske vojne mornarice postavljeno 45 milijonov lir za gradnjo novih bojnih ladij. Makedonija in Rusija. „Voss, Zeitung" je prejela iz Petrograda vest, da so se velevlasti, ki so interesirane na Balkanu, sporazumelo glede ruskega predloga o Mace doniji. Ta sporazum razveljavlja mirzsteški program. Ruska vlada ne upa nikakega vspeha od krščanskega guvernerja v Macedoniji, ter ne odobrava, da se v Macedoniji prenese V3a polieijska služba na mednarodno orožništvo. Dnevne vesti. P. n. gg, odborniki polit, društva „Edinost" se na^uljudneje vabijo v važno sejo, ki bo v ponedeljek. dne _ 30. t. m., ob 7. uri zvečer V pisarni I vspešneje in da bi našla posnemovalcev tudi gg. dr. Gregorina in dr. Slavika. i drugod! Pozdravljamo jo in jej že ima obilo 9 vspehov. A« A« Odlikovanje Ivana Hribarja. „Slav Trgovci-jestvinčarji pozor! C. kr. na- nišLveni svetovalec je zopet izdal ukaz, d* Slovanski tržaški mladini! Dovoli mi, da ti F.preijovoriin odkrito, ali dobrohotno beatdo ! Ti ne spolnjuješ dovolj svojik dolžnosti do naroda, ne posvečaš dovolj svoje skrb: in misli temu. kar so ti ostavili predniki. Hudo očitanje je to, ali pripomniti moram hitro, da to očitanje ne velja vsej mladini. Mnogo jih je tudi takih, ki pošteno mislijo in čutijo, ali ne vršo svoje dolžnosti pod pritiskom neugodnih razmer. Resnica pa ostaja, da opažamo še danes mnogo neraz-veseljivih pojavov med našo mladino. Včeraj še jo hodil v našo slovensko šolo, danes pa že ne govori rad svojega materinega jezika, ker so mu zdo drugi jeziki bolj „njb^l". To deluje pogubno na druge, ki tudi začenjajo misliti, da naš slovenski jezik ,.ni za ta svet4*. Pomidi, mladina, da tudi to ne zidošia še. da je kdo v svojem srcu udan naši stvari, ako pa te udano^ti ne i kazuje z de;anji, ▼ vsakdanjem praktičnem življenju in v občevanju z domačini in drugorodci. Lepo in hvalevredno je, ako kdo vrši svojo narodno doIžno3t na volitvi, ali kaki narodni slavnosti. Toda to ni še vse. Dolžuost mladine je, da se vedno spo-polnjuje in izobraža Čitanjem naših listov in proizvodov naše literature. Prav je. ako spoštuješ tuje jezike, pred vaemi pa moraš ljubiti svojega ia mu pridobivati veljave pred domačim in tujim svetom : Tako delajo Italijani, tako delajo vsi drugi narodi in tako moraš tudi ti. slovenska mladina, ako re3 ljubiš svoj rod ! Tudi po naših društvih ni še vse kakor bi moralo biti I In ravno to človtka najbolj žalosti, ko mora če^to opažati v naših društvih, da so stareji ljudje često konsekvent-neji v praktičnem izvrševanju narodne zvestobe nego pa mladina, sosebno pa — ženska. Temu velikemu nedostatku treba obračati več pažnje. Tam gori na prijaznem griču pri sv. Jakobu hočejo tudi rej pričeti s primarno akcijo za lečenje te rane. Združilo se je nekaj narodnih junakov v skupino, ki noč« reševati na pol izgubljeno slovensko mladino. Skrbeti hoče z-% pouk nevednežem, d i se jim odpro oči ter da se povrnejo v naročje svojega naroda, Začeti hočejo « poljudnimi predavanji, da se bo širila omika med na-šinci in oživljala ljubezen med njimi do materinega jezika. Mi Slovenci imamo še veliko premalo obrambenih sredstev, kakor jih imajo drugi narodi. Tako obrambeno sredstvo bi moralo biti vsako naše društvo že po naravi. Toda ni, na žalost, vaaj v žalostni me;i ne. Tem hvalevredneja je namera onih pri sr. Jakobu, ki so se zbrali v skupino, da ustvarijo vspešno obrambeno sredstvo, radi česar jim je želeti moralne in materijalne podpore od vseh strani. Posebno pa se obračam do tebe, o mladina, da porabiš priliko, ki se ti nudi, da se pridružiš in pomnožiš četo, ki hoče pov-speševati naš napredek ter širiti ljubav do svojega rodu in jezika. Pridružite se vsi tej četi delavcev ! Mnogo se govori, da nam primanjkuje inteligence. To je že res : ali. ako govorimo o inteligenci, ne smemo nmliti vedno le na akademično izobražene ljudi. Tudi iz sebe, iz svoje srede, si moremo s poukom, izgledi, vzgojo, vstvanti inteligentnih delavcev na narodnem polju, ki bodo zopet drugim voditelji in v izgie.l. Tista šola nad vsemi šolami, ki jej pravimo — življenje, nam more ustvariti inteli-gentov, ki morejo postati prevažnim činiteljem na delu za naš napredek in razvoj. A da bo temu tako, to je odvisno od poštene in blage volje v tebi o mladina! Treba, da se neprestano spopolnjuješ, a sredstev za to moreš dobiti, ako le resno hočeš. Spominjaj se tistega znanega reka, da se človik nikdar ne izuči. S šolsko izobrazbo samo Še ni vse doseženo. Ta bodi le v podlago za nadaljnje spopolnjevanje I Zapustivši šolo si še šibko stebelce brez trdnih korenih, ki jo more sapa nagniti tja ali ^ja. V šoli življenja pa se utrjajo značaji, dobiva vse mišljenje prave določene smeri in čutstvovanje trdne podlage. V šoli življenja pa mora biti pouk mediebo-jen. Zato je potrebno, da se mladina zdra-žuje, da je eden učitelj drugomu! A vrhu i voditelj in nadzorovateli tej Soli bodi naše v i š e ra z u mništ v o ! Želimo, da bi se zamisel, pore divša se pri sv. Jakobu, uresničita č m p-ei m naj- jan>ko blagotvoriteljno družestvo14 v Sofij je imenovalo ljubljanskega župana Ivana Hribarja svojim častnim členom. Imenovanje. Ravnatelj pomožnih uradov c. kr. pomorske oblastnije v Trstu Peter Ivan-cich je dobil naslov in značaj višega ravnatelja pomožnih uradov. Iz sodnijske službe. Sodni praktikant Peter Velč ć je imenovan avskultantom pri c. kr. okrejrem sodišču na Voloskem. Razpisane službe. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Krku je odprto mesto kancelijskega oficijala X. činovnega razreda oziroma mesto sodnijskega kancelista XI. čin. razreda. ~ Na c. kr. višem deželnem sodišču v Trstu je razpisano mesto uradnega sluge. Ravnatelj navtične sekcije tukajšnje trgovinske in navtičnej akademije, Artur Vital, je pomaknjen v šesti činovni razred. mestnišLveni svetovalec je zopet izaai ufcaz, da moramo plačati konsorciju zaostalo člen*rino. Pripravljalni cdbor za zadružne stvari, se je pritožil proti temu ukazu, z opombo, da smo bili mi vedno pripravljeni plačevati članarino, ali to le pod pogojem, da nam dajo to, kar tudi po zakonu moremo zahtevati : namreč slovensko uradovanje. Konečno pa bi bil vendar skrajni oas, ; da se rešijo naši utok', od katerih jeden leži na mmisterstvu že več let. Členi konsorcija se obveščajo tem poton, da se drže sklepa in ne plačajo, dokler n* dobe potrdila v svojem materinem jeziku ! Zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod. Vlada je predložila poslanski abor-nici načrt zakona, ki 3e tiče nekaterih spo-polnil zakona o zavarovanju za slučaj bolesni in nezgod. Tej noveli zakona je v naraen del- V Trstu, 29. marca 1908 »EDINOST« štev 89 Stra® III na reforma na polju obstoječega delavskega zavarovanja v tistih pogledih, kjer je potreba po reformi vsestranski občutna in bo je jej more brez težav zadostiti že sedaj, pred nameravano korenito preosnovo in spopoinjenjem delavskega zavarovanja. Rečena novela nima torej nikakor prehitevati veliko delo reforme in je le neka odredba za silo, ki naj do do--?ršitve onega dela odpomore vsaj tam, kjer se no more več dalje pogrešati take odpo-moči. V prvi vrsti nasvetuje novela uvedenje obveznih zaznamkov o mezdah v delavskem zavarovanju, to je podjetniki obratov bi bili obvezani da vodijo primerne zapiske o mezdah. Po dosedaojih izkustvih je ta uvedba neizogibno potrebna in jo že leta zahtevajo vsi interesenti delavskega zavarovanja. Dosedanje pomanjkanje take zakonife obveze je namn & dovajala do težkih ne{.riiič-noati, ki so bile v občutno škodo ne le za delavske zavarovalnice, ampak tudi tiste obratne podjetnike, ki v polni meri zadoščajo dolžnosti plačevanja prispevkov. Obvezno uvedenje zapiskov o mezdah odpomore temeljito in omogoči pravičneje razdeljevanje bremena pri spevkov v zavarovanje za slučaj nezgod. V zvezi s to odredbo se nasvetuje tudi ustanovitev roka, ob katerem zavarovalni prispevki zastarajo in sledajič se nasvetuie dopustnost pobiranja zamudnih ia odškodninskih obresti za take prispevke. U e ioa roka, ob katerem predpisovanje za varova ;ih prispevkov zastara, ima izpolniti jako obču-.no prazoino v veljavni zakonodaji 0 zavarovanju delavcev in odpade naknadno izterjevanje prispevkov za davno minole pe lijode. Tudi pobiranje zamudnih obresti za zaostale zavarovalne prispevke ni bilo dosiej zakonito urejeno. V interesu zavarovalnih zavodov, kttkor tuii v interesu podjetnikov, ki ob določenih rokih toino plačujejo svoje prispevke se ni smelo dalje odlašati 3 to uravnavo. Na drugi strani pa se je ob tej uravnavi ema tralo za pravično, da se podjetnikom prizna pravici do odškodninskih obresti zapre-: lačene zavarova ne prispevke, Slovenski trgovci! Prejeli smo iz trgovskih krogov : Pred nekoliko dnevi je bil pri meni potnik neke tovarne, ki me je nagovoril v dunaj^ko-nemškem dijalektu. Jaz tem ga poslušal, a ko je dovršil, sem mu povedni, da ne i-mejem nemškega je/ika, na Lar mi • e tukajšnji za*topnik dotičLe tovarne tolmačil v italijan-k« m jeziku ! S tem seveda tudi nisem bil zadovoljen. Povedal sem gospodama, da jaz moram govoriti s stranko v tiatem jeziku, ki ga ona govori, ako hočem svoje blago prodati Tako zahtevam tudi jaz od strank, ki hočejo zrnenoj napraviti kupčijo. Gospoda sta me neprijazno pogledala in odšla odLaiaje pa je jeden njiju rekel: „M.t deiner windiachen Spri che vnrat du nicbt weit kummen und icb kann auch ohne dich leben'1. To je že višek vsega, da nas ti potniki ki iščt-jo pri nas zaslužkše zasramujejo! Takemu žaljenju mora biti enkrat konec ! Vzgledujmo se na drugorodc;h in zahtevajmo neizprosno, da se bodo kupčije z nami sklepale v našem jeziku. Zahtevajmo od tvrdk in tovaren, ki žele stopiti v kupčijsko zvezo z nami, da si poskrbe osebe, ki bodo znale občevati z nanai v našem jeziku ! To bi ne bilo vaino le v narodi,em pogledu, ampak tudi v g .spodarsko-socijalnem, ker bi bile drugorodne tvrdke siljene na jemati za naše kraje zmožne slovenske potnike in bi tako mnogwkateri naši « prišel do kruha m zaslužka in bi naši ladje prišli na mesta, ki jih zavzemljejo sedaj naši sovražniki in zasmehovalci. Shod državnih vpokojencev se bo vršil v koboto dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri in pol zvečer v prostorih „Bralnega in pod pornega društva", ulica Stadion št. 19. Razpravljalo se bo o položaju teh uslužbencev, ter bo prečitan memorandum, ki se ima predložiti viši oblaati. Državni upokojenci naj Be v obilnem številu udeleže tega &hoda. Tr,t, dne 28./3. 1908. Pripr. odbor. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 3 poslovodje za na deželo, 4 knjigovodje in korespondent:, 1 potnik, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke , 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika železninar-ske stroke, 2 kontoristinji, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 pomočnik modne in galaut. stroke, 1 bl&gajničarka. Službe iščejo: 4 kontoristi, 3 knjigovodje, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke , 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 konto-ristini, 6 blagainičark, 5 prodajalk 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini, _ K strašni tragediji v Basendorferjevi rodbini. Kruta usoda, ki je tako tragično uničila oelo rodbino, je bila včeraj splošni pogovor' vsega mesta in vbtge žrtve so vzbudile neko-neiuo usmiljenje. Ta pretresljiva človeška drama, ki od razmerno neznatnih vzrokov vede do najvišje trtgike, vaebsie problem, ki aaora pretregovati i najbolj strohnelo srce. Smrt nekolikomesečnega deteta, evo začetka umor preostale edinke, poskušeni samomor matere in nje zblaznelost, samomcr očeta, — evo Btrašnega konca. Zdi se na prvi pogled, da nedostaje tu pravega razmerja med vzrokom m posledico. A vendar če premotrimo peripat'jo te pretresljive tragedije, kako strašno logično se eno razvije iz druzega : smrt otroka; rastoča melanholiia nežnočuteče r evrastenične matere ; obup očeta, ki obokava svojo deco ; medsebojno trpinčenje radi do afektacije pretirane tenkovestnosti o morebitni krivdi na smrti ljubljenca; tihi obup matere, koje psi-hopatično stanje privede v samotnem samotr-pinčenju do strašnega sklepa; konečno katastrofa sama, ki uniči malega angeljčka, spravi v boj med duševno in telesno smrtjo mater, ki jo je kruta smrt zavrgla iz Bvojega naročja, in ki slednjič pritisne samokres v roke obupanemu očetu in soprogu : — Kaka strašna logika ni v niti razvoja te psihologične drame? Kakor smo že povedali, je mati še vedno v miljski bolnišnici blodeča v grozni mrzlici. Zdi se sploh, da je njen um otemnel za vedno. In če bi ne bilo res ? Če ozdravi vsaj do delne zavesti svoje neznansko velike nesreče? Strašno si to misliti! More li človeška duša prenašati tako gor e ? Policija, kakor se naznanja, je postavila pred sobo nesrečne bolnice redarja, ker da je aretirana. Ta birokratična in nepotrebna odredba vzbuja nehote odpor v vsakem čutečem srcu. čemu pa to ? D-^nes se vrši pogreb male deklice na miljskem pokopališču, v katero je pravo romanje ljudij. Kedaj bo pogreb nesrečnega očeta, se še ne ve. Omenjamo še, da je bil g. Bastendorf znan kot vzoren uradnik in vesteu in ljubeči poglavar rodbine. Tudi o mladi, krasni go-spej se sliši povsod le hvala ; bi:a je žsnska nežnega čutstvovanja. Umorjeni otrok pa je bil izredno srčkan ; ženske, ki so opazovale mater in otroka na parniku, povedajo, kako se je skakljaje veselil prevoza na morju. Mati pa je sanjavo gledala strmo v daljavo ; tupatam je vzela deklico v naročje ia jo strastno poljubovala. Zdravniki, ki lečijo ubogo mater, so konstatirali, da je ista nosna. Pod svojim srcem torej nosi sad svoje ljubezni ! A kaj če ta zagleda luč sveta, sin nesreče ? M' cela zaloga blaga iu fuštanja po nizkih cenah, Specijaliteta : bluze in obleke za gaspe. Manifakturna trgovina Arturo Modricky Tret. ulica Belvedere 32 Fuštanj bel in barvan, maje Lawn-tenni9, fuStanjaste spodnje hlače za moSke in ženske, robci volneni in flanelasti, šarpe 70lncne in židane, fuStaniasta spodnja krila, »rajce za moške in ženske, moderci, paai, ovratniki, zapezstnice, ovratnice in vse potrebščine, ki spadajo v krojažko stroko. Struchel S 3eritsch Trat, Piazza Nuova —-___vogal ulica S. Caterina Izbera perila, trliža, preprog, zaves. pletenin in modercev. Perkal, satni zefir in batisti. Žida. Čipke, vozila, obilvl. — Drobn! predmeti. Drite. Martini Zobozdravnik dunajske poliklinike Odiranje hm bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia Stev. 34- TELEFON atev. 1708 Skladišče kož barvane, vseh vrst: rumene fn črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno In hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspesneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH rotsiau revmatizmu in * TEKOČINA GODINfl Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpožilja manje od 4 steklenic proti pošt, povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franko poŠt, m zavoja. prirejena v Trstu Rafaela 6o8ina, lekarna ,,/nia JfaDonna Mz Salame" pri od lekarnarjev : sv. ^ ^ » 3osiP* lekarni ,^11' 3gca4 farneto 4 Stran IV »EDINOST« St. 89. V Trstu, dne 29. marca 1^08 I > i S > > s > HOTEL -- • Pri zlatem Jelenu | v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. -- Raznovrstna namizna vina in v butelkah. j Za prsč. du'iovačino ss.taratna soba na razpolago. Za ninogobrojcn obisk ae toplo priporoča udani DEELEVA. r V mirodilrvci JViario Ferlin sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice dellr Istria, blizo šol dob: se VELIKA IZ^ERA KRAMENIJ, BARV, £lP ŽEBLJE V, PETROLEJA, zamAbov, žvepla I. vrste elastlca ra cepljenje trt in specijaliteta : H c đ lini prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. lels Dr. TBNKOOZY-Ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo fflu Zaštitna zsaaia: „SIiiRB" Lin'ment Capsici nadomestek za Anker-Pair3-Expe!Ier je BplcSno priznano kakor najizvrstneje bolu-blv.žujoČe mazilo pri problajenju itd. — Cena 80 stot, Iv r40 in K 2 ; dobiva se v vseh Ikarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenoga domačega sredstva naj bo jemlje le originalne steklenico v Skatljah z nago zaščitno znamko: ,,SIDliOiC, potem je kuno-raJfli o prejel originalni izdelek. — — Dr Richter a lekarna pri Zlatem levu JJgS v PRAGI ■ . I .1 ELIZABET1NA ULICA Sior 5 (uovaj m w. Dnevno razpošiljanje. IMHK9BHHB ■/ O r^i m Mlekarna Trst, ulica Boscheito št. 36, Trst jo preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. Postrežba brezplačna na dom. Prodajalnica jestvin 7 Ivan Gustinčič, Trst ulica Sette fontane štev. 46 Prodajft kave, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, mila olja, otrobi itd. — Poštne pošiljatve na deželo Od 5 kg naprej poštnim povzetjem. Vsaki dan sveže biago. Hočete fmeti svež kruh cel dan služite se v pekarni ::::::::::: Anton Kralj Trst, ulica Commerciale Štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. GUERINO MARČONPffa .*»' 11 :: ulica tlvarnella šte». 3. :: feOOlŠtV5i Priporoča svojo M ^ zxlogo oglja in drv ANĐEEJ JUG, Trst ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranj- i u"ca sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) skim blagom. Prodaja na debelo in drobno. • Cene brez konkurence. Pošiljanje na dom. Telefon st. 1684 Svoji k svojim! Svo i k svojim Trgovsko-obrtna xairuga v Trstu Via S. Francesco d' Jlssisi št. 2, I. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno branilnični račun 71679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član. in je obrestuje pc Kislo zelje ■■ ----repa a Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 amiznavina ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI viŠKi 0P0L0 „ 80 V s facon burgundec. specijaliteta tvrtke po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej. Refošk (Izola) steklenica K Z — Abti spuuiaiite F.lli Cora „ 4.— Velika izbera Španskih vin. SKlafllšče vina, Trst ul. SS. Nartirlll TELEFON štev. »47 1 O 2 O K na tako da se po 260 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden tednih dobi K 300. Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, In je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaijiia pojasnila se dajejo 7 urada med uradnimi Drami, ki so: od deiaroniJi od 9. do 12. topol, in od 3. do 5. popoi. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registreruana zadruga * nt o mej enim jamstvom. OOOOO O O O OOOOO BOGOMIL FINO bivši urar v Sežani ima pvojo novo prodajalnlco ar v TRSTU nlita Vlnccnzc Bellini Bter. It utipruli rerkt« »t. A ritma norega vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. Tovarna sladčič „Minerva" TRST — ulica S- Cilino ISO. — Telefon 1750. ———— Odlikovana z zlato kolajno na dunajski razstavi —— priporoča P: N. občinstvu svoje specijalitete, kakor Karamele, napolnjene s sadjem, likerji, mlekom, čokolado, kavo, mahom itd. Ruske marmelade itd. itd. —————— Dobijo se v boljših prodajalnicab. MiRODILNiCA GUSTAVA MAEOO ulica Giulia Št. 20 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga Sip in steklenin. Filijaika: ulica Molin grande št« 3S One gospe, katerim i saje izpadajo, a'.i C&OOGOOO ^OGOOOOO PEKAMA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom slaščicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi n& dom. pa nimajo istih zadostno razbitin, naj pridejo v des B&lffiEi FERD°. ANKELE prej asistent o. kr. dvornega „C01FFEUR des DAMES" na Dunaju. ^ ^ ** £rst, ulica San Jftcolo 34, vogal ulice San jfoionio, mezzanin. Specijaliteta: valovljanje lasi,. barvanje in sušenje istih r pomočjo električnih aparatov in negovanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do rajfinejega bandeus in sprememb9. Sprejme se naročil* Ka česanje go3pa na dom. Fratelli Rauber Skladišče ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kol (tomaje) tSj Izvršuje noročbe za vse krajo v pokrajini. ■■ m '.Velika izb era manifakturr.ega blaga za mošKe f in ženske obleke in razne druge____^---- .v ^potrebščine ----^^VireM^^. tsliea Madonnina ste lm Prott P^ <\u na C v jOCSOOCOO^ O C COOK>a< »f- rifć 40 leien vspeh t fastimlie prekdini oJ cjoli.njoa* als.dk* akorj* zM'đUelJ la izdajatelj P. PREND1NI v Trsti Počaičcnc s kolajnami in diploma Ziirarniiko priporočana pri firleboi«, kalij« hrlpaveiti, katara. Podeljujejo pevcem in govornikom čitt glas. Zaloga v tđk&ral PsENDlNI la v vseh boljžih lekarnah v Trat« Is Evropa, aajf Patiti je ti a nepoiftna ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTI8LIE PRENDINI". Oblast-ene varovano! Vsako ponarejanje kaznivo! edino pristen je Th!^rr\JiA\> v zeleno varstveno --- initrryjev Pđ,zam znamko z nuno 12 majhiuh ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa-! fentmm zakiopom Thierry]evo centifoSijsko mazilo Si a vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3-60. Pošilja L'.CH 01 s."! se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot unetntchtjrBaiijffl najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini. tci- ^t.