815 Zvonka Zupanič Slavec (foto: Mateja Jordovič Potočnik) 150 let Slovenskega zdravniškega društva (1861-2011) in 80 let Zdravniškega vestnika (1929-2009) Uvodnik namenjamo imenovani-ma ustanovama, ki sta pomembni za slovenske zdravnike. Slovensko zdravniško društvo je osrednja stanovska organizacija, Zdravniški vestnik pa njegovo osrednje strokovno glasilo. Ob jubileju se kratko ozrimo na njune korenine. Organizirano druženje zdravnikov na Kranjskem se je začelo v Ljubljani z usta- novitvijo Zdravniškega bralnega društva 28. 10. 1861.1 Društvo sodi med najstarejša slovenska civilna, prostovoljna in strokovna združenja, hkrati pa je bilo tretje zdravni- ško društvo v habsburški monarhiji. V letu dni je preraslo ljubljanski okvir, se razširilo na Kranjsko in se preimenovalo v Društvo zdravnikov na Kranjskem. Nastalo je iz po- trebe po širjenju strokovnosti, urejanju sta- novskih in socialnih vprašanj zdravništva ter želje po sodelovanju med zdravniki. Društvo je bilo srednjeevropsko naravnano in je sprva poslovalo v nemškem jeziku, ob prelomu 19. v 20. stoletje pa je začelo uporabljati sloven- ščino. Člani so od leta 1893 objavljali sloven- ske prispevke v hrvaškem glasilu Liječnički vijesnik (ustanovljen 1877), ki je leta 1909 na pobudo prim. Franca Derganca (1877–1939) postalo tudi uradno glasilo slovenskega dru- štva.2 Sodelovanje je bilo kolegialno in plo- dno: v dvajsetih letih je bilo objavljenih okoli 150 slovenskih prispevkov, nekatere številke pa so bile v celoti slovenske. Društvo je delovalo tudi strokovno: oblast je opozarjalo na higienske razme- re, spodbujalo cepljenje, z mestnim zdra- vstvenim svetom vplivalo na graditev zdra- vstvenih in socialnih ustanov ... Leta 1891 je nastala Zdravniška zbornica za Kranjsko, katere namen je bil prevzeti skrb za sta- novske in gmotne zadeve zdravništva ter s predpisi urediti odnos med zdravniki, obla- stjo in družbo. Ker razmere Zbornici niso bile naklonjene, ta ni zaživela in je bila leta 1903 razpuščena, ukinjena pa leta 1918. Vso zdravniško problematiko je tako reševalo društvo. Po 1. svetovni vojni, 2. novembra 1918, se je društvo preimenovalo v Sloven- sko zdravniško društvo.3 Zaradi pomanjka- nja zdravnikov, predvsem pa zaradi naro- dnostnega pomena univerze je bilo društvo zelo dejavno pri ustanavljanju medicinske fakultete. Leta 1923 je bila ponovno ustano- vljena Zdravniška zbornica za Slovenijo, ki je prevzela stanovsko problematiko, opra- vljala društvu komplementarne naloge in izdajala lastno glasilo (1924–1940). Leta 1929 je kot strokovna priloga temu glasilu začel izhajati Zdravniški vestnik (ZV), ki je po- stal osrednje strokovno glasilo zdravniškega društva. Njegov pobudnik in prvi urednik je bil tudi kirurg prim. Franc Derganc.4 ZV je v svoj program zapisal osrednji nalogi: boj za popolno medicinsko fakulteto in obliko- vanje slovenskega medicinskega besedišča. Kmalu so v ZV objavljali klinični, praktični in fakultetni zdravniki. Izhajal je v Ljublja- ni, razen v obdobju 1932–38, ko je izhajal na Golniku, in celo med 2. svetovno vojno izdal nekaj številk. Čas po letu 1945 je prinesel realsociali- stično politično ureditev in številne uprav- nozdravstvene spremembe. Nova družbena stvarnost s samoupravljanjem (1952) je v zdravstvo uvedla kup sprememb: podrža- vljenje zdravstvenih ustanov, prepoved za- sebne prakse, odvzem akademskega naziva »dr.