Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za družinsko medicino SPORAZUMEVANJE V KLINIČNEM OKOLJU Navodila za vodenje vaj in seminarjev PRVA izdaja Študijsko leto 2019/2020 Ljubljana, oktober 2019 1 SPORAZUMEVANJE V KLINIČNEM OKOLJU UČNO GRADIVO – NAVODILA ZA VODENJE VAJ IN SEMINARJEV 1. izdaja Urednica: Davorina Petek Avtorica: Davorina Petek Izdalo: Združenje zdravnikov družinske medicine Copyright ® Združenje zdravnikov družinske medicine – 2019 Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=302560256 ISBN 978-961-6526-84-5 (pdf) 2 Table of Contents Predgovor k prvi izdaji ...................................................................................................... 4 Učitelji in sodelavci pri predmetu »Sporazumevanje v kliničnem okolju« ........................... 5 Sporazumevanje v kliničnem okolju .......................................................................................... 6 Namen, cilji in metode ...................................................................................................... 7 Urnik ................................................................................................................................ 9 Dan 1 .............................................................................................................................. 10 Dan 2-5 Praktično delo 1 ................................................................................................. 12 Dan 6: Poročanje o izkušnjah, seminar o delih posveta .................................................... 12 Dan 7-10 ......................................................................................................................... 13 Dan 11 ............................................................................................................................ 13 Samostojno delo ..................................................................................................................... 13 Ocenjevanje .................................................................................................................... 15 Literatura ....................................................................................................................... 15 PRILOGE ......................................................................................................................... 16 A. Navodila za portfolio .......................................................................................................... 16 B. Evidenčni list ...................................................................................................................... 18 C. Ocenjevalni list ................................................................................................................... 19 D. Evaluacija pouka: Sporazumevanje v kliničnem okolju ......................................................... 21 3 Predgovor k prvi izdaji Izbirni predmet Sporazumevanje v kliničnem okolju predstavlja možnost razširitve in nadgradnje osnov, ki jih poda obvezni predmet Sporazumevanje. Zato pri izbirnem predmetu ponujamo več stika z bolniki, teoretično podlago profesionalnega sporazumevanja in možnost opazovanja in vaje delov sporazumevanja v ambulanti. Menimo, da je to posebej pomembno za študente v prvih letnikih študija, da pridejo na vaje posameznih kliničnih predmetov pripravljeni z veščino sporazumevanja, ki skupaj z medicinskim znanjem omogoča ustrezno oskrbo bolnikov. Predmet je oblikovan tako, da vzpodbuja študente k aktivnemu sodelovanju in samostojnemu delu ter analitičnemu opazovanju. Želimo vam, da bi vas predmet utrdil v prepričanju, da je delo z ljudmi za vas najbolj primerno. Davorina Petek Ljubljana, september 2019 4 Učitelji