-., ^ Prodaja na debelo pri : FRANCESCO MELL — TRST Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pi3em zastonj in poštnine prosto ■ ca C-c OJ y» C-I ca CQ m c-, o U c tn rs — rt s ° 8.4 g O t C fli H G. .5 o s o 3 f > CJ « « „ ^ .2 'h ni 'a r o u « " "6£ -Ji 55 w 4; -a j 5 ž O I. ffc o vx O, fq 05 C > % M Je p. o - si .C I s 5 u ^ O ^ ** K * Pekarna G-. ^lajeršlČ, katera se je nahajala do eerlaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico SVIadonna del Mare st. 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. jcoooaoiocoottaoao« Večkratno odlikovana prva im odina Skladišče izuMiik oblet in izdelanih kosov n žeasie otiele A. Fonda. Trst / 3i — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete biago po jako nizkih cenah. Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po liajraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno za,arovaiye na doživetje in smrt z manjšajočun! se vplačili. Vsak član ima po preteku petiit let pravico do dividende. „S JL A V IJ A" vzajemno zavarovalna banka v PRAGI ___ Rez. fondi: 38,242 074-78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993*72 K Po velikosti aruga vzajemna zavarovalnica n 6e države z vseskozi »lovaneko-narodno upravo. VS9 pojmila daje generalni zastop v £jub!jani č-gar mm SO Y IbSlnej lailiD« llši. " gospodskih ulicah: it. 12 v TRSTU artistićna vlivanja mm Capagna Trg della Valle te iv. Ivan (Vrdela) TELEFON Številka lOTS _ I Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši slov«s. koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobižkn. izdatne podpore v n a r o d n e in občnokorisint :: :: namene. :: :: V Trstu, dne 29. marca 1908 »EDINOST štsv. 89. Strau V Posredovanje služeb Naše novoobrtno zakonodarstvo sprejema obrambnega socijalncga zakonodavstva. popolnoma ▼ soglasju s duhom dobe in s spremembo ustavnih razmer v državi, vprizcijeno p« vseobči volilni pravci za državni /bor. Je tndi popolnoma naravno, da imajo tak značaj mnoge nainovejSe ministerske naredbe k do- Eridtof Kolumb, bogata na zlatu. Nahaja se tudi srebro, baker, platina, železo, cin, antimon, žveplo, kamena sol, jaspis, marmor, in petrolej. Podnebje je tropičoo vroče in vlažno na gorah, katerih nekatere so visoke do 3000 metrov, vlada pa vočna pomlad. Z?ma in poletje y našem smislu tamkaj ni ; mesto tega sta dve dobi suše in dve polnitvi obrtne novele. Posebno zanimive soldfe.vJa.» se pa pojavljalo na otoku v raz-Zve naredbe ministerstva trgovine glede po- ■ !»cnih dobah m trajajo tudi različno. Potresi m velikanski tronični orkani so precej pogosti, kakor na drug h Antilib. Domačih večih sesalcev ni skoraj mč, mnogo je pa goved in prešičev. Dežela ima artdovanja služeb. SidiŠča in policijski uradi imajo že davno s posredovalci služeb žalostna izkustva. Celo vrsto umazanih deliktov, od proneverjanja in goljufivega izvabljanja predujmov do brezvestnega podvod-tva, kuplar&tra in rufijanstva imajo navesti razni imetMiki, posebno pa imet niče posredovalnic za službe. In žrtve teh kazoivih činov 20 ubogi brezdeiniki, ki jih brezvestni posredovalec z vabo preskrbe spravlja v svoje mreže in izsesava iz nj» ga pogledali prihranjeni groš. Žrtve teh po>redovalnih zločinov so navadno neizskusena dekleta, vsega v obilju, le pravega prebivalstva nima, kajti črnec ni za resno delo. Kako so prišli črnci na otok ? Ko je Kolumb odkril ta otok, so prebivalci na njemu rdečokožni Indijanci, ki so jih pa Španci Usužnjili in ker niso bili navajeni trdega dela, so pod španskim krutim gospodstvom polagoma izumrli. Da h pridobijo Španci novih d lavcev, zato so pričeli uvajati na otok močneje in krepkeje TO V Are NA POHIŠTVA Aleksaiid* Levi Minzi Crst — ulica delta Sesa SI. 46. Zaloge: Piazza Rosarlo štev. x. Ulica Lazzaretto vecchlo fttov. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanira štev. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). s katerih častjo spekuluje ostudna trgovka 8j"a ™ 8UŽDJ?' iMnr(iil;im nipa rrl i« fcfur nrobJpin »l.,ž-!Utok Je P0cJ SpiiD-ikO Oblast O dO OSVIJ- skega miru, na katerem je Španska od-topila otok Francozom. Leta 1791, za ča^a fran človeškim mesc-m... To je star problem tiuž kinje, ki nam ga je tako dra«tično naslikal trancoski beletrist Octave Mirheau. Posebno traaška historija bi mogla v tem oziru govoriti cele folijante. Koliko uloven^kih deklet je bilo z Vipavskega pr^ko Trata izvabljenih v proatituču'- hiše v Aleksandrijo, Kairo i t. d. Tem zločit m se danas vspešno postavlja v bran tržaški zavod sv. Nik< la;a. Torej gtar problem, morda tako star kakor mezdno delo in bilo jo na ča3U, da se je zakon-kim potom k:ij ukrenilo. Srare naredbe uis ) zados' v.*.le. Novi predpisi so do^ti globo-kosežni in merijo k temu, da omogočijo policijsko nadzorstvo nad posredoval ::c imi slu žeb, ouo nadzorstvo, ki je bilo ob dosedanjem stanju vrlo Užko, ako no nemožno. Radi vse-cbče važnosti stvari je gotovo na mestu, da seznanimo čitatelje z v&ebino novih miuister-skih naredeb. Slovani! Podpirajte samo svoje narodno podjetje Slovani! 1 ml° Knjigarno m papirnici JOSIPA GORENJCA, Trst, al. Valdirivo 40 ! coske revolucije, so se črnci spuntali, pomorili na otoku vse belokožce in proglasili svojo republiko. Vsa vojne čete, ki jih je Napoleon I, pošiljal na Haiti niso mogle otoka nazaj pridobit'. Toda tudi črnci 3ami ni30 bili med seboi složni in od tedaj naprej so v republiki neprestane revolucije. Rooseveltove kaprice. Teb dni je predbedrik Združenih držav ameriških imenoval svojega črnca brivca ugledneiim uradnikom v mmisterstvu za vojno mornarico, na-domestivši nekega belokožca. Bivši brivec bo imel ods'ej 8000 kron letne plač*\ Profesor prejel peklenski stroj. Iz Oernovic poročajo: Gimnazijski profesor Filip Decker je te dni prejel po pošti peklenski stroj, ki pa na srečo ni eksplodiral ker je Najvažnejša sprememba napram prejšnim bila snov iz slabega materijala. Prot. Decker razmeram e r.artdba, ukazujoča posredoval- poučuje fiziko v 6edmem in osmem razredu nim zavod, m, da vodijo kataučno in podrobno ia je eden najstrožjih profesorjev. Stroj so mu Knjigo posredovanj, in pa naredba o inspek- ■ skoraj gotovo poslali njegovi lastni di'aki, da cijah g!eJc izvrševanja obrin h in policijskih; bi se mu 03vetil\ Policija jo aretirala več pr-dpisov. Ta naredba pravi: „Vsak lastniki glmna7ijce*\ koncesijonirane posredovalnice služeb je dob- j 8ke razmere v Ameriki. V ame /an voditi natančno knjigo posredovanja. Po-; riskih Združenih državah je pol milijona uči-sredovalna knpga mora obsigati ta rubrike:: tei)ev jn učiteljec. Samih učiteljic je okolu kategorijo p mujano ali iskane blužbe; ponujeno 40O.OOO. Učencev je v narodnih šolah okolu ali zahtevano mezdo, ime, poklic iu naslov pijanosti ni več Vzorec tega Čudežnega izdelka ,,C0ZA" se pešlje brezplačno. More so dati v k»*l, t mlt-ku, ▼ ji:*u, v tlnu ali v jedilih ne da bi piTvc to opa'11. Prafek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da si pivcu prietudi s-lko-h' 1 in vte alkoholne in iuo£n« pijače. Ta pr^Stk deluje u-.ko mirno in gi.tOTO, da mu ya smejj dati žena, etftra ali b£i dotičnika, te -ia bi on opazil, kaj je rt-eničuo prouzročilo ujego o o/dravllenje. Prujtk ,,COZA" je prinese Imir v tisečere družice, je r« Sil ogromno oseb sramote iu ponižanj*, da, iz Uikih os.b je celo lapr.vil čvrste, moći e in Tsacega de2a zuiožio ljudi Ta prait k .e že marsikaterega ia la-deniči spravil ua^aj ca pravo pot anč* ter je podaljšal za mnogo let življenje inn glm oubam. Zavod, ki poseduje ta čudodelni pra«ek, foilje vsem on:m, ki latitevajo knjigo s pojasnili iu eu vrorcc. Dopisovanje » Italijanskem jeziku. Zajamčenoj*, d» je praSek popolnoma nt*kidljiv. 62, Chancery Lane :: London 271 (Anglija) COZA ISriTUTE pismu je djati znamko 25, na dopisnice za 10 »tOt. Usa mnenja se ujemajo, da je Fichteiiiii edino radikalno sredstvo za popolno uničenje vsakega mrčesa in zaroda istega Uporablja se z občudovanja vrednim vapehorn v stanovanjih, sadovnjakih, crttnjakib, zcllsjakib in pri enaienju djiaačlli tinl Pohvalna mm t vsaii urodajaliilci n mpolaeo. ===== Dobiva se povsod! = ponuditelja; ime, poklic, starost in naslov o-nega, ki se za siužbo poteguje; natančna označba siužhe, kraj dotične službe, datum ponudbe in vplačilo zapisnine; datum, kedaj — - o v ------------------------------------^^ Najboljša reklama za trgovce, 16 milijonov SrroSb za vzdrževanje nar^oih obrtnjke rokodelce in zasebnike Sploh šol lzoašajo loOO milijonov. V samtm Ntw- mj»i . nm aoi.i « m 11 Jorku je 629 narodnih šol, vendar je za 80 „MALI UbLAbl V „bOinOStl gradnjo 75 novih šolskih zgradeb odredjeoo okolu 130 mil. kron. Za učiteljske plače se Izdelki Flchtenin CflRL EBEL & Co. Družba z. o. z. v TR0PAVI Zaloga in prodaja na debel3 za Trst in PriiuT^ko tvrdka „Časa agrico!ac< er 6 Co. Tel. 201 TAST Tel. 201. pinariia ulica St. Apollinare št. 4. ^^cflff^ ^fcso^v .^đffffp;^. Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane st. 834, Trst. s prodajo sMčic. — Yial čas s?ež M. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Drzertni prepefienci e je dotično tlužbeno razmerje vresničilo, \ izdaje na leto okolu 85 mil. kron. Nalzoro- k; kor tudi datum plačane posredovalnine od ¥aDje šol v0di na stotine šolskih nadzornikov. ' strani delodajalca. Knuga posredovanja mora Glavni »vež vseh narodov je žito. biti shranjena najmanje 5 let od zadnjega Le dve deže|i y E . Rusi jn Atrija, zapisa in se mora takoj predle žiti uradnim idelate več žita neg0 a ' orabi domaCe rrgaeom, ako to zahtevajo. prebivalstvo. V vseh drugih deželah se pri- Odpravo kuplirstva in rufijanstva name- ^ manje žh& 8Q potrebuje, zato rava predpis ki pravi, da morajo vse posre- orajo tc deže]e žltQ nvažatj Franciji4 pri. dovaluice stalno voditi v evidenci vsa P»sre-jdela le tolikf> ^ da je dovo,. za 333 dovania služeb za mladoletne ženske osebe in dnj y letu Nemčija za 3n doij Ita|ija Je ua se imajo ti .lučaji raz ven v obči register 2g9 dnj § ka' aa 280 dni in Angltška zapiiovati tudi v posebni register za mlado- cdo z& 1Q? dni Zft časa vehke yo ne M na :etne žensko osebe. Angleškem trpeli lakoto, ako bi se posrečilo Ti seznami se morajo tudi kadarkoli pred- zapreti otok, kakor je to nekdaj nameraval ložiti obrtnim uradom in r*zven teg* tudi drž, Nap(,ieon I s kontinentalnim zaprtjem, policijskem organom in dovoljno legitimovanim Koliko je še nepoznanega avćta? funkcijonarjem onih zasebnih človekoljubnih Qeogrifski kongres v Londonu je konstato- društev in korj)oracij, ki so za takšno nadzi j >al) da je ge mn0g0 nepreiskanega sveta, ranje posredovalnic pooblaščena od političnih tako v Afriki še 10 in pol mil. kilometrov ali policijskih uradov. Dotični organi morejo ceodkritih krajev, v Avstraliji 3,620.000 km, Zdrob, jajca, mleko so »novi iz katerih se izdelujejo t.P e-k a tete" in ker ima „Prva kranjska tovarna testenin" v Ilirski Bistrici pravi recept, ni čuda, da sega po njih vsak, ki jih je okusH. xkxx x:i» pregledati zapisnik ter si smejo delati iz njih izpiske. Obrtni uradi pa morajo vsako polletjo s pomočjo policijskih organov inspicirati posredovalnice za delo in službe in se uveriti, dali se vsi predpisi, tikajoči se te obrti, strogo iavriujfcjo?! _ F. K—c. Razne vesti. v Severni Ameriki 2.410 000 km., v Aziji še 490.000 km. Velikanska sleparija. V Parizu so zaprli bankirja Rochette, ki je tekom nekaterih let ogoljufil ljudi za več kot sto milijonov j frankov. Rochette je bil pred desetimi leti še natakar v kolodvorski restavr*ciii mule postaje Melun. Ko je podedoval 5000 frankov, je odložil servijeto in so je preselil v Pariz. HAITI. Otok Haiti, o katerem je bilo Tam je poBtal bančni uradnik. L. 1903. je nedavno temu mm g» govora, je po velikosti dotična banka talirala. Ruchette je prevzel en drngi otok velikih Antil ia se deli v dve ne-1 njen zavod in je začel slepariti na svojo roko enaki republiki. Haiti je manjša, dočim je in kar na debelo. Izdajal je vsakovrstne ak-San DomiDg ), %eča republika. H^iti ima 27.676 cije in ustanavljal vsakovrstna podjetja. Tako kvadratnih kilometrov in 1 210 625 prebival- je ustanovil, družbo za izkorščanje nekega wv, ki so skoraj vsi črm i. Poljedelstvo je rudnika na Španskem. Seveda je ta družna zanemarjeno. Izvaža se pač mnogo lesa, čemur hitro izdala akcije, ki so dosegle na borzi bo pa posledica, da b do v doglednem času visok kurz. Zdaj iele je priŠ o na dan, da ta popolnoma izsekani gozdove. Izvaža se kava, družba sploh ni imela nobenega rudnika. S tombaž, sladkor in mnogo vrst lesa itd. ; takimi sleparijami je kakor rečeno Rochette Republika Haiti je ra/deljena v 11 davč- ogoljufal ljudi za Teč kot 100 milijonov fran-nih okrožij in 5 upravnih departementoT. Re- kov- Rockette, ki je šele 32 let star, je veljal publika ima parlament, obstoječ iz poslanske za eneSa Prvih Otoških bankirjev, zbornice, ki šteje 95 členov, izvoljenih na 3 Ljudafco Štetje ia Grškem. — Na leta, in senata iz 39 členov, ki jih deloma zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo me-izvoli poslanska zbornica, deloma jih imenuje seea novembra 1907 in je sedaj objavljeno predsednik republike. Obe zbornici volita so našteli 2,731.952 prebivalcev. Leta 1906 predsednika na sedem let, isti pa imenuje 6 jih je bilo 2,433.806, v enem letu se je torej ministrov. V civilnih stvareh je v veljavi „Code prebivalstvo pomnožilo za 198.148 duš. Leta civile". V Port au Princu je kasacijsko 80- 1834 je imela Grška 651.233 prebivalcev, dišče kakor naj\iši sodni dvor, poleg tega je Prestolnica kraliestva Atene ima 167.479, 10 tnbunalov v glavnejib mestib. V cer- Pirej 73.579, Patras, Volos, Krf. Lurisa, kvenem pegledu ima republika nadškofa v Lauridon itd. ima vsako nad 10.000 prebi-Port-au Princu in tri škofe. V deželi kurzira valcev. Pripomniti je treba, da tvorijo prebi-papirnat denar in mnogo srebra. Javnih dol-! valci Grške le tri osmine vseh Grkov, ki so gov ima republiko 27 milijonov. Armada se- raztreseni po vsem svetu, v kompaktnih ma-stoji i/. 650 možne garde in 7000 pehote, ki se sah jih je najve* v Turčiji, potem v južni pa spopoinujejo iz prisilnega novač. in iz dobro- Rusiji, v Egjptu, v Združenih državah, ne-voljcev. Kakor vse srednjeameriške republike števši otokov Kandije m Cipra, kjer prebivajo ima tudi Haiti zelo mnogo generalov, ki 6e pote- izključno sam* Grki. ___ zajo za predsedniški stol republike. v Dolgih rek dežela nima. Kovin se nahaja ^SmSI-j) mnogo. Izlasti ie bila dežela, ko je odkril Tehnični ura« ANGELI i PAOLINI TRST — ulica Chiozza štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Nape-jave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru. Tržiška iouarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi KoMar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, le»ni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznan« kakor najbolje In na}-trajneje mazilo, ki ttiranja nove In star« I plasti o« asfaltičnih kartonih, »krilati __- ploščah In vsakovrstnem Uunarfnn. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, l««ai o«m«nt, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drogi proizvodi is asfalta in k a trama, opolsla olja. mast za stroj«, sa vosov«, priznan« in najbolj« znamk« (registrirane) mast za vagon«, mast-vasolina za koz«, mast za orožj«, voldilo za iU, Tor*rnm in pisarna r TRŽIČU (Monfmleone) pri Trsta. Stran VI »EDINOST« štev. 8y. V Trstu dne 29. marca 190*. Cigaretni papir i in cigaretne ovojke n hvali se sam ob sebi brez nikake reklame. Ottoman 1» ^ ^ - ORlEHf II lovisi ^-'ottoman C Hermangild Trooca v Tlarriera veccbia Št. S ima veliko zalogo za otroke in odraščene. Venci 1M od porcelana in biserov vezanih 2 na; aerto žico, oa limetnih cvetlic s ti., ko vi in napiši. j;le ac H'OrcelanastiM u sitnite- Najsiije kc^kuieučne ceiij. ^^fc^asts,____ mizarnsci, gelistaTorricelli 2 se izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin, jestvin. mlekarne, za zasebnike Itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zlstemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. F IrnM Doresiiini TRST -- ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur. slik, zrcal in tapetari*. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke n.i izbero. UGODNE CENE. ^ Prodaja proti takojšnjemu pia A Kfv in tudi na obroke. 08000000603000 O Giulio Rizzola O J. W41D3Ef O o o skladišče lesa ^ TRST Madonnina štev. 17. Cene nizke M. Aite brez konkurence prirn*n kakor najbolja in neprelcoilji-ra mu r^eh gumijevih htgijemčn h pmlmetov in ribjih mehurjev —. OVELETMA GARAHCJJA — H. Gal — Irst, Corso 4. Pošiljatve jo g»*l. S, 3, 4, 5. 0»U!n=oa pasov, klinih ps«ov, elastičnih nogovlc, otivez. ravnoOrisjov, ber-09IJ In bidet Iricatorj! od flU"20 napre,. Toplomeri za vročioo K 2. nav- * —'50. • • • Agencija za najeme kupovanje in prodalo Ms dvorcev ii zemljišč via Arsenale 2-4 (Piazza Verdi) Velika zaloga z manifakturnim blagom uli ca Naova št. 3 8, vogal al. S. Laz žaro, s podružnico ul. S. X«azzaro 5. si dovoljuje obvestiti slnvno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, d« je j*ko pomnožila svojo zalogo kakor t«di povečala prostore s teui, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti zahtevam cen], odjemalcev. V obeh prodnjalnicah dobila se razno blaeo boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih to vam. posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor piatrega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vr^te perila tudi od bombaža, ali pl tna. Veliki izbor vsakovrstnih oiej. kakor tudi koltre lsstnega isdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje iu kiln čirke. VELIKANSKI IZB R SNOVIJ ZA NARODNE IN CESARSKE ZASTAVE I-N NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTV ENE ZNAKE. Kupljeno^blago, katero sluča no ni ugajalo, so zamenia ali pase vrne cienar brez r i Kakih zadri o v. Poskušati ln se prepričati. ---Samo pristen MACK-ov-- B za nešouanje lepote in zdrauja. 1 .istr.j IPackov Ka!aer Bara* vrd iujo fcoio noino in Jela jo bflo : je izvrstno sredstvo upgovaijo ust i', »obov in ub a iujo katar in hrijiavont. Pristni Backov Kaiaer Borax napravi vsaku votla mehka in je nailioli*<* fi*tilm» »reilstvo kožo PAZITK PBI NAKUPOVANJU' P' lateu samo v rtnlcćem kartonu po 15. 30 in 75 stotink obratnim n-Todilora. NIKDAR GOLI ' Rlioi izdelovat 1 j za Avitro-Ogrsko GOTTLIE8 VOITH, DUNAJ III/1 Telefon 14 73 ZOBOZDRAVNIK Univ. lil Dr, MaKso MM V TRSTU ulica Vino. Belitnl štev. ll zdelajo zadelanje v. emajlom, porcelanom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol Nova prodajalnica ur in dragocenosti UCHE (ex GlS Drt& Uekjeta) . - TRST S NOVA Pekarna in Mičarna se je odprla dne 1. oktobra \ ulici Montorsino štev. 7, Koja«. Dobi pe vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moko. I,A3tno izdelovanje vsakovrstnih bi-»kotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domači, pečilo. — Priporoča se za obilni ob sk *VOJI K svojimi JOSIP MREULE. Corso štev. 36 — Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in lepnih ur. Kupuja in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naro?be In popravlja vsakovrstno, srebrnlno | in Žepne ure — Cene zmerne. "iPf^S mmm^ f""**! ■Ti Wm*mmm% P"^^ I™^■■»■f ^naM^I pHM^ ^MH Prodajalnica izgotovljenih oblek ul Arcata I, ob strani gost. „Antico Ussaro aSf■ »■ »■ n i 11 ii i» 11 i - - - - - - i Prodajalnica izgotovljenih oblek Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". Častim so opozoriti si. klijentelo in P. n. obCiastvo da sem naročil v veliki množini izpotovljene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke tu. la inozemsko blago. Iver sem kupil vse to blago EW 3I>OC /.amoren prodajati je po izključno nizkih cenah, da se ti bati konkurence. Opozarja tedaj si. klijente in P. n. občinstvo, da si, predno kupi navedeno blago, ogleda mojo prodajal nico, kjer najde blage po najnižjih ceu ah Udani VITTORIO FISCUR tfišiggfl1^ .". . . " ..T'?i . »' 1 i> 1 ii . 'ili11"—mi i ■ ■ i it—Hftgfgl Prodajalnica izgotovljenih oblek ul. Arcata 1, ob strani gost. „Antico Ussaro" " " n -- -■ - -- - ....... Da vstreže udobnosti P. N. občinstva, odprla je z dneni i. novembra 1907 Prva Tržažka Dralnica TRST, ulica Belvedere 35 bi o v prostor ^ ----------— „SERRA VALLOtl izvrsten pripomoček proti pranim boleznimi in onim v eapclku pljučnemu kataru, vnetici sapnika, trdokornemu kašlj , ostan kom prehlajenja, in r ol>ce proti vsakemu vnetju v sapnih organih. Prodaja se po K 120 stekl-jnica v lekarni SERRHVRLLO,Trst Pekarna, slađcičarna ii tovaras biškotov • 9 «ulici S.iScftpSiggno l IL nad. __ ______ i kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. LEP SPOMIN. Krasna ura cesarjeve jileja z verižico in obodkom mesto K 12, samo K 8. mu 10/ Srebrna Phon:x-Remontoir ura cesarjevega jubileja za gospode s 3 lepo grav. močnimi pokrovi s prožino, z zapinjačo, dobro idoča, z lepo verižico in obodkom ter 3 letno pisin. jamstvo «&mo K 8. PoiiljatTP [/O poitnriu [>OTr«tjB : Tovarna ur Phonix I. Dunaj XV,/2 Neulerchenfelderstr. 