12. stew. PoStnina plačama t ffotorini. Oelje, torek 31. januarja 1928. Leto X. Izhafa • torek, 6etrtttk I» •oboto. Sfcwe mesečno Din T— za. inozemstvo Din 2^—. Fo«am««na «tevllka I Ola. firfna po§tno-Lekovnega tavoda šte*. 10.666. NOVA DOBA la apraw *!**«• i Calfa Strossmayerjeva nlfca t pritltfje. Kokopisov ne rraCama e«laal p« tartfn. Telefon tnt Itev. 65, Odločilna seia demo- kratskega kluba. Stališče Lj. Davidovica, V. Marin- kovica in Mil. Grola. Beograd, 30. januarja. Danes ob 10. iwi dopaldne se je pricela seja parla- lnemtarnega kluba demokratske stran- ke, na kateri se jo iniel obravnavati predlog Ljube Davidovica glede ustva- ni/tvo demokatskega bloka. Prvi je na- stopil Ljuha Davi-dovLd z dolgim in to- meljitim zaigavoram svojega predloga. Za njim je govoril zunatnji lniniiister dr. Marinkovic, ki je zagovarjal kon- centracijstko vlado, koje jedro bi tvo- i'ila sedanja veeina in katera druga skupina, vendar pa nad bi ne bilo fu- zije Davidovicevlh. demokratov s kmet- sko-demokratsko koalicijo. Za njiiin je »ovoril poslanec Milan Grol, ki je na- atopil ostro proti Marinkoviču in za- gayarjal predlog Ljube Datfidovica. Seja je, bila ob 12. uri prekinjena in se nadaljuje popoldne; Za njo vlada v Beogradu ogroinno zanimanje. Vsa pozornost politikov je obrnjena samo na njen izid. Davidovicevi demokrati na razpotju. V Celju, 30. januarja. Danes se uitegne parlatuientarni klub demakratske st ranke odločiCi, ali bode *e nadaljG podpiräl rožim kJero-radi- fcaJske reakciyc ali pa se bode postawil na lastne noge ter prevzel po svojem .predsedniku g. Lju-bi Davidovicu vod- svo parlamentarnega khiha in s tern tudi vodstvo državnih poslov v naši domovini. Kakor jo znaoia, je skJical g. Ljuba Davsdovic za danes dopoldne ob 10. sejo demokratfcjkoga uarlaanentarnega kluba, na katcri bo stawil formalin predlog, naj se jzvrši ujedinjenje de- mokracije in se naj v to svrho sprej- nie sklep, da se demokraitska stranka in KDK združitai y skupni parlamien- tarni klub, ki bi potemtakesn pomenjal koalicijo Daviilovicevi'h in Pribičevi- cevih demokratov, R&dicevcev 'm. srh- skih zemljoo-adiiikov, skupaj. 164 po- slancev. Če bi ostalo pri, parlamen- tarni vladi, bi moral ta blok dobiti in prevzeti vlado, osobito še, ako bi se od- ločila; jedna ali druiga radikalna frak- (ü'ja, da ga podpira. Kakor smo že imeli večkrat priliko ugotoviti (udi v našeni li^tu, se je pri- čel pri nas odločilen boj nijed. reakcijo ill doniokracij'O. Tiipični predstavniki reakcije so pri nas radikali in kleri- kale i, oJjoji. ozko.srčni regijonalisti, prijaielji koruptne iii nasHne javne uprave, nasj>rolniki naijšir.še osebno in duševne. sval)ode. Pratii teni se bore vse gori na.stetc demokajtske skupine; baš zadnji kongres demokratske stranke v lieogradu je dokazal, da se tmdi! alaii- slvo dt'inokratske sitraaike v Srbiji ni- kakior ne .strinja z oi>ort'uini'zm!om oaiili demokratekih vodij, ki, so mnenja, da svoji s train ki boljše služijo s tean, da sentavljajo čcitudi z radikalnimi- reak- cijonarci, vlado iiaše države. R«nkcijonarci poA'sod težko zaipu- scajo zaivzete pozid'jc in ludi pri nas se bode proti nastajajoči demakratski eri z vseniiii sredstvi. Zadnji ledon so lioteli zvabiti v svoj tabor g. Radica; ponujali so mu vsako ministrstvo ra- zen mimistrskega predsedstva. Svoto- zarja Pribilčovica so po Srbiji razkri- čali radi srbofob.stva, ker je zadnjo ne- deljo v Zagrebu konstatkal, da zmaga na, Kaijmiakcalan.u ni saino zasluga Ki'bija'ns'kih bojevnikov, temveč tudi prečanskih proötovoljcev in da se ta /diiaga mi'kakor no sine v javnoisti iz- korißcevati laiko» da iinajo v^led nje Srbijanci kakršnokoli predpravice prretl pročami (na pr. pri uradnistvu pri daivk/ilis državniili dobavaii itd.). Naliujskali so proti Priibieevicu ieden del rezervnili častnikov in voeraj je priredil jeden del raidirkalnih akade- mikov na trgu pred Narodnim gleda- liščom v Beog.rad'U velik javon shod proti Pribičevicu. Shoda pa so se ude- ležili tiuli dcmokraitski dijaiki in domo- krateko mcše-anstvo in iz nameravaiie obsodbe 1'ribičeviča je nastala1 velika nianifeista^ija za njega, to se pravi, z- skega dopisiiiika o zadnjih dogodkiih v Vatikanu, Tajna so, pravi, pota božje previdnosti, ko razlaiga, da ne ve raz- ložiti, ziaikaj je papeze'va düplomacjja pripravila ai'ganistimskeiga omira do (jficijelneiga obi^ka — po Moskvi, za- kaj j© ta di'plomaciiia sklenila konkoi1- dat z AlbaniJQ, kar jc samo sluičajno v skladu s politiko fašizmai, in zakaj je za pi'imiasa madjarske cexkve iino- novala, posadivisi ga obenem v skrlat. slovaškega odpadnika, ki je zopot s prvimii beseduimi po naijvišjemi blaigo- slovu otvoril fantom tisocletne konsti- tucije Madjarske. »Slovenwv< reierat .'