in sodelavci pri predmetu »Sporazumevanje v kliničnem okolju« Učitelji in asistenti: Izr. prof. dr. Davorina Petek, prof. dr. Marija Petek Šter, doc. dr. Janez Rifel, doc. dr. Nena Kopčavar Guček, asist. dr. Eva Cedilnik Gorup Pomembni kontakti: Tajnica Katedre za družinsko medicino: gospa Lea Vilman (tel. 01 438 69 15, e-mail: kdrmed@mf.uni-lj.si) Gradiva in obvestila: Na spletni strani katedre za družinsko medicino: http://www.mf.uni-lj.si/kdm/dodiplomski-pouk 5 Sporazumevanje v kliničnem okolju Sporazumevanje velja za »mehko« veščino v medicini. Poleg trdnega kliničnega znanja zahteva tudi veščino pogovora z bolnikom, saj le oboje skupaj lahko privede do končnega učinka, to je reševanje problemov, zaradi katerih se je bolnik oglasil v ambulanti. Profesionalno sporazumevanje, kot je le to med zdravnikom in njegovim bolnikom ter sodelavci ožjega ali širšega tima, temelji na različnih modelih, od katerih so najbolj pogosto uporabljeni tisti, ki izhajajo iz anglosaksonskega okolja. Zdravnik se mora naučiti veščine aktivnega poslušanja in uporabljati vse elemente, ki le to sestavljajo. Aktivno poslušanje mora znati doseči pri bolnikih z različnimi sposobnostmi in značilnostmi podajanja informacij ter z različnimi osebnostnimi značilnostmi. Po drugi strani mora osvojiti in izvežbati veščino jasnega podajanja informacij ob ustreznem preverjanju bolnikovega razumevanja. Ne nazadnje pa mora obvladati veščino pogajanja z bolnikom za doseganje skupnega načrta, ki bo ustrezal tako prioritetam bolnika kot zdravnikovi strokovnosti glede svetovanega ukrepa. Če povzamemo, kljub temu, da bodoči zdravnik še ne razpolaga z velikim strokovnim znanjem, je zgodnji trening komunikacije tisti, ki ga bo pripravil in uporabil v letih, ko se bo srečeval s kliniko. 6 Slika 1. Calgary-Cambridge model sporazumevanja v medicini, Kurtz , Silverman 1996 . Namen, cilji in metode Namen pouka: Pri izbirnem predmetu bodo študenti utrdili in nadgradili pridobljeno znanje in veščine iz obveznega predmeta sporazumevanje ter imeli možnost, da veščino sporazumevanja v stiku z bolnikom uporabijo pri vzpostavitvi odnosa med bolnikom in zdravnikom ter člani tima. Cilji: poglobili svoje znanje in kompetence na področju kliničnega sporazumevanja: 1. Strukture posveta 2. Delov posveta – predvsem pridobivanja informacij in razlage 3. Vzpostavitve odnosa med bolnikom in zdravnikom 4. Osnovnih pravil obnašanja pri delu s pacienti 5. Timskega dela 6. Sporazumevanja z različnimi skupinami bolnikov (otroci, starejši, pripadniki marginalnih skupin…) 7 7. Reševanja nesoglasij Metode in obremenitve študenta: - Predavanja (3 ure): sporazumevanje z bolnikom v ambulanti - Seminarji (9 ur): deli posveta, značilnosti - Vaje (4 ure): video in analiza videa - Klinične vaje: delo študenta v ambulanti (66 ur): 8-9 delovnih dni - Druge oblike študija: terensko delo v pripravi na seminarsko nalogo, (8 ur): - Samostojno delo: študij literature, audio posnetki 3 pogovorov z bolniki oz svojci, Izdelava seminarja, portfolia (90 ur) Študentove obveznosti Študent mora pri predmetu opraviti naslednje študijske obveznosti: 1. Se udeležiti uvodnega srečanja 2. Aktivno sodelovati na vajah v ambulanti (8 delovnih dni) in pridobiti zahtevane veščine 3. Pripraviti seminarsko nalogo 4. Se udeležiti zaključnega srečanja in predstaviti seminarsko nalogo 5. Izpolniti zaključno anketo pri predmetu (priloga) Pričakovani rezultati pouka Znanje in razumevanje: • Razumevanje pomena empatije za delo z ljudmi • Uporaba etičnih načel pri delu z bolniki • Poznati osnovna načela obnašanja pri delu z bolniki • Poznavanje strukture posveta • Zavedanje pomena timskega dela • Obvladovanje strategije preprečevanja in obvladovanja konfliktnih situacij • Poznavanje specifik