27/IJ, 12 A | Arnatiiido Censk| Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhsvine. Barvainica in izšelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zalogo Kožuhov u ueiikl izberi Kakor tudi Kap za civilne in vojaKe, Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju o mo^e na debelo in drobno GIUSEPPE ZAZliSJOVICH Trst, ulica Media št. 31. PedrLŽnici: u!. deli' Snduslri 3 in Š ,tdcnj 511 Zaloga buteljk , vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. Sprejme se pečenje kruha. Svež Kruh trlkrct iz dsn. Lorenzo Lasorta THST, ulica Massimo d'Azerlie 2! rroilajalulea kov^ego/ in tor)>. Popravi j -nje vsak'-v r-sinili potrebščin potovsuja. Movo pogrebno podjetje :: z uradom u ulici Uincenzo Bellini šfeu. 13 TELEFON 1402—1403 (na strani cerkve sv. Antona Hovega) preskrbljeno z novimi bogatimi mrtvaškimi vos©vi s prideljeno zalogo in prodajo SUeČ na drobno in debelo Sprejema po zmernih cenah vsako naročilo za pogreb. U dano Ravnateljstvo. VEM Steklenici najbolja tinktura za lasa. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Mi st plavolasi, kostanjevo, Inikasto, trio barvo. 3"— K v odlikovani lekarni PRENDIHI mmm—m Poilljatv« »o p««tn«m mmmmmmmmmmmmmmemmKtmm V TWu, 4ne marca 1908 »EDTJSOST« *tv. 89 Stran Vli ■J Oetalnica pohištva iz bambusa indijskega trata in vrh o vine ENFMCO PR EUER, rst ulica Nuova štev. 22 Na&ionjači, stolice, ripose, mizice, cvetlična sttjala, etagere, škarnice. pečna okrilja, ve-ternice itd. po najzmernejših cenah. Zajutrak od vseh cenjen! rs Benedetto f Trst ulica Barriera 40. tkaja dunajska slaninama z bogato zk>ero slanine, katero se dobiva iz najbolj- _CENE Z.BXEBJVB. & Trakove t* 3 za pisalne stroje vsakega sistema, prepisovalne ali ne, hektografične, litografične i. t. d. vsake barve, prve vrste, po kron 4'50 enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj bo njegov sistem kakorSensibodi. G1USEPPE FANO fu Dott. Gustavo Crst, ulica JCtsova št. 5, !. — Cslefon 19-73. Skladišče Šivalnih strojev in potrebščin, kakor tudi amerikanskoga pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. — Mehanična delainica za popravljanje strojev. — B BE | Civilna in vojaška krojacnica rt R k * £ < Josip Sto r kovae in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulioa Boschetfo štev. 1. P. N. Podpisani u^ojajo se aaznanitt ceaj- m*JH stvu, da so odprli v soboto, dne 29. februvarja I908 novo ljudsko mesnico v ulici Giulia 24 (vogal ul. de! Pilone) Prodaja se vedno IzTrstno meso prve vrst« po sledečih cenah Prednji deli Zadnji deli po 56 In 60 kis. po 11 in 76 kis. kakor tudi telečje in jaueje meso, kokoši /«kl»*t tukaj. — Vumpe od S do Ift dinarjev. Nižje cone, nego v vsaki dragi mesnici. Priporočajo se udani lastniki RUDOLF NEMAZ L Co. A. SEMI LIC Bogata izbera pohištva Trst, trg BolveJuro Stev. 3 Lastna delainica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. On" .'J>K;ie in poatrežba poštena in natančna. mehanik, elektrotehnik, aviorizovani instalater za vodo, plin in «l>ktri?no razsvetlja/o ■prejemu popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinarac galvanoplastična oikelovanja itd. "tla fes svatilk in razeia patrebšcin Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Delainica: Trst, ulica del Arsenale 2 peKarni o ll Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh preomeiov spadajočib v krojaško obrt. -ODLIKOVAN DNE 5. 1906. -- na XXVII mednarodni razstavi v Pariza s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni razstavi v Bruxelles-u z največo odiiko „GRAND PRIX '-===== diplomo. - -■- - - - Jterečbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na 5om Z odličnim spoštovanjem w AUGUSi STULAR. Trst, via del a Poste 12. I. nds. (nasproti Smolarsove papirnice. Podpiralmo „Nar. de!, organizacijo". oooo Zlate kolajne : DUNAJ - TURIST PALERMO. tM Km g* mi Zlato kolajne: SUKAJ - TURIH fAr.TjRMO. Moja pred Štiridesetioai leti u> .-vivljeo* in na obrtni razstavi \ Trstu odlikovana tovarna sodov rvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za viu > pirit, likere, tropinovee, oije, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po a'zkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na dežolo pošiljam cenike. fran £bram Trst, ulica S. Francosco 44-. TRST, ulica S. Giovanni št. 14 Teief. 1354 O D L1 K O VAN A TOVARNA IN ZALOGA GLASOTIRJEV BE Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvome tovarne gtasovirjev Frie&rioh Ehrbar u a. Dunaja KoMfftfil klafirji Efcrlnr ^ na razpolago gg. iancertm — HARMONIJI, EI/KTR. ADTOHaTICHI PIAN1NI, PHONGLA. Đ d Jo v cajom, v zamono na cbr^ko. Popravlja ln ft'^ordlra. Cone zmerne. FILIP SVAMISEVPC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri C'iciSu v ulici V&Idlrlvo it. 17 (Tolcifon 1405 ) v kateri prodaja na malo in veliko. - Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje prostila ,AI!\\dri-i fiiiea NnoT.i St. 11 in „Al fratoll dalmatl,, ali >i Zudeerbe St. 8. v katerih toči svoja vina 1. vr^t • ulica Madonnina št, 12 se dobi vsake vrste kruh svei trikrat na dan Prodaju moke. Lastno izdelovanje v s 3 ko vratnih b iš ko tin o v. - Postrežba na dom. _ NV/naDjaat p. n. gospodom klijentom, di je moj« prod&jalnioa j tatvin naprej naprej i 2 krlonijalne^a blaga preskrbuj eaa z vsakovrsinimi jedili in veduu ■ ^cf.šci blas-oni : ulica BeSvedsre ši. 2 Top!« priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. Proflaj« vencev !i? umetnih cvetlic, za mrtvaške voz.»ve, kakor tudi trakov z napisi. - Cene nizke. P: "S I -'ia Sts^itfi! \ 1. za pomlad - poletje novo blago "Sf ^ ki% svileno blago za hiuze kr- T fsrkal sjEps^eJili risb. Zefir v velik! izberi Cpfsiika) l\i Ponterosso 10 ^Via Ponterosso 10 Izdeiovalnica pohištva lonane milili TRST I Trst ^^gr^rriregg- bbbmbbbbk^BMBM Bogata izbera ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna deia | bodisi navadna ali fine vrste us cenah. U se si bati loalir^ce ln jamči za aajvečjo natančnost - - in preoiznoat svetovna novost: Elekiro-fotografski ate:,e ANTON JERKIČ odlikovani f-to^raf — TRST, ul. dsllu Po.Ua 13. I. nai Posnemanje se vrši izključno pri ele-tt.. razcvet Ijavi, neodvisno od vremena iadnev.:^ ^vet'oke d > 8. do 9. zvečer, Q Slikajte aa olokt Čao Qiov. Miniossi v1 .'v 0 urar Trst. alica Poste Nuove 9 ure najboljftlh tovari. Ntjnovejilc stoziske ure. Izbor ur :a birmo da-lfa. Pouravlja ro nizkih cenah. Platna, perila na mater iu Ssdelaiieg1^ za možke in ženske, trliž, zavese, preproge, rofeci, 22io&erc£9 zapestniki, ovratsiiki3 o^rat- JRST, UliCfl GlUlId ŠtSU. 52 niče, nog&vieea, pletenine, ^okoike in drob- Nova črevijarnica narine. NiLJZMSl^MS^JS OSN3ES. z ve|jk0 fZbero vsakovrstrtih um črav- Ijev po cenah, da se ni bati kdnkursnce Mor tnii pomai DajSoljšili tovara. Najboljša rekiamv. za trgovca 'j- tflikčj rokodQ'fC9 zasebn-ke sploh OGLASI" » rHi«««*;« ^ i S^* Zlata kolajna, isoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 IRLJP PAGLIANO 'Sf PROFESORJA ERNESTO PAGLIANO. Naie pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti.' Tekočina—prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LA.NG — TRST) NB. Pazite na ponarejanj*. — Zahtevajte caio tovarniSbo znamko (modro, rudeČe, zlato). Nimamo podružnic. Neapelj Naslovljati Prof. EH.NESTO PAGLIA?%0 Calata San Marco A- Stran Vin >EDINOST« štev. 89. V Trstu, dne 29. marca 190s Prilika ! Okoristite s?! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi ekvirje vsake vrste in delalnioo —— _________ _ za, povekšanje fotografij po najnižjih cenah. ■«///////////■ Kupite naravnost od tkalnice 6 rjuh Urez im najbolje vrste, velikost 150X200 cm cena K 14 SO Bratje Krejcar Dobrouška, Češko. Tkalnica platna in bombaža. lajnorelši uzorci xa pomladno sezono brezplačno. ž. E. FONDA Zaloga vina in likerjev TRST, ulica Gioachino Rossini št. 28 /aloga : istrskega rliia lastnega pridelka, najfl-nejetra višktpa „opolo", fimsra burpundca in »lahkega belegra muškata. Za družine, gostilničarje in krČmarje po dogovornih cenah, •rlg. malaga po gl. 1*40, maršala Florlo po gl. X-_t clpro po gl 1 "20 in SO kr.. tunnski vermoutli po 40 kr. liter. — Peneči refo«k po gl 1 —1 20, 'mcftkat po ?0 kr., aati spumante po gld. 1-40, chazspagne to gl. 1'50, franc ski po gld. 3. Likerji e. kr. dvorne tovarne J. A. BACZEWSKI. Amaro Utria fetralL Turnimi tropinoveo po gl 120 In v zaprtih stekleničicah po 6 K. Cognao in rum iamaloa po gl. 120 in 80 kr. Od 5 litrov naprej brezplačna postrežba na dom. MEHANIČNA DELALNICA Alarik Lantschner zapriseženi cenitelj nlioa Gep-a štev. 12 ^ Ekskluzivno zastopništvo in zaloga avetovnoznane tovarne koles (bicikl jev in motociklet „Styria 4 trr-dke Joch. Porh & Co _ v Gradca BUrkopp & Nenmann kakor tudi liko zalogo pritiklin. - In UPE- LJATA ELEKTRIČKIH ZTOSCEV. v Sprejme kakorjno si bodi popravo v svoji stroki. rili Parisiene Piazza Nuova štev. 1 vogal Via S. Caterina Čokolada cd K 2 80 naprej, KAKAO WIKUS-BUDlMPEŠTA dobiva se samo V v Confiserie Parisien. > tri goldinarje ■tane mali pofttni zavojček dobro »'-irmnega mila : vijolica. vrtnioa lilija t. dr. — PoiiljateT po poitiiem povzetju BOHEMIA PAHFUMZEIE BodeLbaob a j E TVelober 240 Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 7 iu 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Črevljarnica ooo Črevljarnica ^ Raffaeio Caris f * TRST, ulica delle Mura št. 7 ' Izdeluje vsakovrstne črevlje po amerikanskih ali francoskih oblikah ter inrinje vsako popravo v 24'tiii uran. ■JGT CENE ZMERNE. Zaloga in prodaja originalne angleške ereme za črevlj«. Mova krojačnica ah civilne in vojaške obleke s skladiščem narodnega in inozem-skege blaga ANTON GROSSER TRST. Corso št. 21. II. nadstr. mmi Josip Zigon^žmi Filijalka na Prošeku Stav. ^T Izbor dr«f, barv, p« farfi»«v, la. mil*. — Zaloga ■1b»i>1m t 'šaka ta parket«, ma anl* prtyr»vlj«m«ct i.rift taa»»ri»d*. mallmevea HA. M. »oooooooooooooot Tvrdkii iiiuiilfakturuega blaga C. freiseiss Trstj ulica delle Poste štev. 5 naznanja slav. občinstvu in cenj- odjemalcem, da bo doile W pomladno sezono in za poletje vse vrste volnenega in platnenega blaga, kakor tudi zefir, batist, perkal, satin itd., katere se prodaja po jako zmernih cenah ker se dobiva blago direktno od tovarn. — Bogata, izbera vsakovrstnega perila in tkanin. ASSICURAZ10N! GENERALI IN TRIESTE (Občna zavaro 'alniea v Trstu). Drn5tvena glavnica in reserra dne SI. decembra 190o K 270,05:.07S-«l. Glavnica za zavarovanje življenja o -11. deee^br* 1»0:> K 