© pravzaprav uisto odkritosreen. Zaito me mika ver- jeti, naj zadnji stan'ek, oni o božji pre- vidnosti, dopove brummeanu Slovencu, da kljub tein za nas in nažo domovi- EO precej * kocljivim, od Vaitikana aranžkanim dogodkom zaupa v lju- bezen Vatika/na do nas. Enako, kakor ,«"e bi skušal jaiz dokazovati, da vlada pri nas red in davčna enakopravnost, da pa bog tepe, koigair ljuibi. Baš zad- nji »Slovenceiv« stavek mi daje po- vod, da se pečolj pa i'zmiisljene koristi držav na teni svetu, še točneje na teni plan,etu, ko- risti, ki) iizvirajo iz najprivzen, do katoliitäkeiga boga iai do njegovrciga nauka niti naiimonjše z\ieze. Razuanljifvo je tedaj», da je »Slove- iLec« kot glasilo polititne stranke, ki črpa baje svojo nioralo in svojo etiko ne morda v kristiijani/Zinu, nogo spe- cijelno v katoliškem verouku, vedno nekako v zadregi, ko išče ob porooanju o Vatikanu in njega sodobni vlogi iz- raize in ovinke, da prekorači klance in vrzeli nezaupne logike čuječega,, cieprav priprostega človeka pri nas. Kadar čitam -alr^ versko načelne >.-SloAT€(nöeve« stolpe, imam vedno vtis. da se mii kadi neslana, juha v nos. In, ko je »Slovenčev« rimski dopisnik pri- pisal oni zakljuoek o tajnih potih bož- je prevfrbaasti, sem prepri^atn, da si je oddainnil, vesel, da je morda mar- 3ikatereanu bralcu, ki bi se mu sker oci razletzle, vdailinil taLazbo: »saj res, vise to je vendar Le šala«, namrec — akt vljudnosti! Žalibog pa za ljuidi odprtiih oöi in neprejudiciranega misljenja že davno ni več nobena tajnost, da se Vatikan ne more znobiti prelostnega spomina na zlate case zelo obilne in rodovitne svoje teleßjiosü in se giblje prav po niajiirah eksemplaričnega dilpomatiz- ma. Za vernike — boije poslanstvo, za razne narode v mejali cloveskih sim.- patij in razuiaskili sposobnasti nje- govih fizicniih organov — diplomaci- ja. Vse v enetm in istem innenu s^retega očetaj. Obisk iz Afganistana^ konkordat z Ahmedoun Ziognm in T>oškrlatitev g. Sapučka, false Szeredija so diplomat- ska dejanja Vatikana, ki naj ne pri- neso Afgamistancem, Albancem in madjarskim aristokratskim kalvin- cein edinozveucavni nauk, nego naj osigurajo in povočajo politični vpliv rimske cerkve. Ker pa so to taka de- janja, ki jili naa vernik — Slovan, Jugoslovam in Slovenec ne bo raz- umel, ali ki se mu bodo add a aelo. zelo suimljiva in maJo, malo saglasna- z veronaukom iste cerkve, je bilo —• vocigled verjetnostii, da naš človek ne Prüderie Boutet:. Tat! B»p ie po polnoči. V spalnici svoje vile je sedel gospod Fallaire v bledo- Et'{yiaKffii; naslonjen na naslonjač «I -°^ ?knu cigaro- Rulö je bil spuSCen in luC ugagena. Gospod Fallaire je sanjaril v tmini; mislii si je, da je življenje vendar prijetno, ee ie človek še mlad, bogat, zdrav, nepo- roCen in če ga ljubi žena ... Njegove misli so poletele ginieno in nežno k sosednji hiSi, a so se kmalu poglobile v srečen sen ... Nenadoma je planil gospod Fallaire kviSku. Nekdo je trkal. »Milostljivi gospod ! Ali niste milost- „G™iroaiiKire je ?ianii k vrat°^ Na hodnku k, ga je s]abo^no svetlievala svet.ljka s stopnj je «ledal svojega slugo, napol oblečeneea m bledega. »Milostljivi gospod, v vrtu je tat I Cul sem krik in nato korake p0 pesku.« Gospod Fallaire je bil odločen. Tipaje se je vrnil v svojo sobo, si nadel hitro čez pyjamo dolg dežni plašč in vxel samokres. »Naprej!« je rekel kratko. *Da, milostljivi gospod,« je odgo- voril Justin brez navdušenja. »Toda I jaz nimam nobenega samokresa. Stopil bom v shrambo po sekiro in pridem takoj za vami.« Gospod Fallaire se ie dal raje spremljati. Počakal je Justina in nato nesliSno» za spoznanje odprl vrtna vrata. .. SliSal ie, kako je rahlo Skripal pesek in videl, kako se je v nočni poltemi plazila neka senca od grma do grma. S samokresom v roki je skočil gospod Fallaire naprej in Justin ie vihtel sekiro. Senca je spoznala, da so jo odkrili in se je priplazila izza grmovja. »Stoj, sicer streliam ! Zgrabite ga, Justin! Roke kviSku, lumpl« »Da, gospod, da«, je zajecljal pri- dušen glas. Mož je dvignil roke in Justin ga je objel, ko se je bil prepričal, da ni bilo nevarnosti. Gospod Fallaire je nameril samokres na ujetnika. »Ali imate pomagače?« «Ne, gospod. Tudi nisem to, za kar vi mene smatrate in bi vam rad po- jasnil ...» «Dovolj, lumpl Justin, držite ga!« «Da, milostljivi gospod, a prosim, pazite na samokres. Taka stvar se včasih sproži, ne da bi bil človek na to pripravljen, jaz pa stojim ravno pred njim ...» «Dragi gospod», je začel ujetnik znova, «moj poIo2aj je sumljiVj saj vem, toda dovolite mi razgovor par minut. Razložil Vam born . . . samo Vam . , . Va§ sluga me lahko uklene, če želite . . .» «Dobro», je rekel gospod Fallaire, ki se ga je bila polotila radovednost. «Pojdiva notri». Justin je suval moža pred seboj. «Počasi», je stokal ta. «Izpahnil sem si nogo». Nekaj minut pozneje je sedel gospod Fallaire v svoji jedilnici, s samokresom na mizi pred seboj, svojemu ujetniku nasproti, ki mu je bil Justin zvezal roke in na katerega je padala polna luč svetiljke. Bil je mlad mož osemin- dvajsetih do tridesetih let, temne polti, elegantne, od'icne zunanjosti kljub svojemu trenutnemu, obupnemu polo- žaju. Gospod Fallaire je imel občutek, da vz je nekje videl. «Čakam na vaSe pojasnilo», je rekel. «Dragi gospod, ravnokar sem bil skočil z okna male vrtne hiše, ki spada k sosednjemu posestvu in meji na ozadje Vašega vrta . . . Naj Vam še pravim ?» «Zdi se mi tako, kajti ne razumem. Sosednje zemljiSče je last mojih pri- jateljev gospoda in gospe Marrois...» «Vem. Minulo zimo sem bil tarn po- vabljen istočasno z vami, gospod Fal- laire. Imeli smo velik dine, gotovo me niste opazili. Ime mi je Pavel Breu- von ... Moje karte so v listnici . . .» «Slejkoprej ne razumem», je odgo- voril gospod Fallaire, ki je očividno zadrževal silno razburjenost. — «Kaj ste počeli v tej vrtni hiši? Zakai ste bežali kakor tat?