v sporazumevanju z različnimi skupinami bolnikov • Se znati sporazumevati v multidisciplinarnem timu 8 Urnik 1. Dan: Uvod v temo predavanje 3h, seminar 2 uri, vaje 2 uri Tema Oblika Čas Učitelj 1.1 Pričakovanja in izkušnje študentov seminar 1h Davorina Petek 1.2 Odnos z bolnikom Predavanje 1h Davorina Petek 1.3 Bedside manners Predavanje 1h Marija Petek Šter 1.4 Aktivno poslušanje - elementi Interaktivno 1h Davorina Petek predavanje Marija Petek Šter, 1.5 Aktivno poslušanje Vaje 2h Davorina Petek Marija Petek Šter, 1.6. Navodila za delo v ambulanti, seminar 1h Davorina Petek priprava portfolija Dan 2 – 5: Praktično delo 1 Tema Oblika Čas Učitelj 2.1 Praktično delo v ambulanti Mentorstvo 32 ur Mentorji katedre 2.2 Druge oblike študija 4 ure Učitelj katedre, mentorji Dan 6: Poročanje o izkušnjah, Seminar 2,5 ure, vaje 3 ure Tema Oblika Čas Učitelj 3.1 Poročanje o izkušnjah, vprašanja, seminar 1 ura Asistenti 3.2 Značilnosti pridobivanja informacij seminar 0,5 Asistenti ure 3.3 Značilnosti pridobivanja informacij vaje 1h 3.4 Značilnosti razlage seminar 0,5 Asistenti ure 3.5 Značilnosti razlage vaje 1 ura Asistenti 3.6 Predstavitev in analiza videa vaje 1h asistenti 3.7 Navodila za nalogo seminar 0,5 Asistenti ure Dan 7 - 10: Praktično delo 2 Tema Oblika Čas Učitelj 4.1 Praktično delo v ambulanti Mentorstvo 34 ur Mentorji katedre 4.2 Druge oblike študija 4 ure Učitelji katedre, mentorji 4.3. Priprava seminarja/video/audio Individualno 8 ur Asistenti, mentorji predstavitve delo študenta, mentorstvo 3 Dan 11: Zaključek sem 3,5 ur 9 Tema Oblika Čas Učitelj 5.1 Predstavitev izkušenj in zaključnih Seminar 3,5 Davorina Petek, Marija izdelkov (posnetki pogovorov) ura Petek Šter, asistenti 5.3 Zaključek in mnenja o predmetu Seminar 1 ura Vsi učitelji, asistenti Skozi celotni predmet poteka tudi samostojno delo študentov skozi študij priporočene literature oz teoretskih osnov. Dan 1 1.1 Predstavitev študentov: razprava naslednjih vprašanjih • Kako pomembna je za njih komunikacija z bolnikom • Kaj jih zanima pri učenju komunikacije • Kakšne so dosedanje izkušnje • Kaj pričakujejo od predmeta 1.2 Predavanje 1 z aktivno udeležbo študentov: Kaj predstavlja odnos z bolnikom? a) Razjasnitev pojmov: • Sprejemanje bolnika • Empatija • Podpora • Senzibilna obravnava b) Neverbana komunikacija: kaj jo predstavlja c) stik z očmi, izraz obraza, položaj telesa, gibi, glasnost, hitrost, višina govora d) Vključevanje bolnika v obravnavo • zdravnik/student pove, kaj misli in s tem vzpodbuja vključevanje bolnika • Razloži, zakaj je potrebno določeno vprašanje oz del pregleda, ki ne deluje nujen ali logičen • Med telesnim pregledom: vpraša za dovoljenje Med delom v skupini študenti v trojkah razmišljajo, kaj jim predstavljajo ti pojmi Oblikovanje naloge za ambulanto: 1. Naloga portfolija 1. Za vsak pojem naj najdejo primer in ga v odstavku opišejo. Opišejo situacijo bolnika, same obravnave in opredelijo pojem. 2. Primer neverbalne komunikacije, kjer stvari niso bile popolne 3. Primer vključevanja bolnika v obravnavo 1.3 Seminar 1 bedside manners 60 min Kakšne dileme imajo študenti pred pogovorom z bolnikom? 10 1. zakaj bi pacient govoril z mano? (altruizem, biti koristen, sodelovati v izo študentov, emocionalno zadovoljstvo, ker se študenti zelo zanimajo 2. Kako se naj predstavim? (naj vadijo) 3. Če ima bolnik bolečino al ije razburjen, kako naj nadaljujem? (student naj pove, da je ugotovil pacientovo bolečino ali zaskrbljenost. Vpraša, če želi prenehati ali bosta nadaljevala 4. Ali naj dam bolniku roko? 5. V kakem trenutku naj se ga dotaknem? 