Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slovenca'' z dne 5. decembra 1926, štev. 278.
Štev. 49.
Lepote naše slovenske zemlje:
Sveta gora nad Litijo, (Fot. J. Skerlep.)
406
Štirje kralji (stojefa od leve na desno):
Gustav V. (šveilski) in Albert (belgijski) ler (spredaj od leve na desno) Kristjan (danski) in Hakon Vil. (norveški), ki so prisostvovali poroki Leopold;i Belgijskega z .Astrido švedsko v Stockholinu.
Pogled v sejno dvorano japonskega parlamenta.
Na slolpičkih, ki jih vidimo na klopeh, je napisano ime poslanca, ki sedi na dotičnem sedeiu. Vladna veduta (Kensei Kal) sedi na levem in na dea-
»eni krilu.
S proslave 700 letnice sv. Frani^iška v samostanu Ognis santi (Florenca). Pri sK'tvnüstni procesiji dne i K p. m., ki nam jo kaže naša slika, so, nosili tudi ostanke onega Frančiškovega liabita, v katerem je prejel na gori Alvent pet Kristusovih ran.
Profesor Bergius,
ki je baje pred kratkim iznašel naSin, s katerim se lahko s pomoijo vodika izpreminja premog v petrolej.
Iz vojnih priprav fašistične Italije proti Franciji:
Generalni štab s kraljem in Mussolinijem ob priliki zadnjih manevrov.
Turško finančno ministrstvo v Angori,
kjer se tudi vztrajna pripravljajo na obrambo proti italijanski ekspanziji na vzhod.
407
Princ Peter Petrovič-Njegoš,
sin zadnjega črnogorskega kralja Nikite, braf italijanske kraljice in bratranec našega kralja, ki živi stalno na francoski rivieri, a prihaja večkrat tudi na Bled.
Novi most, ki veže Reko s Sušakom in tvori mejo
med Jugoslavijo in Italijo. Kakor znano, je prejšnji niost pognal 1.1920. d'Annunzio v zrak in šele sedaj so Italijani dogradili novega.
Pogled na Cetinje, nekdanjo prestolnico Črne gore,
ki prav tako ni zadovoljna z vladajočim centralizmom in zahteva
avtonomijo.
Pogled v dvorano bivšega črnogorskega parlamenta,
ki so jo sedaj izpremenili v — zabavišče. Naša slika nam jo kaže ob priliki zadnjega kongresa časnikarjev.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu".
Doberlet Franc,
(1832-1916), obrtnik in gasivec.
Demetrovič Zofka,
(r. Kvedrova, 1878—1926), pisateljica.,
('ebokli Andrej,
(1893—1923), pisatelj.
408
Za naše časopisje!
Tisk je glavno bojno orožje sedanjosti!
Protislovenske in protikatoliške stranke so zadnja leta posvetile razširjanju svojega tiska silne napore in izdale ogromne vsote denarja. Glede na to je naša dolžnost, da v obrambi Slovenstva in vere naših očetov zastavimo vse svoje moči za razširjanje našega tiska, ki je nedvomno najmočnejše orožje sedanjosti. V vsaki slovenski in katoliški hiši bi zato brezpogojno moralo biti udomačeno tudi naše časopisje, politično, strokovno, nabožno in zabavno časopisje. V imovitejše hiše spada več listov, ni pa tako revne, da ne bi zmogle vsaj enega (n. pr. „Domoljuba"). Naša slika nam kaže nekaj glavnih naših časnikov in časopisov (izvzemši nabožne), za katere moramo ravno sedaj, ob koncu leta, na delo vsi, ker le tako bomo preprečili učinkovitost strupa, ki ga vlivajo v naš pošteni, slovenski in katoliški narod v najumazanejših in najbolj ciničnih oblikah nasprotniki, zlasti SÜS-
409
Iz tujega živalstva.
Ujeti slon
stresa svojo jezo.
Indijski krotilci kač
se poslužujejo pri svojem pusiu uajrajši posebnih piščalk.
Razdražen pelikani
Čudovita, krasno pisana štorklja,
katerih živi le nekaj še v Afnki.
Obupani samomorilec.
v slučaju skrajne nevarnosti si škorpijon zahode svoje želo v lasten hrbel.
Abesinski pavijani tudi nosijo lepe kožuhe.
Družina krokodilov na bregovih Nila,
410
Naša dobrodelnost in njene ustanove (II del).
(K petdesetletnici Vincencijeve družbe.)
„Vincencljera družba za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo
mladine"
ob svoji petdesetletnici (1876—1926), Člani centralnega sveta in zastopniki Vinceucijevih konferenc zbrani na dan proslave dne 7. nov. 1926 v družbenem zavodu „Marijanisce"
v Ljubljani, — Fotogr. Grabjec.