« «Ker se je gospod Marrois nepriča- kovano vrni) iz Pariza. Ali so zares potrebna še nadaljna poiasnila? V tej vrtni hiši sem bil ževečkrat... Skozi zimski vrt dospem v park ... ,odpro' mi mala vrata v vrtnem zidu, skozi katera zopet odidem. Drevi, ko se je začulo drdranje voza gospoda Marroisa, ,so* me čisto prepadli zapustili, ne da bi bili pomislili, da nisem imel ključa in da se torej nisem mogel odstranitt. Kaj storiti? čakal sem, dokler niso Š1! vsi k počitku in sem potem skočil z okna, da bi tako prišel skozi vaS vrt na cesto ... Pri tem pa sem padel tako nesrečno, da sem si izpahnil nogo». «V tej vrtni hiSi se ,sestanejo* Cesto z vami, pravite? Da, toda.,. koga... najdete tarn?» je vprašal gospod Fal- laire z brezzvočnim glasom. «Koga? ... No, to je ... to je ... gospa Lehallier, sestrična gospoda Mar- roisa. Toda pokopljite to ime, ki ste mi ga izvabili . ..« »Hahaha I... Ni mogoče ! .. .« je zatulil gospod Fallaire v nenadnem izbruhu veselja. — «Kako?Ta debela, tako ravnodušna vdova, ki se očividno zanima samo za jedi?... To je res dobro?... Ona se torej tudi Se vname?l... O, oprostite, äalim se... ona je dražestna 2ena in konino tudi Stran 2. »NOVA DOBA« Štev 12 čifta saaiK) »Slovonca« — pač treba iz previdnasti narprajviti gesto resnične- ga porocanja, sliko iz poročila pa za- gmiti ?> apelom na ver.sko prepri- canj«. Mislim, da ni. na mestu »ale prepri- čearom darovani slovaški od- padnik je spi'ejel od Vatikana, 7a\ Sladjaro skofwftko, nadSkofovsko in Skrla-tno casst v prisotno?>ti Haihsbu/rLa- na na odlicneon mostn in z ixjavo, dCilIier Zeitung" proti nKnllurwehr*. Kakor jo bilo pričako- vaiU Jc »Cillier Zeitung« Vv«*a bcvsna mi »KultuTwelir«, fflasilo narodnih manj- šin v Ncmčiji, ker m jo ta list dovolil nekoliko lLeprijetnin konstata^ij na naalov našila nem&kutarjev. GlaMiega vprasanja se pa »Cillier Zeitung« do- sledno izogiiblje: no povo namreč, kje, so v Sloveniji. razvm Koeevja, Apač in znabili ke delno Maribora tißte »nem- &ke narodne manjv^ine«, ki'bi Kpraxiio Äkupaj za jeden raarednemških otrok? To se pravi otrok od Rtarišev, ki ro ro- jeni Ncanci, ne pa samo pri Nemcih v fcluibi ali pa.poturico iz doJw arRtrij- skega rožima1? c Newamnost. Tukctjsnia -Cillier Zeitung« opi«uje i>o Greifenauerjevi slovslvoni KffodoA-ini iz I. 1919. razvoj Blovensfcega. slovstva in jcnano.sti do ' prevral« v dokaz, da mis ranjka Av- strija ni zatirala, temveč nas kulturni raa\-oj pospesevala! To je nesramnost, preraöunana za kake noti<>e v nemško- naoijonalnili časopisih onstran niej. kajti povedano ni. da stno si celo svoje filavstvo in vse svoje druge kulturne institucije Slo-venci tistvarili sand $ prostovoljnimi doneski in z zastonj- skim delom. Za tako selfmademanstvo niinajo saveda naši ntiinžkutarji n.obc- nega smilsla, ker oni niso ničesar ustarjali sami, ker jim je dala vse ali država aili pa »Schulverein« in »Süd- mark«. In ne lo knjig, časopisov, šol Ltd., temveč celo denarne nagrade za to, da so se teh in drugiih kulturnih sredstev pasluževali! c Koionlja na Jožefovem hrlbu. PiSejo nam : V [zadnji Stevilki Va§ega cenj. lista ste se pravilno pritožili radi postopanja mestne občine, ki nam ne privoSCi kozarca dobre pitne vode, dasi smo se naravnost žrtvovali za omiljenie stanovanjske bede v mestu Celju in dasi tudi ugledu mesta Celja ne bode prav nič Skodovalo, ako se ustvari na naSem gričku lepa kolo- nija vil in stanovanjskih hi§ic. Je pa Se eno vprašanje, ki je straSno za nas : poti in ceste. Dohod in dovoz sta skoraj v enako slabem stanju. Tu bo pa moraia nastopiti okoliSka občina, ker živimo na njenem ozemlju. Vsaj dostojna dovoza z obeh strani in glavna povprečna cesta se bode mo- rala napraviti. V tern oziru prosimo vso one občinske odbornike v celjski okolici, ki imajo kaj srca in uvidev- nosti, da se zavzemejo za na5e težnje. c Stara mržnja ceijsklh nemSku- tarjev proti okoliSki soli še najbrže vedno tli v srcih nekaterih gospodov v celjskem obCinskem svetu, drugače si ni mogoče razlagati, da je večina hladnokrvno odklonila od demokratov zahtevano regulacijo ceste do nove okoliške sole na Dolgem polju. Koliko ovir je bilo treba premagati, da se je vobče dosegla stavba okoliSke Sole v mestu! Koliko pomeni taka ogromna stavba v severnem delu mesta, ki ga hočemo v nekaj letih zazidati in raz- Siriti vsaj do železnice! Vse to pa nič ne pomaga : to šolo so celjski nem- Skutarji ovirali 50 let in delajo ji s po- moijo Vcratkovtdmh Slovencev težkoče Se danes. c Uradni dan komfsarja za agrarne operaclje v marlborski oblasti se vrSi takrat radi praznika v soboto dne 4. februarja od 10. do 13. ure v palači mariborskega velikega županstva v Mariboru, pritličje na desno, soba St. 9. c «Edlnost» izobraževalno društvo napredne