6. Ali naj odgovorim, če me bolnik nekaj vpraša? Kaj naj naredim, če ne vem odgovora? (v splošnem naj se student izogiba odgovoru, ker ne pozna konteksta, kaj bolniku problem pomeni in ga ne sledi) 7. Kaj če se bolnik zjoče ali razjezi? (pokaže zanimanje, spoštovanje. Odgovori reflektivno in potrdi legitimnost čustev) 8. Kaj, če mi bolnik pove nekaj zaupno, česar njegov zdravnik ne ve? 1.4 Aktivno poslušanje: Seminar Študenti naj naštejejo elemente aktivnega poslušanja (male trojke) Veščine aktivnega poslušanja • Očesni stik; • Izraz ovraza • Neverbalni znaki pazljivega poslušanja • Kaj so zaprta, odprta vprašanja • Olajševanje pogovora • empatija • ugotavljanje in upoštevanje namigov • povzetki • oznčevanje pomembnih delov pogovora • ugotavljanje pacientovih stališč • podajanje informacije; • razdelitev informaciej v manjše dele • preverjanje razumevanja s strani pacienta Vaja v parih: V paru si povejta zgodbo, ki vam je veliko pomenila. Kolega naj prvič posluša povsem nezainteresirano. Drugič pa posluša. Naredita seznam tega, kateri so znaki nezainteresiranega sogovorca in kateri zainteresiranega 2. naloga portfolija Študenti naj komentirajo elemente aktivnega poslušanja, k iso ga opazili v ambulanti pri mentorju. Pogovorijo naj se z dvema bolnikoma in vadijo elemente aktivnega poslušanja. Pogovor naj kritično ovrednostijo. 3. naloga portfolija Pozorni naj bodo na posebne skupine: Otroci, starejši Pozorn naj bodo na razlike v Kulturi, socialne razlike: etničnost, narodnost, jezik, religija, spol, spolna orientacija, izobrazba, duhovnost, Komentirajo naj komunikacijo glede na to. 11 Dan 2-5 Praktično delo 1 2.1 Študenti opazujejo komunikacijo v ambulanti: 3 dni pri zdravniku, 1 dan v referenčni ambulanti, 1 dan pri sestri. Opazujejo komunikaciji po telefonu, e pošti. Čimveč naj se aktivno vključujejo. Lahko pridobivajo informacije o družinski anamnezi, predhodnih boleznih, poklicu-družini, življenjskem slogu... Naloga za portfolijo • Pogovorijo se z enim bolnikom in jih izprašajo po pripravljenih vprašanjih glede samega posveta: kaj si želijo. • Pogovorijo se s sestro in • Pogovorijo se z zdravnikom o vrstah komunikacije 2.2 Pogovorijo se z enim svojim (starejšim) sorodnikom (babica, dedek, lahko tudi starši, teta, stric) 4. Naloga za portfolij: opis pogovorov pod 2.1 • Vrsta medicinskih informacij, kako so jih pridobili, kako je potekal pogovor (opis) 5.Naloga za portfolio (2.2) • Študenti naj pripravijo audio posnetek pogovora s svojim starejšim (ali mlajšim) soodnikom, ki ima nekaj zdravstvenih težav. • Napišejo in kritično ovrednostijo, kako so podali razlago glede zdravstvenega problema pri pogovoru s sorodnikom(pripravijo se na razlago predhodno): audio posnetek Dan 6: Poročanje o izkušnjah, seminar o delih posveta 3.1 Vsak študent poroča o izkušnjah, o tem, kako dela domače naloge in jih na kratko predstavi. Če bo skupina večja, poteka predstavitev vzporedno v dveh skupinah. 3.2, 3.3. Značilnosti pridobivanja informacij: Študenti se v trojkah pogovorijo, kaj je pomembno za pridobivanje informacij. Razpravljajo • Odprta, zaprta vprašanja • ICE napram medicinskemu delu informacij • Aktivno poslušanje • Sledenje namigom • Obravnava čustev (kako) Nato plenarna predstavitev Nato vaje igra vlog pridobivanje informacij 3.4, 3.5 Značilnosti razlage Študenti se v trojkah pogovorijo, kaj je pomembno dobro razlago. Razpravljajo: • Jasnost razlage 12 • Kratka razlaga • Ponazoritev • Vključevanje pacienta • Poudarki • Označevanje Nato plenarna predstavitev elementov razlage Nato vaje igra vlog razlaga 3.6. predstavitev videa Študenti analizirajo elemente pridobivanja info in razlage glede na pregledan video. Analizirajo tudi odnos in aktivno poslušanje 3.7 Navodila za nalogo za portfolijo Študenti v ambulanti trenirajo pridobivanje informacij in razlago. Naloga je opis treh pogovorov z bolniki. Dan 7-10 Študenti se vključujejo v delo v