771,879.007-54. Plačana podvraella d letn 1831 do 31. decembra 1905 K 827,976.227-40. S 1. januvarjem 1907. je društvo nvelo zaživijenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. . Povdarjati je sledeče ugodnosti police : I Veljavnih takoj od Izdanja: , , .... . .. a', brezi'lačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojaSko službo ako ie vpisan v polah črne vojake. . .... ... .. bi h ko plača zavarovanec 1 c/00 od zavarovane uvote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vrfled pomanjkljivosti plačevanja. *atno da ae plačevauje izvrSi v teku b mesecev po preteku roka „ II. Veljavnih po oratelru 6 mesecev od ladanja : a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsate formalitete — potovati in bivati ne samo v ceiej Evropi, ampak tu-ii v Katerejsi »odi deželi tega sveta (svetovne police>. bi Društvo ie zavezano Splačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enog:\ leta po izdanju police : a) Zavarovanca se oprosti plačevala za me^.na zavarovanja v slučaju da podane nesp .soben za delo. IV. Veljavnih po preteku tsh let od izdanja : a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja ra um slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vale-i samomora ali pisku-šenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 J/s f - Drufitvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. Carlo Zottich TRST, ulica Molino a vento 3 prodajalnica usnja Velika izbera vsakovr3nih kož. — 6ropo*t in polgroponi s taro iz prvih avst. tovar* star Izbor vseh plreblfiii za Cevijarj Skladišče pohištva VfTTORIO V0S1LLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanifd št. 3 vogal u!. Podpore nasproti kavarne Fedel Tricstino je bogato založeno z novim nepr ; kosljivim solidnim in eleg. pohiStvon. CENE ZMERNE, TOVARNA ZRCAL ATTILI0 PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vo a ulice Giorgio Vaeari. - Telef. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Poarebrenje stf zrcal. — Skladi-ie krist navadnega in delan- stekla. — Zaloga navadnih in ogtajenih .-ip za ko«; Ogiajeni kristali, vezani z medjo. - Zrcala r ur-Žipe z \t«ikovrstnimi risbami. — Apa;iiii.nje rt; tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šteu. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 * četrt „ „12 za en meaec „ 6 Shrambice bo 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puftioe, katere «e priporoča po»:bno atariiem, da na ta najnovejfti in najuspeineji način navajajo itediti avojo deoo. —Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. —- V prodajalnici jestvin in kobnijalnega blaga VekosS. 5fepancič TRST, Campa San Glacomo 20, TRST dobi se VELIKA IZBERA testenin, moke, olja in vinsk-ga cveta po cenah, da se ni bati konkurence. Pošilja sc pi^fao p >šilj ii- e pa l-)iel. V pekarni Valentin Cuceagna ulica Molino a vento št. 3 se dobi sveži kruh trikrat na 9an ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst biškotimn Postrežba na dom. Kdor hoče kupiti precizno zidno ali žepno aro naj se obrne do ura rja, Trst, ul. delie Poste št. 3 Giusto Trevisan S© kupuje, prodaja jn menjava. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik. Ambulatorij Corso 23, L n. Oidiavi takoj navadna zastaiara kurja ofe-a t«r JtIi _ izdeie iia najiiavadnejM na Čin brez vsake boiečiue. Ga rantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Rele nohle v^ake debelosti. — Na zahtevo pride tudi na dw Pozor Slovenci! Ako se hoč jte obleči dobro in ceno - - pojte vsi v i. rod ^jalnico oblek — Pozor Slovenci! ■ iiiiiaii 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 in i.Lu.1 K »n 1% fl*L«aa«akiiL ulica Giosue Carducci štev. v« goDauscneK - trsi (prej uiica Torreuto. Veliko skladišče zgotovljenih oblek za moške in dečke 11. obleke: za moške od gl. 6 — do 40 —, za dečke od gl. do 12-—, jopiči za moŠKe od gl. 3-— do 12-—. hlače za moške (bombaževe, močne) specijaliteta za delavce, po gl. 150, 180. 2—, 2 50'lastni izdelek) — Volnene hlače za moške od gl. 2 — do 8.—. Modre jope za kovače ali mehanike do z\ 2— prave angležke po gl. 250. — Bogata izbera površnikov, telovnikov, klobukov, pletenin, spodnjih hlač, srajc, ovratnikov, zapestnikov naprsnikov nogov.c, ovratnic kap m drugih potrebščin za moške — Skladišče volnenega blaga za moške obleke od gl l o0 do jO meter, bombaževo od 50 hr do gl. 1-50 meter. - Izvršujejo se obleke po men za dečke in moške. B*- Cene Uredno nizke. Govori se »lovensko. BONIVENTO & Comp. TRST, ulica Tlziano Veeellio Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. Artistično • kromolito-grafični zavod I. reda št 4. — Tel. 19-97- Točne ure prodaja ^S Smilio pller ^ najuglednejša in najstarejša prodajalnica nr ▼ TRSTU vla Ponterosso, ogel Nuova 2D VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste UstfliflTi* istfl »rolalaiii 1850. Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. U novi mesnici GIUSEPPE ZOBEZ ulica Giovannt Boccaccio štev. 6. Graško meso — Tolminska teleta in štajerske kokoši do jako o^hhhot^^hhsm^^m zmernin cenah, mm^^mmmmam^mmmmmmmmm grand hotel „Union" v Ljubljani. J{omfort prve vrste. ■ ■ ■ ■ ■ Jfad 100 sob. i ae stara jviirodilnica 98 M. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak. Coplčav, pramenlj, ke-mičalh Izdelkov, miner. vod. pa fl-mov, zamahi, železne žic=*. elavtik za cepljenje, mila ln STEKLENIH Sle I ml Oečerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9 are za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst ulica San Lazzaro Štev. 16, 1IL nadstr, Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Fočkaj <5c jxogl. Hotel Kalkan V nVsfu, dne 29. marci 1908 »EDINOST« št*. 89 Stran IX Otiha anje in prihajanje vlakov Državna železnica* Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovin]- Pula (Dsnaj) ^,35 0 Herpelje—Rovinj—Pula. T.ŽO 0 Hrrpelje—Divača-Dunaj. dJt0 ? Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpel e—Rovinj—Pula (DivaČA—Dunaj). 7.40 H Hrrpelje—J>ivaČa—Dunaj—Pui«. (Kanfunar- Rovinj : ft.50 9.20 4, 815)_ Ob nedelj: h in praznikih: 2.15 Bortt—Dra^a— Herpelje—Divača. ______ Trsi—Boje—Poreč. (>.10 0 Koper— Buje—Poreč in me 'portuje. 3.10 0 Koper—Buje— Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak — Mor.akcvo 5.4 - 2f» B -.4» 0 do Gjrice in medpoataje (Prvačiua— Ajdovščina: 8.47). Gorica Prvačina-AjdovSčina 8.47) Joaenic'— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Du-.aj j f.— Praga—Btrulin—Draždane. OpČina - Gorica (in mclpo-staje) Jesenice — Beljak—Monakovo—Du ;aj Wes bhf.—Dunaj j. t. 2^0 0 Opčine—Gorica On medpo9taje) (Prvačina— Ajdovščira: 2.47) Jesenice—Celovec. * 2k B Opčine (vlak se vstavi pamo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jeseuice—Beljak—Celovec — Praea. 5.05 C Opčine—Goiica—Jesenice —Beljak —Mod a ko\o—Dunaj j. ž Dupaj—Weetbhf.—Praga 7 c.O 0 Opčine—Gt iica (I r\»Čiua—Ajdovščina 9.21) 0 30 C Oi črne— Grrica-—Jesenice— Beljak. Ob ntdeiiali iu praznikih : 2.2b 0 do Gorice. ODHOD "iz Gorice v AjdovSčin 2 00, 2S)o~ 2 35 Prihod v Trst. Pola—Rovinj—(Dunsj). 45 G e D h čaja—Divače—Herpelj in raedpostaj. >46 0 is Pnle—Rovinja—Herpelj iu inedpostaj. ^ 40 0 iz Pulc—Rovi ja (Divače—Dunaja) Herpelj in ciedposiaj. O iz Pale—Rovinja (Divače). 0/25 B iz Pnle, Rovinja (Divače Dunaja! Hc.- » >>b nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj i« Divača. Poreč—Buje—Trst. 0 ».iji* 0 iz Bnj, Kopra ;n raedpoatai. j.?G 0 iz Poreča, Bi.j. Kopra in meupOHtaj 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monako vo—Praga—Celovcc —Jeesnio« — Gorica—Trst 5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž.. Dunaja Westbh Celovca, Jesenic, Gorice. Opčin itd. OS 0 i* Gorice in medpostaj Ajdovščine. Ut 0 iz Oelovca. Jesenic, Gorice, Opčin. ' T<5 B iz Prage, Duuaja, Celovca. Gorice, Berolina Drmž ian. 21 5 0 i* Celovca. Trbiža (AjdovfČ.) Gorice, Opčin 6.50 0 iz Moreko^Ci Beljaka. Jesenic, Gorice, Opčin 8.10 R iz Prrge, Celovca, Beljaka, (Ajdov,), Goricp JU0 T iz P.'fge, B(iolina: Dreždan, Celi v ca, Trbiž Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih: 9 24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mejpoetajami) Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). Y Italijo prekc Červinjana i u Benetk. ' 4? B prrko Ćerviujaua v Benetke. Rim, Milan. Tidtm, Pcntebo. Čedad in B do Kormina (Cormona) preko \abrežine. r# 0 preko Červinjana v Br-netke—Milau (de zvezo na Videna in Čedad) " 3 preko Červinjana v Benetke,. Milan. Rim (se zvero na Videm). V Italijo preko Karmina in Vidma. B prt-ko Nubrež. v Karmin, Videm . Miiao, Ilim -K) 0 v Kcm.-u (se zvez-> na ("erviniaa in Ajdovščino), Videm, Benetke, •i 18 3 v Korrnia (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd S.00 B v Konmn in Italijo, i 0 v Korroin (s-e zvezo v Ćervinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. -0 8 do Gorice, preko Nabretine (*e zvezo v Aj-doTfečino). 1.00 9 »tu Kormina preko Bivia. ^ 3 05 6 do kormina (se zvezo ua Cervinjau). Tr3t—LjoMjaRa—Daraj (Reka-Ztgrsb-Budimpešta Getsnde. ".rfr B v l.jnlljcno, Dunaj, Reko,Zagreb, BudimpeSto 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 5.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. €.35 S r Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. BudimpeSu). G v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, P.udimpeSto. Oi Ob nedeljah in praznikih: 2.£5 do Krtniaa: 3.55 do Nabrežiae. Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Červinjana in Ksrmlna ~0 \z Kormina »n Červinjana prek« Bivia. B iz Kormina proso Nabrežine. f' 8$ B iz Kormina zve :a e Ajdorlćino) ia iz Červinjana : 1 .CS 0 iz Kormina preko Nabrcžine. •1.35 G iz Kormina (zveza z Ajdov$oi»o) in i r «>r- VJnjana. 7.15 0 iz Červir.jsna. 7.46 0 iz Korr i;{/.- : ' Vjdovsč.) preko Nabrežine B iz )\ ott - - AjdovSč.) preko Nabrezine O.oO G izborni h n. >1 i/. Červinjana.__ z 0uti)a (Ošteni ir. U&nšon^^ Ljubljane. Zagreba, Eiidiirpedte »» Reke. .iS 0 z Dunajt i .■ jdinipešto f^.30 3 z Dunaja, Ljubljane, Osten le in Londona 9 56 B z Dunaj«, Ljubljane Zagrc-ba, Budimpešte ia Reke. * 25 0 i Dunaja, Ljubljane in Reke. G z Duaaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte ('a nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine. 11.47 m "Kormina /Sar K osob e, k cV ^^ ™ oddati sobe, stanovanja, iveran*. k^or iiua za produtl Lite, poija-, uvoir^; kao: ir« pofOjila, vkajiibe itd. prodau ali kupiti p • iMčeJs." a!! porai-IJect prednicto Itd. t.d., ral se pusici feALIii OOIASO? » L .1 i c o s t i4', ki «o najceneji, največ čitaai — ij Tieti obstojef« sob«? ia poi njo. OJprto ukU>r Ed. Slat. K!ia. ina«rage. Teloradba, ele rina i. t. d. ^rospeKto in V oj as ni i a daj d Kavnatelj^tvo Krap' u^klli Toplic na Hrvaikem. naj'krepllnejša krnico za ter- E4r»vili50e ■ stanOTUTijf, uajvcJjt hlgij ^nlont komfm. I/jrsl .a re-rtar-'u-ija in kararaa. Cone zmorno. Ciialue Id konverzaelJ«ke sobo Dvigalo. Krasni Trturi I/fp* fat ca ce ke*. Stalna godha. Prostori za igre ia aho.lt i. t. d. Shramba avtomobilov. FoMj«vanje avtomobilov. Od postaje Rogatec, lokalna železni« a Grobelno-R'. gato?, k-Era(iiijake T«pli«-3 (ćr a CakoTec - Zagreb) i aro S a obeb postajah poitni landa ier, I>rlvatni rozovi. Privatni avtomobili po naročit?! pri hopaliao-nemu ravnateljstva do postaj 2abok, Krapina. Toplice. £to-gateo in Poljoano. A iS an a sch 1 TRST, ul Hassimo d'Azeglio 3. - Podružnica ul. Procureria 2. 1 j m Koncesijoniraun ofCjt\ Prodajalni«^ specijalitet Trst, Acquedotto 3 i m. m zelene tablo N^poijska zmes Pasta di Nape i giirantirajiR po 3z iu 36 k ' đjce.rje v Najflneje olja, tajnknanoja ■lollij&nska omaka para-dižkega jabolaa po 44 kre»Joerjov ikatljloa. Prodajalniea jestvin peter peiernel, Crst j ulzoa Criuiia 76. Prodaja: kavo. rlž, te3teniiie, slad\N\v\m> Severno-nemški Lloyd- Bremen (flORDDEUTSCHER IiL»OYD — BREMEN) ..» Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Galveston. Buenos Alres kakor tudi po pristaniščih juine Azijo, _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vi jakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15O00 ton.; 11 velikih parobrodov zo prevažanje blaga; 2 velika painika za vež-banje ; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v deln ; 155 manjših parobrodov Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 17* brzih, opremljeni z modernim komfortom —— BRZI PAHNIKI — ki preplovejo ooean v 5-6 dnoh 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na F. STUMPE Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. TELEFON štev. 20-68. mmm rftinSi^^A^ f Trstu, dne 29. »aren l»Ot> >EDINOSTc štev. 89. Stran XI Vesti iz Koroške. Koroški deželni odbor zopet pogorel ! Koročki deželni odbor je vr lil občini < !e Djeco viogo glede proračuua za 3 908, ano t s'-Otenskem jeziku, nerešeno. Dr-iavDO sodišče ra Dunaju je pred kratkim v.zsodilo. da je s tem kršila enakopravnost slovenskem jezika na Koroškem. Dne i\». marca t. I. pa je upravno sod'šče razso-:!o, da ie deželni odbor koroški ravnal cakonilo it* da je dolžan rešiti slovensko go občirr Sele v stvari proračuna sa ' to J 9OS. t S FAALI OGLASi. Tu naznanjamo pretužno vest, da je r VfiU oglasi računftio M po 3 stot. besedo; I rr-^ctnotiBkane besede se računajo enkrat ?rč Najmanj 5S pristojbina 40 atotink. PlaČs »e takoj. . . „, ~ a Vesti iz Štajerske. Štajerski deželni zbor bo imel t - secu januarju svoje, najbrž zadnje zase-ianje. Tedaj se odloči tudi vprašanje volilne forme. Nemci hočejo baje vzdržati vse •ruge skupine ne .premenjene, le v splošni ; iriji bnčejo ustanoviti več mandatov, soci-inim demokratom na ljubo. Radi celjskega gimnazijskega vpra šanja sa je vršilo v sredo na Dunaju posve* ovanje, katerega so se poleg minister^kega redsednika barona Becka udeležili tudi dr. rašovec, dr. Kukovcc, dr. Ploj, dr. Benko in dr. Korošcc. Posvetovanje ni imelo nobenega vspeha. ker ,je vladno stališče Slovencem nasprotno. Poln lonec rimskega denarja je iz-k-pal kmet Brumec v Lt-n-kovcu (okraj Slov. bistrica). V loncu je 1200 novcev iz nojsta-re ih časov rimskega cesarstva. Sodeč letnicah denarja, ie bil lonec pokopan okolu 1. >3% po Kristu. Gospodarstvo. »Assfcnrazioiit Generali«. — V •etrtek 2<>. t. m. se je vršil občni moj tega važnega zavarovalnega zavoda, na katerem je bil predložen letni račun za upravno leto 1907. Poročilo ravnateljstva omenja pred--t-ru vspelo emisijo 1000 novih delnic, td katerih dobiček se je določil matematični rezervi za oddelek ,.zavarovanje na življenje" v znesku 11,525.000 Kron. V oddelku .»zavarovanje proti požaru" je bilo sprejetih na premijah K 27,302.460, od katerih se je dolo--ilo K 12,269.989 rezervi za viseče ikode. Izplačane škode v letu 1^07, zna--ajo K 17,763.707. Listnica ..Vrednot" za premije ..požar", ki se imajo iejeti v bodočih letih, prekaša 113 milijonov kron. V oddelku za „prevažanje" se je njelo na premijah K 3,921*627. V oddelku za zavarovanje na „živ-onje" je bilo predloženih 18.845 ponu- leb za svoto K 154,968.405 in izdanih i K. 167 polic za znesek K 135,170.702. Vel javne zavarovalnine koncem leta 1007. znašajo K 917.014.397 zavaro-ane glavnice. Rezerve za premije v iddelku za zavarovanje na „življenje" so dosegle koncem leta 1907. svoto K 264,156.557. Rezervni zaklad tega iddelka znaša skupno K 323.629.347. Preskrboval ni zaklad in pokojninski fond za društvene uradnike zuaša 5.913.377*40 kron s 1167 upravičenci. Listi dobiček upravnega leta iy07 /.naša K 5,311.008-48, od katerih je ioločenih K 998.985*17 zavarovancem s pravico do dobička. Vrhu tega se je določilo 293.«01*87 czervi za viseče zgube in 146 900*94 Kron nedotakljivemu rezervnemu zakladu. Dividenda znaša za vsako delnico 600 frankov v zlatu, katere se izplača od :il. t. in. naprej. Pogled po svetu. Zločini v Belgiji. Belgija bo imela glede števila zločincev kmalu prvenstvo med državami. Po d ; irvnva zločina na teden ni Di* posebnega, a i.edavco se je v teku dveh dni izvršilo Sest Topai^kih in prostih ubojev, rfiir je za tako m Jo državico kakor je Belgija. vsekak.-r mnogo, V Brigu so namreč i:asii starega bankirja zaklanega v njegovem stanovanju, hiša pa je bi a vsa oropana. V fi- sliornu je ubil sosed trgovca, ki mu je bil d iž.'.n manjšo svoto denarja. V Beregenu je r.et potepuhov napadlo nekega mladeniča ter ff.. zaklalo. V Lekarinu so neznani liudje vr_M delavca Dekraja v rek<~, da je utoni!, 3 udar Zulc je v Subrevi napadel v pijanstvu sv o 28-letao hče-r, ter ji s kladivom razbil gl; - o. Učiteljice na Praskam. Na Pruskem je približno 22.000 katoliških ljudsko-iolskih učiteljev in T170 katoliških učiteljic. Pc oteštanUksh učiteljev je okolu 5^.000. protestantskih učitelji pa le 6627, torej asnrinka. Na 4— 5 katoliških učiteljev prihaja na kmetih po ena učitelj'ca, a šele na 30 I prnte9tantskih po ena ženska učna moč. L. ! 1879 je bilo na Pruskem 3153 katoliških in j 1876 protestanskih učiteljic. Od tedaj do! d?ines je število protestantskih učiteljic za i triipolki at naraslo, števi!o katoliških pa lej dvakrat. Učiteljice obeh veroizpovedanj tvori o gospod dandanes 18 od sto števila učiteljev ; o predzadnjem štetju si tvorile le 15 <>d slo. Profesorji matematike slove ~a ti maste in raztresene ljudi. Učeni matematik preminiil med živimi sinoči ob 10. uri po Tomaž \oung je ^ucil, da more mož^ doseči kratki in mučni bolezni, v starosti 52. let. ai OCO. * P J® P'®" ! Zapustivši obupajočo soprogo in SO- ffrbe. vsakovrstna lakirani a in tapecirerska dela s ' teftSftiff&C rodnikf kateri te„,Um naz^lajo vsem P^e-. TRST, „u,. <•„,.„. _ kakor na ledenem „Ver.. Ncwton je bil tako P"J?'elJem ,n znancem to nepopravljivo raztresen, da si je prijel zraven sebe sedečo ° 1 Ivan Semulič Kobal Anton Cfiue zmerne. TRST, ulica Giuliani st. 27. Trgovinajestvin, sveže blafijo Ferdinande Ferlettig ££„£«£5* damo za prst ter si z nnm natlačil pipo. Na! , ,, , ' . - - , . .- ... " , " r i nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne vratih svo;e sobe ]e napravil za svoio mačko! . J , - ------ ^ v PrnHoin CO na tedenske ali mesečne obro»k T | UUrtJU obleke in površnike za moSke. Ostanki pokojnega bodo preneseni v uiira Caperma 12. i. nad. vtljko lukujo, zrartn pa še tri manjše luknje | za mlade mičico. Grozen zločin. — V Sevili so zaprli anarhista Molina Rodriguez in njegovo ženo, j ker sta v teku 20 let pomorila in pokopala IS svojih novorojencev. Menjavala sta večkrat stanovanje, a povsod je mož izkopal jame, a ko je prišel otrok na svet. zavil ga | je v ljubo, ki je bila posipana z živim j apnom ter zagrebel jame. V 20 letih mu je j žena rodila 22 otrok, a glede štirih se je do-! gnalo, da so umrli naravne smrti. Bogat berač. V Neubergu na Češkem ' je umrl ntar berač, Adam Wilfer, ki je za- j pU3til srečnim dedičem razun stavbišča in ■ gozdov tudi hranilnično knjižico, ki so glasi i na 8000 K. iz kapelice občinske bolnišnice. To obvestilo služi kot direktno naznanilo. TRST, dne 28. marca 1908. Žalujoči ostali. |AXp qq za poltenega delavca meblirana oobica IoL/D 3o eventuelno da se posluži tudi kuhinje Ponudbe pod Zmernust na Ina odd. nEdiuo«ti". 410 Hogata izbera buon mereato", ulica Carducci ex Torrente 31. Prodaja ee tudi na obroVe. 1349 Zaloga vina TRST, ulica Chfozza Stev. 17 ISTRSKI TERAN -m za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. looin Ui«nnni*!p naznanja tem potom elav-JUblp UrcIJUrib občinstvu, da je pre^elU hvojo prodajaln ico iz ulice Barriera 5t. 4 v ulic« O 1 m o št 1. Pri tej priliki priporoča tudi svo'o podružnico v ulici Giulia št. 7. V nadi, da ea bide slavno občinstvo poča5čalo se v naprej toplo zahvaljuje. 73 (ocet^ najboljSe vrste zalaga tržaška tovarna jesiha MakatmUlJanDana, Trst, ulica Antonia Caccia št. 11. 74 Jesih Za krčmarje in gostilničarje po Dogovor.cenah. NB. Sprejmem poSiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vpaki množini SIMON PAVLINOVIĆ. Tržaško podporno in bralno društvo, Vrtnarstvo vabi na redni občni zbor ki ae bo vržil v društvenih prostorih v ulici Sladion fitev. lil. I. nadstropje. Zadnje brzojavne vesti. Ogrska poslanska zbornica. Potem je zbornica nadaljevala e ii alno debato o prvi točki Nagy-jevega predlaga. Posl. Dezider Baiiffy smatra oblik rtvi-zije za nesrečo. Pojasnil je, da ne b > v bc- j deči zbornici vsled volilne reforme nobena i stranka razpolagala z absolutno večino. Na-; rodnosti, socijalisti in klerikalci pridejo v j pomnoženem Številu v zbernioo. Gospodstvo j atraaldtuii skupin je p* za ogrsko državo j nevurno ; kajti za Ogrsko je vedno nevarno, ako je sestava večine odvisna od slučaja. Zmaga, ki jo sedaj večina izvojuje, se bo na Ogrskem bi itko maščevala. Potem ko so še posl. Pilisy (neodvisna levica). Ivan Ivanka (Slovak) in Skiteak (Slovak) uložili številno spremtnjevalnih pred logov, je bila razprava odložena na lutri. Sledila je vrsta interpelacij. Posl. Petoe (demokrat) je interpeliral glede razpustitve delavskih organizacij. Izjave ministra za i nanje stvari so bile vzete na znanje in seja ie bila zak!;učena. Z otoka Haiti. PORT-AU PRINCE 28. Nemški križar Bremen je odplul v Kingstcvvn a 75 begunci iz nemškega in francoskega konzulata. Bebel bolan. LIPSKO 28. „Leipziger Neuste Nacli-ricliteu*4 poročajo iz Berolina, da boleha Avgust Bebci na' srčni bib:. Pojavlja se tudi vodcnica. Srbska skupščina. BELIGRAD 28. Skupščina je v prcem j - yr • m čitanju v sprejela proračun za 1908 in v 2 (1 f * ■■ ■ / BI (I I čitan;u rakonski načrt glede podnljšanja j v w ^ * v ^ privilegija rarodrii banki. Prihodnja seja v F^OtTlSUmnega dfUŠtVa mizarski mojster. Trst, ulica Belvedere Ptev. 8, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela Josip Stolfa Aleksander patin am * * Delo fint in II6T Sprrjema vsakovrstno tapetarsko delo trpežno. Cene zmerne. zelenjave v Trstu, vsakdanji dohodek do 20 kron s hi5o in pripadki vred z letno naiemSčino petsto goldinarjev dsje se v najem. Ponudba pod „Vrtnarstvo" pri In-seratnem oddelku E'inosti. 