mladine v Celju, priredi v soboto dne 4. februarja v Celjskem domu svoj prvi zaključni plesni venček pod pokroviteljstvom damske^a ko- miteja z gospo dr. Kalanovo na čelu. Vse celjsko napredno občinstvo se vliudno vabi, da se te prve večje pri- reditve omenjene^a druStva polno- Stevilno udeieži ter s svoio prisotno- ' | stjo pokaže smisel za prireditve demo- kratske mladine. Tu naj napredna mladina vidi in spozna, da ni pre- puSčena sama sebi, marveč da ima v starejSih močno zaslombo, ki je za napredek in razmah druStva potrebna. c Mali razlog in velike tyosledice. K poTočilu o zadnjem karamibolu na celj- fiJki postaji, ki ga je zakrivila mala ne- pazljivast. dostavljamo, da je marteri- jalne skode okroff 300.000 Din. c Vinarsko druUvo v Mariboru je imelo v petek kvoj občni zbor, na fcate- • rein je bil izvoljen za pred,9edjii!ka i ablast ni odbornik za kraoüjstvo gasp. Alojzij Supanic, za podpredsdenika kinotiJÄki referent pri velikem župan- stvu, g. svetnik Zidanšek in za tajniku g. inž. Supainic. Drustvo šteje sedaj 9 ustanoviteljev in 1376 rednih članov. Izdaja iüATstno urejevan mesočnik Naše Gorice«. Priporočamo nairačilo! c Zgifisitev mtcdeničev rojstnih let- nikov 1908, 1909 in 1910. Mestni m- gLstTat oeljski lxxzi'va, vse v Geljn birkstojni ali ne. Mladendiči iel- nika 1908, ki so pristojni v Geije, mo- rajo .seboj prinesti domovnico. krstni Yv&l, driLZiiiÄko polo, v kateri mora.jo biti vpisani vsd zi'vi in e^-. umTLi drri- žinski člatnii^ vsa. šodvska spričeva;la in potrdilo daivčnoga. iixada ßlede ietne- ga neposrednega ckn-ka. Mladeoiici istega letnika, ki niso. v Gelje piiistoj- ni, pa pniinesejo seboj lo domovnico, krstni list in diružiinsko i>olo. Iste do- kuimente prime»ejo seboj tudi nabor- niki letnikov 1909 in 1910 broz oairH na pristojnosl. (Msotne naixxrniLe mo- raj o prijaviti njiiliovi staviei^ ssljev. Ko je privozil saivinj^ki osebni vl&k ix> trač- nicah, je nenadoma na.sUila lnocna de- tanaoija. Stroje^iodja je takoj uffta/vil viak in pi'egledal tračnice. Eksplomjii k. sreči ni naiprawila. n.aboTie žlcade. Po- balina, ki si je izmislil to predrznost, bi biio treba eLsem'p'laricn o kaznorvali. c Taivhxn. V soboto. dne 28. t. m. mod 12.30 in 13.30 je nekdo uleraidel Ke. Rasehevi Iz. stanovanja ge. Küster- jeve -ovTaitniik dz erne bar vane Iisi6j{» kože, v red en 800 Din in pax sivih ro- kct.vic v vrednosti 40 Din. c Izgube in najdbc. Tzgubljen-o: uož- rvira za ofkiTsko sabljo. Naijdena:'iß- lezen izvijač in listnica z nekaj nad 100 Din gotovii/ne. c Za celjskega Sokola je dar-uval wi- letrgo\-ec g. F. 8. Lukas v Gelju 100 dinarjev. Pasneraajie! c Tamburaški koncert ae bo vriAi v gostWni »Jden« dne 5. • februarja,. Za- octek ob 6. uri pop. 10S prosta . • . Naj Vas vendar hitro opro- Stim VaSih smeSnib spon ... AM Vam smem ponuditi čaSico starega konjaka? To Vam bo dobro delo « Gospod Fallaire je cdložil svoj dežni plafič, ki ga je oviral, ,ato pa je žurno oprostil roki mladega moža in, Se vedno smeje, natočil konjak. • Evo, Se ča§ico .. . dober je, kaj ne?» «Izvrsten I Preliubeznivi ste.» «Upam, da Vas prej nisem razžalil ?... Hahaha I Dobra gospa Lehallier I ... In zaradi nje tekate po dežHi, skačete 2 okna in se podajete v nevarnost. da prejmete kroglo iz samokresai Čisto kakor iunak romana?? . . . Hahaha, kdo bi si bil to mislil??» Nenadoma se je zdrznil in pobledel. «Gospod. Vi lažete 1» je zakričal nad onim. «Da, Vi lažete, gospa Lehallier }e danes popoldne odpotovala. Ravno kar sem se spomnil, da sem jo videl, ko je stopila na kolodvor. In ker si ne morem misliti, da imate sestanke s kuharico, ki je stara petdeset let, ali pa s sobarico, ki je predvečeraj šnjim nastop la službo, imate z . . . Govorite vendar 1 ! Odgovorite ! . . . Imate z gospo Marrois ??...» «Da, govoril sem neresnico», je od- govoril mladi mož umirjeno. «SkuSal sem prikriti, a usoda je hotela dru- gače. Ničesar nisem vedel o odpoto- vanju gospe Lehallier . . . Sedaj po- inate mojo skr vnost . . . našo skriv- nost, moram pač reči . . . Toda vem, da je pri Vas dobro spravljeno . . . Suzana je često z velikim prijateljstvom govorila o Vas ... In ker veste sedaj vse, se dr/nem upati na VaSe privo- Ijenje, da smem odslej skozi Va§ vrt...» «Dovolj I» je zakričal gospod Fal- laire ves bpsen, kar je tvorilo z bledo- modro pyiamo čuden kontrast.» Dovolj! Vi sp drznete upati, da boste napra- vili mene, priiatelja gospoda Marroisa, za svojega zaveznik» ?! ... In Suzana, ta npsramnica! . . .» »Dragi gospod, ne morem Vam do- vol ti . .. Gospa Marrois ie najdostoj- nejSa žena. toda ona me ljubi . .. Liu- beren je močnejSa od scheme me- Sčan^ke morale, za katero so tako zelo zavzemate. Izsilili ste mi mojo tajnost. Sedaj ra^unam vsaj na VaSo molčečnost kot poStenjak... Prosim, odprite mi vra^a.