ambulanti, pomagajo pri preprostih opravilih, npr. merjenju krvnega tlaka, kjer naj razložijo bolniku vrednost meritve. Lahko se naučijo snemanja EKG in ga izvajajo ter so pri tem pozorni tudi na sporazumevanje med preiskavo. Pri treh bolnikih se pogovorijo z njimi o razlogu prihoda, kjer upoštevajo značilnosti pridobivanja informacij in predajo svoje ugotovitve zdravniku. Še naprej opazujejo posebne oblike komunikacije: pogovor o občutljivih temah, pogovor s starostnikom, tujcem, svojcem. Poslušajo naj razlago in Za portfolio • napišejo tri primere pridobivanja informacij v ambulanti : katere elemente so uporabili • napišejo tri primere razlage (npr o spremembi življenjskega sloga, razlago o značilnostih kakšne kronične bolezni, razlago o preiskavi ipd.): katere elemente so opazili Dan 11 Študent na zaključnem seminarju predstavi svojo nalogo tako, da prikaže in komentira posnetek ali pa pripravi power point predstavitev na izbrano temo (lahko je video samo del predstavitve). Vsak študent ima na voljo vsaj 15 minut da predstavi (del) audio posnetka pogovora s sorodnikom in pove svoje izkušnje Na koncu sledi evalvacija predmeta, ki bo ustna. Samostojno delo • Sestoji iz branja predpisane literature (predvsem 1 in 2) • Iz priprave na razgovor s sorodnikom • izvedbe pogovora in posnetka pogovora s sorodnikom • Iz opravljanja nalog, (to je 5 nalog) za portfolio 13 • Iz analize enega odseka filma, nadaljevanke, kjer je bila komunikacija na medicinsko temo 14 Ocenjevanje Ocena je sestavljena iz naslednjih elementov: - Mentorjeva ocena (strukturirana ocena s strani kliničnega mentorja o doseganju zastavljenih učnih ciljev.) - Ocena, ki jo oblikuje asistent oz. učitelj na osnovi - sodelovanja pri pouku (udeležba, aktivnost) - Izdelave portfolia po navodilih - predstavitve seminarja (kot izdelava audio posnetka pogovora in samoanalize svojega učenega procesa Mentor pripravi oceno tako, da odgovori na tri v tabeli zastavljena vprašanja (priloga C) in poda še kratko utemeljitev ocene, v katerem študenta oceni kot odličnega, prav dobrega, dobrega, zadostnega ali pa njegovo znanje, stališča in veščine oceni kot pomanjkljive. Mentorjevo oceno študent prinese na zaključni seminar. Ocena je številčna od 5 do 10; polovico k oceni prispeva mentorjeva ocena dela, drugo polovico pa ocena asistenta, ki jo oblikuje na osnovi sodelovanja študenta pri pouku ter ocene seminarja. Če je študent med oceno, se le ta zaokroži navzgor. Končno oceno pri predmetu določi učitelj. Literatura 1. PETEK, Davorina. Vodenje posveta v ambulanti družinske medicine. V: ŠVAB, Igor (ur.), ROTAR-PAVLIČ, Danica (ur.). Družinska medicina : učbenik. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine. 2012, str. 175-189. [COBISS.SI-ID 30166489] 2. PETEK, Davorina (avtor, urednik), SELIČ, Polona, PETEK ŠTER, Marija, KOLŠEK, Marko, RIFEL, Janez, JEMEC ZALAR, Barbara, ZELKO, Erika, DROBNIČ RADOBULJAC, Maja, ZUPAN, Matej, NOLIMAL, Manca, GRIL-JEVŠEK, Lea, KLEMENC-KETIŠ, Zalika, HOMAR, Vesna, VODOPIVEC JAMŠEK, Vlasta, KOPČAVAR GUČEK, Nena, ILJAŽ, Rade, ŠVAB, Igor (urednik) . Sporazumevanje v družinski medicini : priročnik. Ljubljana: Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete, 2016. 98 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-267-102-0. [COBISS.SI-ID 286288896] 3. PETEK, Davorina. Sporazumevanje z bolnikom s sočasnimi boleznimi. V: CEDILNIK-GORUP, Eva (ur.). Obvladovanje sočasnih bolezni in stanj pri starajoči se populaciji : učno gradivo za 32. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, oktober 2015, (Družinska medicina, ISSN 1581-6605, Supplement, 2015, 13, 4). Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine. 2015, str. 65-71. [COBISS.SI-ID32449241] 4. PETEK, Davorina. Komunikacija v dentalni medicini. V: ARTNIK, Barbara (ur.), PREMIK, Marjan (ur.), JOVANOVIČ, Katarina (ur.). Zbornik člankov in izvlečkov, Kongres ob 40-letnici strokovnih srečanj stomatologov Slovenije [tudi] 40. srečanje stomatologov Slovenije "Iz prakse za prakso" in pridruženi 10. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja "Skrb za ustno zdravje", Portorož, 4. do 6. junij 2015. Ljubljana: Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. 2015, str. 101-106. [COBISS.SI-ID 32021977] 5. PETEK, Davorina. Profesionalna komunikacija z bolnikom. V: KLEMENC-KETIŠ, Zalika (ur.). Profesionalizem : učno gradivo za 28. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, 15 Ljubljana, oktober 2011, (Družinska medicina, Supplement, 2011, 9, 4). Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine. 2011, str. 79-87. [COBISS.SI-ID 29298649] 6. PETEK, Davorina. Sporazumevanje z bolnikom glede tveganja. V: TURK, Helena (ur.), STEPANOVIĆ, Aleksander (ur.). Zbornik predavanj, (Družinska medicina, ISSN 1581-6605, Supplement, 2007, 5, 3). Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine. 2007, str. 123-127. [COBISS.SI-ID 23772889] 7. PETEK, Davorina, BULC, Mateja. Sporazumevanje in poučevanje bolnikov s sočasnimi boleznimi. V: KERSNIK, Janko (ur.), ILJAŽ, Rade (ur.). Sočasne bolezni in stanja : monografija, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD. 2005, str. 237-244. [COBISS.SI-ID 20783833] 8. PETEK, Davorina. Premagovanje jezikovnih ovir. V: KERSNIK, Janko (ur.). Družinska medicina na stičišču kultur, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD. 2004, str. 27-33. [COBISS.SI-ID 18633177] PRILOGE A. Navodila za portfolio Portfolio predstavlja zaključni izdelek pri predmetu in je pogoj za pristop h končnemu seminarju Portfolio študent pripravi v sodelovanju z mentorjem. Pri vseh nalogah portfolia, kjer govorite o realnem posvetu, morate paziti, da pri pisni ali ustni predstavitvi prikrijete identiteto bolnika! Navedete lahko le starost in spol, nobenih kratic imen, in le splošne demografske podatke. Portfolio naj ima naslednje sestavine: 1. Osnovni podatki o ambulanti, v kateri ste opravljali vaje (lokacija, kratek opis članov tima, število in struktura opredeljenih pacientov, kakšne posebnosti ambulante – npr. veliko tujcev, starostne značilnosti) 2. 1. Naloga portfolija a. Za vsak pojem ki sestavlja odnos z bolnikom, naj najdejo primer in ga v odstavku opišejo. Opišejo situacijo bolnika, same obravnave in opredelijo pojem. b. Primer neverbalne komunikacije, kjer stvari niso bile popolne, ali pa so bile c. Primer vključevanja bolnika v obravnavo. 3. 2. naloga portfolija a. Študenti naj komentirajo elemente aktivnega poslušanja, k iso ga opazili v ambulanti pri mentorju. b. Pogovorijo naj se z dvema bolnikoma in vadijo elemente aktivnega poslušanja. Pogovor naj kritično ovrednostijo. 4. 3. naloga portfolija a. Pozorni naj bodo na posebne skupine: Otroci, starejši b. Pozorn naj bodo na razlike v Kulturi, socialne razlike: etničnost, narodnost, jezik, religija, spol, spolna orientacija, izobrazba, duhovnost, c. Komentirajo naj komunikacijo glede na to. 5. 4. Naloga za portfolij: opis pogovorov pod 2.1 16 a. Vrsta medicinskih informacij, kako so jih pridobili, kako je potekal pogovor (opis) b. Kako so podali razlago glede zdravstvenega problema pogovora s sorodnikom (pripravijo se na razlago predhodno): audio posnetek 6. 5.Naloga za portfolio Študenti naj pripravijo audio posnetek pogovora s svojim starejšim (ali mlajšim) soodnikom, ki ima nekaj zdravstvenih težav. 