Dr. Jos. Gruden
predsednik Vincencijeve družbe od 1, 1909. do 1918. in nato častni predsednik do svoje smrti 1. 1922. Ustanovil je sirotišče v Št. Vidu n. Lj.
S. Terezija Hanželič,
zaslužna prednica šolskih sester ljubljanskega „Marijaniica" od 1. 1900. dalje.
Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani ob Vidovdanski cesti,
ki obhaja letošnjo jesen svojo 50 letnico. Vzorni dobrodelni zavod je last kongregacije usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji
pri Novem mestu, ustanovljena 1. 1894.
Delovni člani Vincencijeve konference sv. Nikolaja v Ljubljani
ob petindvajsetletnici njenega obstoja (1. 1901.). Spodnja vrsta od leve na desno: Sajovic, Flis, Zamejic (preds. centr. sveta), Roger st. in Komp.
411
Ob -40 letnici KmetiJsKe šole na Grmu
Skalicky Bohuslav
kmetijski svetnik in zuaui kmetijski pisatelj, sedanji ravnatelj grmske Kmetijske šole.
Državna Kmetijska šola na Grmu pri Ncvem mestu (pogled od zapadne strani), last bivše dežele Kranjske, zaradi česar jo bo boduča pokrajinska samouprava terjala seveda nazaj.
Nelika učna soba z učenci in učiteljskim zborom.
Hodnik z zbirkami učil in gospodarskim orodjem^
Vzorni goveji hlev na Grmu.
Stara grajska klet na Grmu.
Vse slike je posnel g. Gv. Dolenc, fotograf v Kandiji.
412
Grmska kmetijska šola
je bila ustanovljena dne 2. novembra 1872 na Slapu pri Vipavi kot vinarska in sadjarska šola. otvorjena je bila pa dne 11. septembra 1. 1873. Kmalu se je pokazalo, da šola ne leži v pravem kraju in da ne odgovarja vsem potrebam kranjskega kmetijstva. Zato je zafel deželni odbor iskat! primernejše j zgradbe in posestva za premestitev slapske šole. Med 14 ponuilbami se je dne 23. januarja 1. t8(-G deželni zbor kranjski odločil, da kupi graseiiisk'j posestvo Grm in ga uredi za šolske namene. Deželni odbor je sklep izvršil in kupil od Antona Vincenra Smoleta graščino Grm za 30.442 gld 50 kr. Staro, zapuščeno grajsko poslopje se je popravilo, gospodarske stavbe pa prezidale in deloma na novo zgradile, in dne 18. novembra 1. 1886. je bila šola na Grmu slovesno otvorjena.
Od ustanovitve do 1. 1909. je trajal pouk na šoli dve leti, 1. 1909. je tedanji ravnatelj V. Rohr-mann šolo preosnoval ; videlo se je namreč, da se vzgajajo na dvoletni šoli le preveč uradniki, ki se dostikrat odtegujejo svojemu poklicu, in silijo v druge službe. Da bi se temu odpomoglo in bi se obisk šole dvignil, je g. Rohrmann osnoval enoletni pouk v dveh oddelkih: letno šolo, ki traja od začetka novembra enega do konca oktobra drugega leta in zimsko šolo, ki traja dve zimi po pet mesecev. Prvi oddelek je namenjen zlasti kmet-skim sinovom iz vinorodnih krajev, drugi onim iz nevinorodnih krajev. Tako je urejena šola še danes.
Od ustanovitve na Grmu do danes je ta šola z internatom odgojila nad 500 kmetskih raladeničev. Šolsko posestvo leži tik za gradom ozir. okrog gradu in meri skupaj z vinogradi (v Trški gori in Cerovcih) in gozdi 62.2490 ha. Šola se peča z vsemi panogami kmetijstva in se v njej šolajo mladeniči iz j vseh slovenskih dežel. Zlasti v zadnjih letih, odkar vodi šolo izkušeni, strokovnjak g. B, Skalirky, je poslal zavod tako priljubljen, da je treba vsled pomanjkanja prostora vsako leto odkloniti po 15 do 20 mladeniče^,' ki prosijo za sprejem, čeprav j so nekatere druge šole v državi na pol prazne.
Anica Rakovfeva in Marija D. Terse-glavova,
bi bodeta konec januarja meseca že četrtič žre-kali one srečne „Slovenceve"' naročnike, ki dobe zopet po 1000 Din nagrade. Kdor bi bil rad med njimi, naj plača naročnino.
Naši Prešerno-slovci. Prvi trdijo, da je umetnost zgolj dioniziško-apoliniško nav-
dahnjenje, drugi, da je zamotana matematika. Kdo ima prav?
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.