« Zelo dosto'anstveno je stopil Sepaje čez prag Gospod Fallaire, ki ga je bil spremlia! do vrat. se ie vrnil in se je ves potrt sesodel na stol. »Zato sem io torej v zadnjem fasu tako redko videl«, je iecljal. Kmalu pa se je zoppt dvignil, kajti jeza ?a je pofcrabila vnovič : »Ne<;ramnica!... In ta neumni Marro'S, njen mož, ki ni nikoli ničesar videl, slutil, uganil, nikoli začel sumiti ! Ki spi mirno, brez skrbi in zadovoljno ... ko jaz trpim ! .. Sai vendar ni moja stvar, da jo stražiml« Prevedel — rp — Ka io so v Ameriki pomjo z železnico ? (Lz knjpge Helmer Key, Potovanje po Am-eriki.) Iz Cikaga v Soadtle na obali Tihesga oreana traja potovanje z železnieo tri dni. Tja vodiita dvo konkurenčni že- lozniškt progi, med katerima ße da iz- birati; jodna je Northern Pacific, druga The Ghieago—MMwaukee—St. Paul. Druga je novpjša, v«led ces^ir Bern se je posluail. (V Združenih di- žavah ni državnih žedeznic.) Njen »overland-traiai« se inienuge po Olimp- sküin pogorju, ki leži na polotoku Pu- get Soundsnapram mestu in luki Se- attle (serverno od S. Francisco, blizu kanadske moje) prav ponasno »the Olimpian«. Ime vam naznanja velika roklamna tabla na zadnjem vaigonu. Spocetka sem skaraj d vom id, da-li bom motgal vzdTŽaAL naipore tega dol- gega potorvanja, Toda kmalu sera >se uveril, da se more clovck tuidi naMaditi patovanja z žeJeznico prav tako k^aikor z lad jo čpz ocean. Priznati se tudi mo- ra, da jo biivanj-e v ainorikanskem. pull- man- vagionu praiv prijetno, ce se člo- veku P'Ofireci. dabiti vJiodno od imeno-viane glavno ulif- ca Doci'jn pa ozua-cujejo v Arnwi'itki ulice M Mevilkaimi, je na želoznicaJj ravno obratno. V Evropi vam na pr. pri ekspresnih vlakih reko, da knaite s"\oj prostor v spalnem vozu št. 5, se- dež st. 19. Closvek vg poiem nata.n^-no, kam se imti obrniiti. V Ameriki pa imajo pri hnksuznih vlakih ne le oeie garnitiwe pasabno ime (kakor seni že pnpreje inienoval »tbo olimpiana«). temveč tudi posa'mezni vogoni, na pr. Racine, Shfikospp;ir<\ Alaska, ali jndi- jamska imena kott Watatpu ali fanta- Rtični naziiv Myopia. Da, vozi'l sem &e onkrat z va^exnom, ki je imel nokoliko neprijietno imo Nemesis. Kakor povsod v Anueriki, je bilo v mojem vlaku vse zelo natančno ureje- St^v. 12. »NOVA DOB A« Stran 3. c Dijaxki ktiltinji r Celju je daroval ' 50 Din gospod Franjo Šinid, cirilni geometer v Gelju. e Driavna krajecna zasčila dece in wkhdine v Celju ima svoj redni XXL aWmi zbor 9. februarja ob 8. uri zvq- eer v gostilniskih prostorih v Narod- nem damn, Na vsporedtu je porooiilo odbora, racuntfkiih prctfledovaJlcev in volifcev novega odbora. Prijastelje nbo- ge mladme vljudno vabi odbor._____ Po domowini. (! JVor/ nwriborsM zupon in podzv- jxm potrjena. Kralj je podpi*a.l ukaz. a katerini se potrjujo odvotnik dr. Alojz Juivan za nuariborskeKa. župana, odvetniJc dr. ~Fr. Jjipold pa z« mari- borskega podžupana. d Osemdesethlwco jbo ali na KfCo dni zajpoi^a. MoHtni kino Celje v novi sezoni 1927-28. Üpi-ava Mestnogra kina v Gelju se ja patrudila he dasloj, da nudi cenj. ob- iskovalcem kir>a etalno dobro filmo, vsirezajoc .s toui i dobremu akusu v splofeuem i željam publike. Mostni ki- no jo zavzel s smotrenim in strokov- n.>ažjkiin delom že tako odli^no stop- nia da prednjači v kakova«?ti filmov colo LjuJjljani, Mariboru in Zagrebu, da ne gm'oriino o kitnih- v maiijvSih mostib. Mestni kino sev-eda nima na- mena7 da nudi tonio onim, ki io ljubi- jo, nego njegov renome utcnieljujcjo u»l>ehi, ki jih doživljaio filmi med pu- bliiko. Za sezomo 1927-28 so je upravi Mestnega kina po.srocilo nabaviti dol- go vrsto priznano najboljših velefil- mov sezoiio. V dokaz navajaimo le 20 filmen-, za katerimi pa vsi ostali prav nič ne zaostajajo: ^Napoloon Bonaparte« (2 dela), »Sv. Fraečišck Asiški«, »Kralj kra- Ijev«. »Cirkus« (Charly Chaplin). ;žah carici«, »V senci grobov« (Bcrn- hard GoeUke), »Tkalci« (Pa,uil Wo- geaier). »Vrt tisooeri'h slasti« (Paul Rk'hter), »Bela sužnja« (Vladimir Gajdarov), »Orlov« (Svelislav Petro- vič), »Beastrice Genci« (Maria Jacobi- ni), »Žcna brez pajčolana« (Gosta Eckmann), »Ljubezen« (IClizaibota Berg-ner), > Palace« (Huguott-o ])uf- los). >I)o4arska princesa« (Liane Haid), >^Na lovu za doto — Roman ubogega. mladega moža« (Vladimir Gajdarov), »Rinaldo Rinaldinil« (Lvi- ciano Altertini), >-Strah na Sokolskeni gradu« (Harry Piel), »vSaidismii>u (Huguete Duflas), »Dr. lmihof« (Al- bert BassennaTin). Med drugim ima uprava zakJjučenlli tudi voc izvrsinih komedij Harryja Liodtkeja in 8 fII- mm' s Paiom in Patachonam. Ze ta poiTsni preglod zadostuje, d;i .se vsakdo prepriča o utemeljenosti slo- vesa, ki si ga je prid-obil Mestni kino s svojimi brezkonkurencnimi filnii. 106 Uprava Mestnega kina. Kino. Mestni khw. Pondeljck 30., torok 3J. 31. in cctrtok 2. februarja (praz- nik): »Crni pircU«. Ogromna pusto- lovftka senzacija iz življenja morskih ra-zbojnikov v 7 d«j. V gJavni vlogi slo- viti. Douglas Fairbanks, znam iz vete- filmov xZori'o«, »Don X, Zoitot .siin in »Robin Hood«, »Crni i>irat« je naj- sijajnejši film Douglasa Fairbanks^? \r sred-o 1. ff^bruarja zaprto. — Pred- naznaniJo: Pas in Patachon v briljant- ni komediji »Don Kixof<-. Pat kot Don KLšot in Patachon kot njegor slngn Sancho Pan.sa. Kino Gahnje Pondeljek 30. in to- I rok 31. jamwja: *I)anui s kamelija- mi*. Pi'ükr.'tsen velefilin s .svetovno /jiano 'fryntw Tahnadgc v Klavni vlo- a'i. Po /.namonism lomanu Aleksandrn Dumaisa ml. in motivih ya opere