17 B. Evidenčni list EVIDENČNI LIST PRISOTNOSTI PRI VAJAH IN SEMINARJIH – Sporazumevanje v kliničnem okolju Ime in priimek študenta:__________________________________ Študijsko leto: 2019/20 Aktivnost Datum Podpis vodje vaj/seminarja/mentorja Uvodni seminar Vaje v ambulanti Seminar 2 Portfolio z vsemi vsabinami Zaključni seminar s predstavitvijo posnetka 18 C. Ocenjevalni list OCENA DELA V AMBULANTI Ime in priimek študenta:__________________________________ Ime in priimek mentorja:__________________________________ Odlična/en Dobra/er Pomanjkljiva/v Motivacija za delo/učljivost Odnos do mentorja in sodelavcev Spoštovanje pravil, ki veljajo v ambulanti Vključevanje v delo __________________ DRUGO: __________________ Ocena vaj v ambulanti (5-10): Kratka utemeljitev ocene: 19 OCENA SODELOVANJA PRI POUKU IN OCENA SEMINARJA Ime in priimek študenta:__________________________________ Ime in priimek asistenta :__________________________________ V Celoti Deloma Pomanjkljivo/NE Sodelovanje pri pouku, konstruktivna razprava Odnos do asistenta in kolegov Spoštovanje pravil, ki veljajo na vajah DRUGO: __________________ Portfolio vsebuje vse zahtevane vsebine Predstavitev posnetka in refleksija DRUGO: __________________ Ocena seminarja (5-10): Utemeljitev ocene: 20 D. Evaluacija pouka: Sporazumevanje v kliničnem okolju Predmet Sporazumevanje v kliničnem okolju Vprašalnik za študente ob zaključku študijskega leta Prosimo, ocenite vsebino in kakovost pouka pri predmetu Sporazumevanje v kliničnem okolju Pomembno je, da odgovorite tako, kot mislite, oziroma, kot velja za vas. 1. spol M Ž starost _____ Zanima nas, kaj ste se naučili in katere veščine ste osvojili in katera stališča ste privzeli pri predmetu Sporazumevanje v kliničnem okolju Pri kompetencah, ki so naštete, naredite križec pri oceni, ki velja za vas: □ 1- sploh ne □ 2 – malo □ 3 – srednje □ 4 – pretežno□ 5- v celoti 1 2 3 4 5 Prepoznavanja pomena dobrega odnosa in sporazumevanja za delo zdravnika Pomena zdravnikovih sodelavcev Značilnosti komunikacije v timu Osnovnih pravil obnašanja pri delu s pacienti Značilnosti posameznih vrst komunikacije Značilnosti delov posveta Pomena in tehnike izgrajevanja odnosa z bolnikom Pomen vključevanja bolnika v posvet Veščine pridobivanja informacij Veščine podajanja informacij Sporazumevanja z različnimi skupinami bolnikov (otroci, starejši, pripadniki marginalnih skupin…) Razumevanja bolnika kot celote telesnih, duševnih in medosebnih (socialnih) procesov (bio-psiho-socialne celote) Sprejemanja različnosti pri ljudeh Krepitve občutka samozavesti pri pogovoru z bolnikom 2. Ste osvojili še kakšne veščine, spretnosti ali znanja oz privzeli dodatna stališča? Katera (prosimo, napišite)? __________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________ 3. Prosimo, ocenite (od 1 do 5) dejavnosti, predmeta Sporazumevanje v kliničnem okolju: □ 1 nezadostno □ 2 zadostno □ 3 dobro □ 4 prav dobro □ 5 odlično Seminar 1 vaje v ambulanti Seminar 2 21 zaključni seminar z ocenjevanjem predmet kot celota (vsi učni procesi in dejavnosti skupaj) 4. Kaj ste pri predmetu Sporazumevanje v kliničnem okolju pogrešali – kaj bi dodali? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Zakaj? __________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5. Kaj bi pri predmetu Sporazumevanje v kliničnem okolju spremenili? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Zakaj? ___________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________ Hvala za sodelovanje! 22 Document Outline Predgovor k prvi izdaji Učitelji in sodelavci pri predmetu »Sporazumevanje v kliničnem okolju« Sporazumevanje v kliničnem okolju Namen, cilji in metode Urnik Dan 1 Dan 2-5 Praktično delo 1 Dan 6: Poročanje o izkušnjah, seminar o delih posveta Dan 7-10 Dan 11 Samostojno delo Ocenjevanje Literatura PRILOGE A. Navodila za portfolio B. Evidenčni list C. Ocenjevalni list D. Evaluacija pouka: Sporazumevanje v kliničnem okolju