« zdravnikom (1963) itd. Leta 1946 je bila ukinjena zdravniška zbornica, Zdravniški vestnik pa so preimenovali v Zdravstveni vestnik. Zdravstvo je dobilo značaj birokrat- ske medicine, zdravništvo je trpelo v pri- mežu ideologije in črpalo iz lastnih etičnih rezerv. Ob tem pa se je medicinska stroka silovito razvijala in specializacije so postale nuja. Društvo je bdelo nad podiplomskim izobraževanjem in strokovnjake povezova- Uvodnik/Editorial 816 Uvodnik/Editorial ZV skozi različna obdobja izpolnjuje svo- je poslanstvo in se dandanes še posebej trudi za ohranjanje slovenske medicinske besede, prikaz sodobne patologije, še posebej tiste, ki se dotika domačega prostora. Med bral- stvo prihaja v tiskani in elektronski obliki. ZV izobražuje, informira, ozavešča in še na druge načine nagovarja slovensko zdrav- ništvo. Njegov uredniški odbor se trudi za objave izvirnih in preglednih znanstvenih in strokovnih prispevkov, novosti v medicin idr. ter deluje stanovsko povezovalno. Konec leta je čas, da se uredništvo ZV ozira v prihodnost. S skupno željo, da nas naše glasilo strokovno in stanovsko še na- prej povezuje, se v prazničnem decembru obračamo na vas z dobrimi željami. Naj bli- žnja prihodnost vsem prinese več brezskrb- nosti, zmožnosti, da v mislih presegamo nelagodnosti vsakdanjika ter ohranjamo la- stno pozitivno energijo in dobronamernost do drugih. Naj nam bo v naslednjem letu naklonjeno predvsem zdravje, namenjen kanček sreče in naj se ohranja mir okoli nas. Literatura 1. Zupanič Slavec Z. Iz rok v roke, iz roda v rod: Slo- vensko zdravniško društvo in njegovi predsedniki: ob 140-letnici ustanovitve. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo: Znanstveno društvo za zgo- dovino zdravstvene kulture Slovenije, 2001: 151 strani. 2. Zapisnik izredne seje Društva zdravnikov na Kranjskem, dne 26. 2. 1909 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Hotela »Union« v Ljubljani. Liječ Vijesn 1909; 31: 84–6. 3. Černič M. Razhajanja ob desetletnici »Zdravni- škega vestnika«. Zdrav Vestn 1929; 11: 24. 4. Logar I. Profili predsednikov Slovenskega zdrav- niškega društva. Zdrav Vestn 1963; 32: 204. lo v strokovna združenja. Uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja je vsem drža- vljanom omogočila brezplačno zdravstveno oskrbo, kar pa je pripeljalo do nepremostlji- vega razkoraka med finančnimi zmožnostmi državne blagajne in pravicami zavarovancev. Med zdravništvom se je pojavljalo odkrito nezadovoljstvo zaradi njihovega socialnega statusa, prišlo je do bega strokovnjakov v tujino in zahtev po temeljitih spremembah. Društvo se je potegovalo za pravice zdrav- nikov, boljšo ureditev delovnih pogojev in ustrezno vrednotenje njihovega dela. Vse zapisano je med drugim objavljal ZV in zdravniški stan čvrsto povezoval. Razgibano leto 1968 je društvu prine- slo kratko obdobje liberalizacije, vpeljalo zdravniške kongrese, zdravniškemu delu poskušalo vrniti veljavo, zdravnikom pa ugled. Nagrajevati so jih začeli z Gerbčevim in Potrčevim priznanjem za znanstveno in strokovno delo. Četrtstoletni napori za vrni- tev zdravniškega akademskega naziva so se obrestovali, pa tudi Zdravniškemu vestniku so vrnili prvotno ime. Leta 1992 so ponovno ustanovili Zdravniško zbornico Slovenije, leto pred tem pa je nastal sindikat zdravni- kov in zobozdravnikov FIDES. Sodobnejšo društveno zgodovino po- znamo, ozrimo pa se še k Zdravniškemu vestniku. Ta je bil vsa leta vodilno strokov- no glasilo slovenskega zdravništva. V pre- dinformacijski dobi je opravljal še posebej pomembno poslanstvo, ko je spodbujal ob- javljanje raziskovalnega dela in tako podpi- ral izobraževalno delo v medicini na do- in podiplomski ravni.Slika 1: Uredniški odbor Zdravniškega vestnika, 2010 (Foto: Bor dobrin)