Tr^- viata. Režira Fred Niblo. režiser fit- i At Visoka pesem žiste ljubezni n«. Policijisko odrexlbc fto tako nataiuč- no in Btrogo kakor ]i ni ixnela niti na .pr. Nomčija za dobe cesaa-jev. Ako na pr. pljujete na kolodvorih ali drugod v javnih lokalih na tJa, riiskirate, da >'a»^ policijct Uikoj, kaÄnuje z zaporom. ivad iti snijete v malokateram javnem ¦ lokaln. V vlakih so kitic «anno takrat kaditk do u.jajn. sioor sanio j^lon razrod, vendür ,:«i w-kJoj» in. rtcno kar svHLjo od sna- go,, Celo v tako kolosaJno uporabljanih i-:{«!cdvo.rih,-koft Jin wimjo na podzom- tvki fctilranici v Ncnx*m Yorkiu, vidito jxwHod tak red in. snažnost kokor tega v; i:\Topi žal no poznaimo. Rtrogo jo .pi*rpo\'cda:no karkoli V® stenah pisafi. ¦üSär stoipnicah, ki vodijo na 500 cevljw vinok, sladkornernu sitozcu pmloben HpjOiiMtnik Jurija Washingtona v me- tvtn Washington, jo babla s prijaznim oporainom. da bo vsak, kdor bi se drz- nil karkdi na stene napisati ali na- fdikati in kdor bi naiprajvil drugače kai nea'LKl ali nesnago, miprt oö 8 do 30 dni. Mestno gledališče- Letos poteCe sto let, odkar se je rodil Slovanstvu in celemu kulturnemu svetu veliki ruski mislec in pisatelj grov Lev Nikolajevič Tolstoi- Mestno gledaliSče proslavi to pomembno sto- letn co z vprizorttvijo dramatiziranega romana »Vstajenje«. O drami sami in o literarnem in filozofskem delovanju Tolstega prinesemo daljSi članek v eni prihodnjih Stevilk. Danes opozarjamo samo na to, da se vrSi premijera tega monumentalnega dela v Cetrtek, dne 9. februarja. V igri nastopa ves gleda liški ansambel, uJoro Katiuše igra ga. Vorbxchova, kneza Nehljudova g. Pedor Gradišnik. Rtžtra in inscenira g. ravn. V. Bratma. Ker je potekla prva polovica abo- noma. prosimo p. n. abonente. da bla govolijo svoj abonoma za nadnlinih pet prndstav obnoviti pri blagaimku g. Hubertu v knjtgarni Goričar in Le- skovšek. Pn tej priliki apeliramo na cenj občinstvo, da se posluži v vefiem Steviiu ugodnosti abonma ter s tern zasitfura gledališču. ki se bori z veli- Kimi finančmmi tcžkočami, sralen do- odeK-. Abonenti ima jo na vse prostore 10 odstotkov popusta. ina "Be-ii Hur«. Med predstavami svi- ra prvovr«.ten orke&ter. —; Prednazna- nilo: »Rdeča črka ,^4'c V gla\ni vlogi krasna Lilian Gish, znana ia velefilma »I^la >setra««. Film nopopiisne kra- sote. Obvezno signiranje hmelja. (Gosp. prof. ing. V. Sadarju v odgovor.) Kadarkoli gre za vitalne koristi ka- teregakoli stanu, se tozadevno posve- tujejo njegove organizacije. Ker vodijo razne te organizacije navadno najbolj preizkuSeni zastopniki dotičnega stanu, se smatrajo njih nasveti in njih pojas- nila kot merodajna. To sposobnost pa odreka g. prof. Sadar kot novinec v hmeljarstvu Hme- ljarskemu druStvu za Slovenijo, ki de- luje že 48. leto z najlepSimi uspehi in v najlepSem soglasju s hmeljsko trgo- vino v povzdigo in ohranitev hmeljarstva. Glavni skupščini Hmeljarskega dru§tva dne 13. III. in 18. XII. m I. (navzocih je bilo vsakokrat nad 300 najzavednejSih in najbolj preizku§enih hmeljariev Slo- venije) sta se soglasno izrekli le za neobvezno signiranje hmelja in sicer iz razlogov, podanih na obeh glavn;h skupSCinah in objavljenih po časopisih. G. prof, jih morda ni čital? Sploh se pa naj g. prof, ne vtika v prašanja, katerih ne razume ! Ne vemo, kak5ni motivi ga genijo v to polemiko, iz ka- tere le odseva mržnja do organizacije hmeljarjev ter nerazumevanje in ne- poznanje historijata in razmer našega hmeljarstva. Napro§amo g. prof., naj objavi vse razloge, na podlagi katerih zamore on priporočati obvezno signi- ranje hmelia. Glede učinka obveznega signiranja v Č S. R. je pa dejstvo, da so hmeljski okoliSi: Ouätje, Dub, Rakovnik in Tr- §ice z njim nezadovoljni, Žatec pa le deloma. Sploh se na5e razmere ne mo- rejo primerjati z čeSkimi, najmanj pa z Žateškimi. Žateški hmelj uživa ven- dar svetovni sloves. Z nobenimi dokazili podprto trditev g. prof., da Hmeljarsko druStvo podpira nesolidno trgovino, pa z ogorčenjem zavračamo ( Solidna hmeljska trgovina je hmeljarstvu tako potrebna, kakor ribi voda. Brez trgovine ni hmeljarstva. Interesi obeh se po večini krijejo. Za harmonijo ten dveh faktorjev je delo- valo Hmeljarsko druStvo od svojega postanka, ko večina na§ih »vsevedov« 5e rojenih ni bilo. Z napadi na tukajšno Hmeljarno je pa g. prof, tudi pokazal polno nepozna- nje dejanskih razmer. Hmeljarna ni za- služila s signiranjem niti ficka, ker krijejo pristojbine komaj režije in še to ne vselej. Pri tern izvrSuje Hme- ljarna signiranje s svojim osobjem, v svojih prostorih, za katerih vporabo v ta namen ničesar ne računa. G. prof, si očividno predstavlja oznamovalnico kot pridobitno podjetje, ki bo v stanu si ustvariti lastne prostore, imeti lastno osobje, kar bode podražilo signiranje na večkratno danaSnjo pristojbino. Kdc pa bo s tern prizadet? Hmeljarji, ker bo kupec te zvisane stroSke že pri na- kupovanju vkalkuliral. Ali pa morda misli g. prof., da nas bo država ali celo obtast osrečila s kompletno opre- mljeno oznamovalnico z vso opremo, z osobiem s sinekurami i. t. d.? Tega pač najnaivnejši hmeljar ne verjame! Občlnske zastope pa pozivljamo, da