414 poSilja tudi uzorce. W| |n olje in lesnike prodaja Martin f£raj : VlliU cur — Funtana (Vr§ar) Istra. Na zahtev 301 dne 12. aprila t. I. ob 3. uri popolud. Ra(jj odpotOVanja jalna zelenjave v ulici Madonnina 18. i l/iinim ptare mr,ke oblete, oficirske uniforme. ■ IV U PI ■ II srebrne in zlate pssce (borte), po naj-j \i5jih cenah. O-tsnem tukaj tri dni. Dopisnica zad o- ! »tuje WILH. HAUT, poste reftante. Trst 1. (427 j i loče se takoj stanovanje V«^« j z 2—3 sobami, vrtom ali teraso. Ponudbe na upravni niitvo Edinosti Tonnoitn J^ Rpcca Tias,edniki Jakol>a •> Predlogi morajo bili naznanjeni društvenemu j tSpOSliO Oi. Ddbbd Klemene — Trst, vodstvu vsai 8 dni pred občnim zborom. | ullt-a San Intoulo I. Trgovina manifakturnega blaga Glnsovnice fce bodo sprejemale na dan občnega ] iu malih predmetov ter sukna za ženske obleke. 1. ure do volitve. DNEVNI BED: 1. Nagovor predsednika 2. Društvena kronika, poroča tajnik. 3. Poročilo blagajnika o računih za leto 1%7. 4. Izjava pregledovalnega odbora 5. Predlogi in inte'pelacije *) 6. Volitev vodstva in odbora zbora od 9. do 12. predp. in od Načelstvo. VABILO na ponedeljek. Cesar Viijem v Benetkah BENETKE 28 Nemška cesarska dvojica se je danes predpoludae v gondoli pe-ljcla na sprehod po mestu ter se je o poludne vritiia sa jahto rHohcnzol!ernu. Popoludne je cesar Viljem obiskal italijansko Iad;jo ,;Fer-ruccif". Dogodki na Ruskem. Generala Fock in R^i-s. PETROGRAD 28. G, n r-. Ui Fock in j Reiss sta po'Viina. da Vstopita iz s^užb?. i Grof Witt<5 prott flotnem načrtu. PETROGRAD 28. Na slodu stranke centruma državnega sveta se je grof \Vitte v J poMr: gt trnom g ver i izjavil proti dovoljenju | kreditov za bo ladije. K r i^na Rusiia se- j da: 8 in pol milijard rub-iev dolgi, je treba dobro preiiii3iiti. katere izdatk-3 se lafcko še odloži. Itd itko za floto se lahko odloži, stroške za armad.-v pa ne. V letih 1909 in 1914 bo morala Rusija plačati velike svote Franciji in Nemčiii. Ako hoče Rusija misliti pred 1914 na obnovo bnjue flote, mora v tem Blučaju najeti posojilo ene milijarde. Jeli to možno ? Grof Witte jo konečao izjavil, da je treba z gradnjo flote počakati vsaj do I. 1914. pri Sv. M. M. 8podnjl, registr. zadrug* z omejenim poroštvom ki se vrši V nedeljo dne 12. aprila 1.1. ob 9. predp. v draStventb prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. ,, blagajnika. 4. Odobrenje letnih računov. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev novega odbora. 7. „ nadzorništva. 8. 6'prememba pr.i vil. U. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO fitev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina- *-t- stili ur. - Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah. Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. Pari Qomfl7 naslednik G. KUR uari oamez BISCK.a. krojačnicl Trst, ulica Tor di San Piero 4 izvršuje obleke za civilis e in vojake. == Dazntniti slavnemu občinstvu, tla sera prevzel dni- Čast mi je štveno krčmo v bv. Križu pri Tistn. v katnn »e toči vido Iz najboljših kleti. K uhinja izvrstna. Cene zmerne. Za obilen obiik *e toplo priporoča Ivan g,„ 5 u t a, voditelj. Ttinnuino na deieli okolici se prevzame. I rgovma Ponudbe pod ^Maja 400J, poste re^tante, glavna poUa Trst. 448 Službo išnem v kaki pisarni pri kakem podjetju ali v kakem denarnem zavodu kot nigar ali kaj iednakega. Absol-viral sem nekaj rarredov srednjih »ol iu 2. raisred uč.teljišča. Govorim, pi5em dosledno slovensko, nem-gko. indijansko nekoliko. Naslov rMarljivost "23*, glavna poŠta, Trst. 144 Sobico s hrano skupaj žit 50 kron mesečno išče gospodična uradnica Nemka ne predaleč od Piazza Caserma. Ponudbe pod „uradnica14 na Inser. oddelek „Edinosti". Kupim glavna poš a. mizarsko orodje in banke mizarske. Ponudbe pod „Banki 30 '. PoBte restante. 417 Iščem čevljarskega pomočnika. Naslov pove „Edinost" pod štev. 443. 443 Proda se Moncenidio, Trst. prodajalnica jestvin. Dnevni do-ho'lek kron 70. Ukmar, kavarna 418 || ki se dolgočasi, želi korespondirati r. & ■■ z gf apicami iz mesta ali dežele. Naslov : Jugoelav", poite restante. Ljubljana. (428 Dežel Iščem posojilo f0 P° I Anton Gosnek, Kjadin štev. 93o, pritličje. 43f» Kupujte Cement Portlaiid prva tovarne „EXCELSIOR" v Splitu Skladišče pri Emilio Vannoni Trst, S. Francesco d'flssi 18,Tel. 636 Skladišče „Cementa Romano" (hidravlično »pno) in malca (grsso di presa). ®E=] [=3 (§)[=]: T- Veliki kinematograf BELVEDEEE z aparatom najnovejšega sistema Pathe-Fr&res Jrst tatica Belvedere št 19. tik vojašnice — trsi Vapored od 28. marca do 3. aprila Tatova izmisel. komično. — Roman vedeževaike. absolutna novost, pretresljiva drama. — Na barikadi, Senzacijonalna novost. — Partija na šah, komično. _ Ob praznikih od 3. do 10. ure zv. — Ob delavnikih od 5. do 10. ure zv. _ |TT|I l I llTTii i i ifrTl Stran XII »EDINOST« štev. 89 Trst, dne 2y. tnurca 1908 Delu. i\mn K10, — Telefon I9-B5 — Osrednja banka 0 čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Pontćrosso 3 vloge na knjižice« Vloge na tekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 4 3/4% Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja siroti nsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog atoli K 85,000.000 - Naslov za brzojav. : SP0RO3ANK* Z G t—"—. Dr. A. Barkanović pecljalist za notranje in ž včne bolezni SVOJ AMBULATORIJ v Trata v olioi Sanita Ste v. 8 ORDINUJE: vsak dan od 10.'/, do 12.»/« ure zjutraj ia 4.—5. popol. PEKARNA jVtdchiore Obersnu ulica P. L. da Palestrina štev. 4 prodaja, sveži kruh. trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale Specijaliteta biSkoti lastnega izdelka. Savo Kurbalija FiDfajalDica jestvin in Monijalnega bla^a TRST - ulica Madonnina 33 - TRST Prodaja ieetvin veake Trste, kave, rlža, sladkorja šokolade kakao, napoljske zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjati in praške fcabane gnjati, katere se kuha vsak dan. Niško, ameriško in dalmatinsko olje. Vino in pivo v buteljkah. velika izbera tu- in inozemskih liker] ev Odprlo se is mm skladišče tom Ludo Fonda Trst, ulica deli' Istria šfeu. 18 s prodajo navadnega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno. Skladišče šivalnih strojev igel, olja, aparatov, potrebščin iti TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja REDIVO & ROMEO Trat. ulica Bel^edere Stev 40, Trtt ■ 8!-ir !!-5 r SS-*r-If I i t i i i i i i i i i ; t i i l t i i i > i l ! i II t i t M i t i t i i i i j ii ulica Ponato Bramante 6 Priporoča Tam svojo čevljarsko dolavtncf«. T dobi . e v skladišču vsjtke Trste čevljev {»o zmerni ceni. Sprejema naroČila po rteri. m kt O} f| Telegrami . VALENTIN CERGOL u ioa Scorzerla št. IG T\;orničar odlikovanih kranjskih kislih zelj Trgovina z urami Sfaffaele ChiarelSi fižola, svežega sadja, kraškega krompirja j ^ -T" j i' ptvz vrsie, suhih * gob itd. _____ - \ 0 -V ! .as I *«tni">i! i i iiii :i'4)'ri' i r int.4i4i.iaiK: uu.:ii i i>-t i irj^ii i l m i i i i i i i r i 1.1 i iO Trst, ulica Barriera vecchia 19. Velita izbera zlatih in srhrnih '■,y žej nih ur za mo&ke in ieuak«. Sobne zidne ure ^»CBdol«}, bu-^ dilr.ice a gld. 1*50 in \ei z jamstvom 7,a dve leti. e poprave z najvedo nt-tf.uOuofltjo. Cens po dogovora * V A V e o o o o o Prodajalnica jestrin in tolonijalnega blaga Ivan Škerjanc, Trst ulica Massimo cTAzeglio It. 5 VELIKA IZBERA: kave, sladkorja, olja, riža, sapeljake zmesi, »ved, mila, plznakega piva v buteljkah, b lik o to v Itd. Itd. Ako se nakupi za 100 kron (v več kratih) dobi : - vrednosten dar —■ Giuseppe d'Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo In Honte 6 prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela obstoječe od leta 1852. Sprejme me tudi popruvljarja. SI;ajsiišč; t Ki odiliiici Mizzen (S. Giacomo S. Jah-1 Tvrdka vstanovljena leta 1877. //^//ar Schnabl & CJo Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Krainz) Urad: ulica Nicalo Machiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Telefona: urad: št 14-09. — Skladišče: št. 61. Naslov za bnzoiavke: rUniversuitf — Trst. Prodajajo po zmernih cenah s Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko Cavi vsake vrsto za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje In osKrbljenJe vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- FRANCJBSCO CAMEEIHI Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca i pripravljene sa barvanje. -- dtllk Zonoa11 Specijalni izdelek da z}4 stare barve i* malerijalor ia rjaT • koTin. M . . ii ,, i mftfna ki m ne unamejo, ki se Tzdriujejo Tkljub atmosffriiulm spremembam jsar > e sveuc in moiue i-lainoeti in kiitelnim soparom, posebno priprarne za ladije, želez,.ićue rože in txamway-e, bolniiniee, kopeiji, iole, arade, privatna stanovanja, prenoćiMa, restavraute, gledaliJ&i itd. itd. 8peo^)aiitet*: Podi Jako »y«tll za lukanan« dela. . HT Prevzamem vsako delo, bodi«! fino kakor tudi navadno, katero Izvršuje Izveiban slikar ==^=== Kaj »e ne cauiadi poprrv M T itmI a •takttoukaiko, k*k« popn«* (Uk U K***!!!)'« «T«aJJi (hm jaks nem la tzvriltav pvpalaa. ! JADRANSKA BANKA v TRSTU KUPUJE IN PRODAJA — vrednostne PAPIRJE (RENTE, OB L»I GA CI ti E, ZASTAVNA PISMA, PRIUOR1TETE, DELNICE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) -----VAIiUTE IH DEVIZE — PRSDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). unTi inkaso. Srzna naroSla >o SAFE — DEPOSITS oo PROMESfc K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE 5® OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure: 9.— 12..2SO—530. — Brzojavi: „JADKANS&A" — Trst. — Telefon: 1463 in 1 /93