naj ne nasedajo teoretlku, gosp prof. Sadarju, ki jih hoče zapeljevatl, ne otiraje se na zle posledice, katere seveda ne bodo bolele njega, ampak nas hmeljaje. Zaupajte na§l edln« strokovni organizacijl: Hmcljarskemu društvu za Sloveniio, katero ve, kaj dela, katero je vedno in bo vedno zastopalo prave korjsti hmeljarjev, zaupajte soglasnim sklepom njegovih gla nlh skupščin, da naj bo sign! ranje hmeija neobvezno. Nadalnjo polemiko z g- profesorjem pa bodemo opustili. Žalec, dne 28. januarja 1827. Hmeljarsko druStvo za Slovenijo. Sokotetwo Nekateri re*;tavraterji in gostilni- Čarji v Celju so vrnili upravi »Sokol- skega glasnika« list. Mislimo, da ni umestno, da se v javnih lokalih, v katere zahaja naše Članstvo in na§i organizaciji naklonjeno občinstvo, ne dobi »Sokolskega Glusnika« Bratje in sestre, zahtevajte povsod in dosledno na§ list! Ne gre naši organizaciji za golo naročnino, ampak za propagando in pa da pokažemo samozavest, ki jo že lahko črpamo iz na§e organizacije. Zapomnili si pa bomo dobro one lokale, v katerih ne drzijo našega glasila, tudi bomo imena teh restavracij in gostiln objavili od časa do časa v vseh na§ih javnih listih, da se bode naSe Clanstvo zamoglo ravnati. Prireditve > Celjskega Sokola« bodo v letošnjem letu mnogoštevilne. 11. t. m. se vrši plesni venček sokolske plesne sole, 18. t. m. na pustno soboto pa v vseh prostorih »Celjskega doma« obi- čajna sokolska maSkerada. ZaČetkom aprila nastopi v Celju vrsta amster- damskih tekmovalcev, 3. junija bo društveni telovadni nastop. Društvo se udeleži tudi župnega zleta in zleta v Skoplje, 1. decembra obhajamo deset- letnico ujedinjenja z veliko svečanostno akademijo. Poleg vseh teh prireditev bomo imeli še Miklavžev večer in Sil- vestrovo. PočenŠi od meseca marca pa se bomo zbrali vsak mesec enkrat na družabnem večeru. Društva prosimo, da se ozirajo na te naSe prireditve, Članstvo in Sokolstvu naklonjeno ob- činstvo pa pozivamo, da se udeležijo v največjem SteviUi naSib prireditev. »Sokolski glasnik« naročite, širite, dopisujte vanj, oglaSujte v njem ter pridobivajte oglase zanj I ZupanČiČevo 50letn!co je obhajal »Celjski Sokol« na skromen način v telovadnici, kjer je brat prosvetar dr. Mejak zbranemu Članstvu orisal življenjepis in delo prvaka naših pe- snikov in ustvaritelja naše moderne poezije. Frak-srajce dobra kvaliteta Din 120—. Frak-srajce najboljša kvaliteta Din 155 — Srajce bele mehke v ceni Din 150 —, 130—, 105—, 95 —, 70 —, 59 -. O vraf niki vsak a vrste in velikosti vedno v zalogl. KfNavafGy samoveznice v najbogatejši izbiri. Lt Putan, Celje. Književnost k Frana Maslja - Podlimbarskegd zbranih spisov II. zvezek. Uredil dr. .Tanko ŠJebinger. V Ljubljani 19J8. Strani 3C8. Izdala in založila Tiskov- na zadruga. Gen a brož. 70 Din, v platno vez. 84 Dim, j>olfranc. 90 Din. Zbirka naših klasikov ,so jo ponino- žila za nov zveaek. Tiskovna zadrugd je i/xlala II. zvezok zlwanih spisov Maslja - PodLijiibarskoga, ki obsega »Potresno povest«, »MolV^vskMoravske sliko« in ^Vojvoda Pero« diliata vojaško ozadje MasJja- ol'icirja in sta \isei.sko/.i obdelana z res- no osobno noto moiatega opa/ovalca, ^lovanskega rodoljuba, ki zn i vse- pov,sod i/Jußciiti nacijonalno jedro. »("irticc* so dragocen drobiž k mozaik- .«liki realista Podlianbasrskesi. Ma^ljev slo.q je opiljen. nima sicer Cankairjeve inuzikalnasti in Levslikove plastike, j vendar ga lahko staviuno oh stran Kersnika in Dctele. V časih, ko i#5e- ' mo kaj radi senza-cionalnr'.-?«! ctiva, L=e naravDost oddalmemo, ko prolx»remo Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 12. Celjska posojilnica d. d. Stanje hranflnlh vlog nad Din 65,000.000'-. Stanje giavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. v Celju V lasfni pala&i Narodni dom Sprejema hraniine vloge. Izwsuje vss denarne, kreditne in posoiilne posle. — Kupuje In prodaja devize in valute. Podružnicli Marilsor, Šoštanj ~^p| tako slovensko-poSteno knjigo, kot s-o Masljevi spisi. Tu najdemo vso tisto aolidnost in neprepla&jivo srahijo li~ terarno pot, ki ne hlasta po enodnev- nem učiaiku in je prav zato več vred- na kot deset modernih. knjig. Ureje- valec dr. ŠlebLnger je naplsal jedrnat uvod, ki vsebuje vse, kar ie bistvene- ga za paznanje pisatelja. Pole? JuTci- oa in Tavčarja bo MasGlj-I'odlimbar- ski v zbirki »Slovenski pisalelji« za- vzemal častno mesto. Zdravstvo. Abstinenčno gibanje se zelo širi tudi po naSi domovini. Zanimanje za antialkoholne pijače raste tako, da so jih pričeli izdelovati tudi v Mariji Bistric.i v hrvaškem Zagorju. Izdelujejo tam s pomočjo Baumannovega pasteri- zatorja brezalkoholni grozdni, jabolčni in hruSkov sok. Senatorlj na Rakitnl. Kakor znano, otvorilo je 1. 1927. ljubljansko Društvo za narodno zdravje skupaj z borovni- škim na divni Rakitniški planoti malo postajico za zdravljenje kostne tuber- kuloze. Radi predpriprav je bila otvo- ritev mogoča šele v augustu, tako da je bila do zaključka koncem oktobra le mala doba za lečenje na razpolago. Vzlic temu je od 11 pacijentov polo- vica polno ozdravljenih, drugi pa so znatno bboljšani. O tem je dne 4. jan. 1928 poročal v „Slovenskem zdrav- niškem društvu" vodeči zdravnik g. dr. Živko Lapajne v Ljubljana. Njegovo predavanje je bilo zanimivo in zlasti važno glede na splošne smernice pri pobijanju tuberkuloze. Dokazal je predvsem, da ne odvisi obolenje za tuberkulozo samo od infekcije po tu- berkuloznem bacilu, nego v glavnem v izgubi imunosti napram tuberkulozi. To imunost pa nam prav hitro zopet zagotavlja planinsko solnce s svojimi ultravijoličastimi žarki. Vsi pojavi tu- berkuloze oz. obolenja raznih organov našega telesa za tuberkulozo (škrofu- loza, tuberkuloza pljuč, kosti, zglebov i. t. d.) odvise od stanja imunosti, to je: se boljšajo ali slabšajo z imu- nostjo. To opazovanje je pridobljeno na Rakitni in je posebne važnosti zlasti v preventivi tuberkuloze. Med Ra- kitniškimi bolniki — ki so bili vsi zelo srečni v svojem planinskem bi- vališču — je bilo nekaj takih, ki niso imeli samo kostne tuberkuloze, nego zajedno tudi škrofulozo oz. napredo- vano pljučno tuberkulozo. Planinsko solnce pa je pozdravilo nele kostno temveč tudi tuberkulozo pljuC in kože. Rakitna je tedaj v polni meri poka- zala, da smo v njej pridobili novo prvovrstno orožje v boju proti tuber- kulozi. Sedaj odvisi le od finančnega vprašanja, da-li oz. v kaki meri bo bo mogoče nadaljevati ta uspešni in zredno lepi pričetek. Skavtizem. Skavtski zakoni. Kadar deček vstopi v skavtsko organizacijo, postane pripravnik. Ko je pripravnik najmanj mesec dni v organizaciji, lahko položi izpit za 111. red. Tedaj postane skavt ter sme nositi skavtsko uniformo, klobuk ter znak. Deček, ki vstopi v organizacijo pred 11. letom, se imenuje vučič. Vučiči, ki prestopijo H.leto postanejo takoj skavti. Skavt 111. reda lahko po preteku 2 mesecev naredi II. in potem III. red. Deček, ki vstopi v organizacijo, si lahko pri tabornem ognju izbere gozdno ime, (t. j. ime živali, kateri je po svojih lastnostih najbolj podoben.) Skavtski zakoni, ki se zahtevajo 2e za izpit HI. reda so : skavt govori vedno resnico; skavt je koristen ; skavt ljubi bližnjega in je brat vsa- kemu skavtu; skavt je vljuden ; skavt ravna lepo z živalmi; skavt je poslušen; skavt je vedno razpoložen in dobre volje ; skavt je delaven in Štedljiv ; skavt je zdržen in ne puši duhana; skavt je čist v mislih, besedah in dejanju. Poleg zakonov mora skavt izvrSiti tudi obljubo, ki se glasi: Obljubljam, da bom izpolnjeval svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in državnemu poglavarju; pomagal vsa- kemu v sili in izpolnjeval skavtske zakone. Vozll. (Izvidnik tretjega reda moraznatl §est osnovnih vozlov in njihovo uporabo.) Mornar ne bi mogel razpeti jader, ne bi jih mogel postaviti proti vetru, ne bi mogel uvesti svojega broda v luko in ne bi mogel spustiti sidra, ako ne bi zna! vozlov. Tako tudi izvidnik (skavt III. reda) ne bi mogel razpeti svojega Sotora trdno, da bi mu ga ne odnesel veter, ne bi znal previti rane, ne da bi se mu razvila, ne bi mogel vzdigniti mostu ali jam- bora, da bi se mu ne zrušil ako ne bi znal vozlov. Zdi se na prvi pogled čudno ljudem, kateri 5e nikdar niso niČ z rokami naredili, zakaj se na tako neznatne stvari polaga tako velika važnost. Ali dandanes je najmanj 90% liudi, ki ne znajo vezati dobro navadnega vozla. Dober vozel mora trdno držati, da ne popusti sam od sebe ter da se po uporabi da lahko razvezati. Vozlov je zelo veliko ali izvidnik tretjega reda jih mora znati samo Sest, ki so najpotrebnejSi. To so: ambulančni vozel, ki ga rabijo zdravniki, Skotski vozel, ki ga rabijo mornarji, istotako mrtvi momarski vozel, ribiški, ladijski in skrajševalni vozel. Zastopstvo: Franc Palme, Celje. Prodam 800 smrehovih hmelovfc debele ter dolge 7 do 10 metrov, ne- rabljene. Naslov v upravi lista. raoi uHWtii frboneljsiii is iz ^litlrQirDiliovWja in dostaxrija n dam v mestn in okolici FranjO Jo*t, Celje, Aleksandrova ul. 4 Odda se lepa soba takoj ali s 15. februarjem. Stross- majerjeva ul. 1, II. nadstropje, levo. Stanovanja oddam takoj za več boljših družin v svoji novi vili na hribu Sv. Jožefa pri Celju. Po dogovoru dobe najemniki, ki plačajo nekaj mesecev v naprej, tudi nekoliko vrta. Pismene ponudbe na Josip Zldarlč, Ljubljana, Tavčapjeva ulica 6. Psolloniio ki zna dobro slovensko in nemško stenografijo, sprejme Peter Majdič, Čelje. Oglašujte! Franjo Dolžan, Celje Za kreeijo st. A Kleparstvo in naprava strelowodow, Pokrivanje streh in ¦ zvonikov. ^^^^= Vodovodne Infttalaoije, naprava moderno« higljeničnih kopalnih sob( klosetov in zdravstv. napra«. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. In Mqi v Hi se ppiporoča za vsa» ~v tiskarsko stroko spa- dajoča dela, ki jili iz^rr»svij© okusno in po zmex»xii ceni. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne branit Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladostl, da stradal ne boS v starostil E.ASTNI DOM Obrestuje hraniine vloge po Oil O \z o VeCje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnostil Pri naloxbi xneska do SO Din se dobl nabfralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko I Tiaka in kriaja Zvezna tiskarna. —. Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju,