PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevni
-i « p
gmSfh
-'Skl
SšSi
^ r t-
C2> 3
*2
?_
x> ^
PP 559 4 linije)
-j
o
■e
■> i 5723
1
l
O
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 17 (12.342)
Trst, torek, 21. januarja 1 oi
___________;__________________
Srečanje v Palači Chigi trajalo pozno v noč
Včeraj v sicilskem mesti
S
S
Soočanje med vlado in zdravniki ob napovedi novega vala stavk
Craxi in Gonzalez o žariščih napetosti
RIM — V palači Chigi so se sinoči začela morda odločilna pogajanja med vlado in predstavniki sindikalnih organizacij zdravnikov. V trenutku, ko Poročamo so pogajanja še v teku in vse kaže, da se bodo zavlekla pozno Po polnoči. O pomenu, ki ga vlada Pripisuje srečanju, za preprečitev novih stavk zdravnikov v javnih zdravstvenih strukturah priča dejstvo, da so se s podtajnikom Amatom in ministrom za zdravstvo Deganom udeležili sestanka tudi namestniki sekretarjev strank večinske koalicije.
Kot je znano zdravniki zahtevajo možnost avtonomnega sindikalnega Pogajanja v odnosu z vlado in- zdravstvenimi strukturami ne glede na okvirni dogovor, ki velja za ves sektor javnih uslužbencev. Pri tem se sklicujejo tudi na dejstvo, da so lani Poleti zapadle konvencije med zdravstvenimi strukturami in zdravniškimi organizacijami in da teh konvencij doslej niso še obnovili. Samo z avtonomijo pogajanja in z ovrednotenjem Prejemkov, menijo avtonomni sindikati zdravnikov, bo lahko primerno ovrednotena strokovnost zdravniškega osebja. V podporo svojim zahtevam s zdravniki že stavkali sedem dni, v prihodnje pa nameravajo še zaostriti stavkovno gibanje. Zdrav-
nikom bolnišnic bi se namreč pridružili tudi družinski zdravniki, specialisti krajevnih zdravstvenih enot, kolege v javnem sektorju pa bi najbrž podprli tudi zdravniki zasebnih klinik in zdravstvenih struktur.
V pričakovanju sestanka, ki je bil napovedan najprej za 16.30, je začel pa šele po 20. uri, je v palači Chigi ves popoldne. vladalo precej napeto vzdušje. Edina stranka, ki je izrecno podprla zahteve zdravnikov, je PLI.
Namestnik sekretarja PLI Patuel-li je namreč menil, da mora vlada »pokazati največjo pripravljenost in prožnost ob zahtevi zdravnikov po pogodbeni avtonomiji, če vlada ne bo dala ustreznih odgovorov zdravnikom tvegamo še dodatno poslabšanje javnega zdravstva«. Patuelli je dodal tudi, da, je vlada predložila osnutek zakonskega predloga za ovrednotenje strokovnosti zdravnikov, vendar parlament doslej predloga še ni vzel v pretres. Značilno je tudi, da zahteve zdravnikov odpirajo pot tudi akcijam drugih kategorij v zdravstvu. Med prvim, ki so se oglasili so bili bolniški farmacevti. Boj zdravnikov so podprli avtonomni sindikati letalskih tehnikov, medtem ko je CISL v imenu konfederalnih sindikatov zahtevala, naj tudi zdravniki sprejmejo ko-
deks o samoomejevanju stavk.
Vzporedno z zdravniki so znatno zaostrili svoj boj tudi živinozdravniki javnih ustanov, ki stavkajo prve tri dni v tednu. Že včerajšnji prvi dan stavke je povzročil precej težav zlasti v večjih mestih. V Rimu je na primer začelo zmanjkovati na tržišču svežega mesa, medtem ko je v skladiščih ostalo 10 tisoč stotov mesa, ki ga ob pomanjkanju predvidenih pregledov niso mogli dati v prodajalne. Prav tako bi v nekaj dneh posledico stavke lahko občutila prehrambena industrija.
TAORMINA — V tem sicilskem mestu sta se včeraj srečala na uradnem sestanku italijanski in španski ministrski predsednik Bettino Craxi in Fe-Lipe Gonzalez. Srečanje je pravzaprav bilo italijansko - špansko medministrsko zasedanje, saj so Craxija in Gon-zaleza spremljali italijanski, in španski zunanji in obrambni ministri ter še ministri za industrijo, za državne soudeležbe, za znanstvene raziskave in za zunanjo trgovino.
Srečanje spada v okvir utrditve vezi Španije z vsemi člani Evropske gospodarske skupnosti, katere sestavni del je od začetka leta tudi Španija sama. Gonzalez je v svojem uvodnem govoru namreč poudaril, da se
Španija v Evropi čuti najbližja prav Italiji in da je imel včerajšnji sestanek delavni značaj. Predstavniki posameznih gospodarskih in političnih strok so se namreč včeraj skušali domeniti o čimvečjem obojestranskem sodelovanju, sicer pa so prisotni razpravljali prvenstveno o mednarodnem političnem položaju.
Tako Craxi kot Gonzalez sta si bila složna v trditvi, da je boj proti mednarodnemu terorizmu primarne važnosti za vse sredozemske države. Ko so prisotni spregovorili o zadnjih zapletih z Libijo, sta glavno besedo prevzela italijanski zunanji minister Andreotti in njegov španski kolega Or-donez. Oba sta menila, da ne bodo imeli v ponedeljek v Bruslju, kjer se bodo sestali predstavniki vseh držav EGS, posebnih težav pri razglasitvi skupnih pobudah in protilibijskih u-krepov. Te je Italija že sprejela, ko se je obvezala, da ne bo Libiji več prodajala orožja in da ne bo nadomestila ameriških tehnikov, ki jih je matična država odpoklicala domov.
Prisotne španske ministre v Taor-mini je proti večeru presenetila vest, da bodo v petek ugrabljeni uslužbenci španskega veleposlaništva v Bejrutu v kratkem spet na svobodi. To novico je v popoldanskih urah vztrajno ponavljala libanonska državna radijska postaja in zunanji opazovalci trdijo, da je resnična.
Predsednik IS Hrvatske v Rimu
RIM — Na vabilo italijanske vlade je včeraj prispel na tridnevni u-radni obisk v Rim predsednik hrvaškega izvršnega sveta Ante Markovič, ki je trenutno tudi predsednik mednarodne delovne skupnosti Alpe - Adria. Markovič bo z italijanskimi gostitelji ocenil italijansko - jugoslovanske odnose, posebno pozornost pa bo seveda posvetil bilateralnemu sodelovanju med SR Hrvatsko in raznimi njenimi gospodarskimi partnerji v Italiji.
Kot je v nedeljo anticipiral zagrebški dnevnik »Vjestnik« bo na srečanjih tekla beseda o kooperaciji hrvaških in italijanskih tovarn (posebno O livettija in SGS), o sodelovanju na turističnem področju ter o morebitnem italijanskem doprinosu pri gradnji druge jugoslovanske jedrske centrale v Prevlaki. (st)
Amato in Magnago o dvojezičnosti
RIM — Popolna enakopravnost italijanščine in nemščine pri poslovanju krajevnih teles in državnih ustanov. Posebno sodišč, predstavlja morda še 'riini večji kamen spora med vlado in Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) ter ovira celovito izvajanje tako imenovanega »paketa« pravic nemške narodnostne skupnosti v Italiji. Različna gledanja na rešitev teh vprašanj so prišla do izraza tudi na sinočnjem sestanku med podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom in delegacijo SVP, ki jo je vodil strankin predsed-hik in istočasno tudi predsednik bodenske pokrajinske uprave Silvius Magnago. Razhajanja še ostajajo in jih ne bo lahko premostiti, je komentiral srečanje najožji Magnagov sodelavec, poslanec Johann Benedikter, Vsekakor mi smo zmerno optimisti v uPanju, da bo vlada v kratkem ures-Uičila vse svoje obveze. Zelo skop s časnikarji je bil minister za odnose z deželami Vizzini, ki se je tudi udeležil srečanja, do katerega je prišlo na zahtevo Južnotirolske ljudske stranke.
Pogajanja o enakopravnosti obeh jezikov na boemskem sodišču trajajo dejansko že nekaj let, snočnji sesta-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Aden zapustilo že več kot 3.500 tujih državljanov
Nejasen in dramatičen položaj v Jemenu zaskrbljeni tudi sovjetski funkcionarji
Prva skupina Italijanov, ki je zapustila Aden, je včeraj prispela na rimsko letaUšče	(Telefoto AP)
DŽIBUTI, MOSKVA, ADEN — Prvič po sedmih dneh od izbruha državljanske vojne v Južnem Jemenu so ocene sovjetskih funkcionarjev e-nake ocenam zahodnih in arabskih diplomatov, saj so vse poudarile, da je »položaj zapleten in napet«. S tem pa je bilo rečeno vse ah nič. Odgovorni za mir in stabilnost v tej mali in siromašni, a strateško izredno pomembni arabski državi, ne morejo ali nočejo povedati nič več od protislovnih vesti, ki jih posredujeta »Radio - Aden« in »Radio - glas upornikov«, ki oddaja iz Lahedža.
Prevedeno v vsakdanji jezik bi to pomenilo, da še nihče ne more v sedanjem trenutku dati objektivne o-cene o dramitičnih dogajanjih v Južnem Jemenu, ki so se začela prejšnji ponedeljek s spopadom v vrhovih državnega, partijskega in vojaškega aparata, ter so tri dni kasneje prerasla v plemensko in državljansko vojno.
Spopad se je začel ob vprašanju, kakšno politiko mora v bodoče voditi
Aden: naj obnavlja in krepi stike s sosednjimi prozahodnimi arabskimi državami, ah pa naj krepi svoje strateške veze s socialističnim taborom, predvsem pa s svojim lojalnim zaveznikom SZ.
Prvo varianto je zagovarjal predsednik Ah Naser Mohamed, drugo pa bivši predsednik Abdul Fatah I-smail. Kdo je trenutno prevladal, ni jasno, nejasna je celo usoda teh dveh mož. Predsednik republike je v soboto zvečer odletel v Adis Abebo, včeraj pa so sporočili, da to ni bil beg in da še je Ah Naser Mohamed že vrnil. O Ismailu so najprej trdih, da so ga usmrtili, sedaj pa trdijo, da še vedno vodi upornike.
Po trditvah sovjetske agencije »TA SS« pa je položaj v državi iz ure v uro bolj dramatičen, saj primanjkuje električne energije, vode in celo živil, spopadi pa se baje še vedno nadaljujejo. Te vesti so včeraj potrjevali tudi begunci, ki so prispe-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seminar italijanskega jezika v Portorožu
Danes na naših športnih straneh
TRDNA KULTURNA VEZ
PORTOROŽ — Tako, kot so v zgodovini Benetke in Istro družile gospodarske in trgovske vezi, združuje tukajšnja narodnostno mešana območja Z(taj kulturna vez. Tako je ob današnjem slavnostnem začetku 25. semina-ria italijanskega jezika in kulture menil letošnji častni gost italijanski pisatelj in zgodovinar Alvise Zorzi. Milena Markič, namestnica predsednika Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo iz Sloveni-pa je v pozdravnem- govoru naglasila, da se morda še ne zavedamo dovolj prednosti, ki jih ponuja možnost prepletanja različnih kultur: »Medsebojno bogatenje lahko namreč le krepi ne pa spodbuja samobitnost sleherne-naroda. V tem smislu so prav manjšine vir bogastva, možnosti da si ši-Timo lastna obzorja s prehodi ene kulture v drugo...«
Jubilejni seminar italijanskega jezika organizirata koprska enota Za-R°da za šolstvo in tržaški urad ministrstva za zunanje zadeve, namenjen pa ?e učencem in učiteljem srednjih šol z italijanskim učnim jezikom z Obale ln iz Bujščine.
Pred začetkom seminarja so v avli portoroškega avditorija odprli razstavo del umetnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji, častni gost Alvise Zorzi je zatem govoril o svojem življenju in delu, slavnostni začetek pa so Ruključili s koncertom pianistke Lie Baldassari iz Trsta, trobentarja Andrete Jureša in rogista Metoda Tomca s piranske glasbene šole.
Seminar je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju pedagoških delav-Cev in poglabljanju znanja učencev srednjih šol z italijanskim učnim jezi-k°vi. (B.š.)
Nogometaši ugodno presenetili Jadran praznih rok v Padovi
Nedeljsko kolo je bilo zelo. uspešno za slovenske nogometne ekipe na Tržaškem. V 2. amaterski ligi sta kriška Vesna in bazoviška Zarja zanesljivo zmagah doma in tako o-hranili drugo mesto na lestvici. Razen Gaje pa so tudi v 3. amaterski ligi slavile zmago vse ostale naše e-najsterice (Primorje, Primorec, Kras in Breg). Primorje je tako samo na vrhu lestvice pred Krasom in Primorcem. Žal tako dobro ne gre našim enajstericam v 3 AL na Goriškem. Sovodnje in Mladost sta sicer iztržila točko, zato pa je Juventina
s porazom zgubila še zadnjo priložnost, da bi se prebila pred najresnejše kandidate za prestop.
Jadranovi košarkarji so sklenih prvi del italijanskega drugoligaškega prvenstva s porazom. Gostovali so v Padovi in proti domačemu moštvu Kidlanda izgubih s 70:83. Naši so bili slabi v začetku drugega polčasa. Jadranovci so tako končali prvi del prvenstva s štirimi zmagami in e-najstimi porazi. Prepričani pa smo, da bodo v drugem delu dosegli večjo bero točk.
Z odbojkarskim obračunom tokrat ne moremo biti zadovoljni, žal pa so ostali praznih rok tudi Krasovi rokometaši, ki so v zelo pomembnem srečanju za vrh lestvice D lige izgubili doma proti moštvu CUS iz Vidma.
Veliko priznanje za slovensko šolo
Ministrstvo za kmetijstvo je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in s TV oddajo druge mreže' Tandem ob začetku šolskega leta razpisalo natečaj za osnovne šole, s katerim je želelo reklamizirati jabolko. Odziv na natečaj je bil izjemen. Organizatorji so v roku prejeli kar 28 tisoč izdelkov. Svoje prispevke je poslalo več kot 4 tisoč razredov iz 2 tisoč šol.
Dvajset najboljših prispevkov (po enega iz vsake dežele) so organizatorji nagradili med včerajšnjo oddajo Tandem z računalnikom. Med šolami, ki so prejele nagrado, je tudi slovenska osnovna šola »F. S. Finžgar« iz Barkovelj, ki se je s svojim nadaljevanjem pravljice o Sneguljčici izkazala kot najboljša v naši deželi. Po sodelovanju zgoniške šoje »1. maj 1945« pred poldrugim letom na TV oddaji II sabato dello zecchino je to ponovno veliko priznanje.
NA 5. STRANI
• Amato in Magnago
Začetek destabilizacije na jugu črne celine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nek pa je bil prvi sestanek na tako visoki ravni po presenetljivi majski volilni zmagi MSI, ki je čez noč postala največja stranka v bocenski občini. Vsa sodna telesa severno od Trenta bi morala poslovati v skladu s »paketom«, to se pravi dvojezično, kar pa se, razen redkih izjem, doslej ni dogajalo. Večina sodnikov in drugih funkcionarjev namreč ne obvlada nemščine, še najmanj pa poznajo nemščino odvetniki, kar je sprožilo negodovanja in proteste zlasti SVP, ki je pred kratkim v posebni brošuri naštela vse tiste (številne)
• primere, kjer se obtoženec ni mogel zagovarjati v materinem jeziku.
Za premostitev teh težav je zato Magnagova stranka pred približno sedmimi meseci predlagala vladi u-vedbo tako imenovane enojezične sodne obravnava, za Italijane v italijanščini in za južne Tirolce v nemščini. S takim postopkom, pravijo voditelji SVP, bi se dokončno izognili sedanjim zapletom in preprečili vsakršne jezikovne diskriminacije, s čimer pa se ne strinja velika večina italijanskih strank, ki se boji, da bi s takim strogim normativom v Bocnu v nekaj letih zrasla dva ločena sodna sistema. Proti predlogom SVP so se poleg strank odločno uprli italijanski odvetniki, medtem ko je Craxijeva vlada doslej zavzela zelo previdno stališče, ker očitno noče zaostriti itak že precej napete odnose med bocen-skima skupnostima. 0 tem specifičnem vprašanju kot tudi o celovitem izvajanju južnotirolskega »paketa« bo skoraj gotovo tekla beseda na že napovedanem bližnjem vrhu vladnih strank, ki bo posvečen izključno položaju v bocenski pokrajini.
SANDOR TENCE
• Jemen
NADALJEVANJE S 1. STRANI
h v Džibuti in navajajo, da je v spopadih izgubilo življenje več kot 9000 oseb. Do sedaj pa je Aden zapustilo 3.500 tujcev med njimi tudi 11 Italijanov. V Južnem Jemenu je še kakih dvajset Italijanov, ducat jih je na nekem naftnem polju 25 kilometrov od Adena, kjer je tudi tržaški tehnik Alessandro Chiancone.
Sinoči pa je prispela vest, da so začasno pirekinili evakuacijo, saj je ena granata zadela tudi britansko fregato »Jupiter«, ki skupaj s sovjetskimi in francoskimi ladjami sodeluje pri umiku tujcev iz Adena.
Vojaški državni udar v kraljevini Lesoto ob domnevni podpori južnoafriške vlade
NAIROBI — Včeraj zjutraj je državna radijska postaja v glavnem mestu kraljevine Lesoto Maseruju spxjrocila, da je poveljnik vojske odstranil z oblasti premiera Lebua Jonathaana in je prevzel oblast v svoje roke. Hkrati so objavili, da so ustanovili tudi vojaški svet, ki naj bi poskrbel za »nacionalno pomiritev« v kraljevim, ki jo z vseh strani obdaja Južna Afrika.
Videti je, da so se s tem končala ugibanja, kaj se dogaja v hriboviti deželi (po površini je za tretjino večja kot Slovenija in šteje okrog 1,8 milijona prebivalcev, dohodek na prebivalca pa je manj kot 500 dolarjev na leto) na jugu celine. Premier Lebua Jonathaan je še v nedeljo sp>oročil, da je vlada v Pretorii odgovorna za nemire med varnostnimi in polvojaškimi enotami, v katerih je v minulih dneh prišlo do upora, v katerem so bili štirje mrtvi. V Maseruju so zagotavljali, da pravzaprav ni šlo za upor, temveč za nedisciplino in za trenja med pristaši in nasprotniki premiera Jonathana.
Očitno je, da je notranja kriza v Lesotu naraščala p» novem letu, ko je Južna Afrika uved-
la blokado južnoafriško - lesotske meje z izgovorom, da se v Lesotu skrivajo gverilci prepovedanega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Blokada meje se je spremenila v ekonomsko blokado kraljevine, zaradi česar so v Maseruju pozvali ZDA in Veliko Britanijo, naj pritisnejo na Južno Afriko, da bo prenehala z blokado. V deželi je namreč začelo zmanjkovati hrane, goriva in zdravil, ker je uvoz v Lesoto povsem odvisen od južnoafriških prometnih proti.
V ozadju južnoafriških pritiskov na vlado v Maseruju in premiera Jonathaana se je zarisovalo nezadovoljstvo Pretorie nad politiko Lesota, ki se kljub ekonomski odvisnosti do močne sosede ni hotel ukloniti zahtevam pretorijske vlade. Le-ta je namreč v zadnjem času okrepila pritiske, naj bi Lesoto sklenil z njo sptorazum o varnosti, ki bi Južni Afriki omogočal, da bi še bolj odkrito kot doslej posegala v notranje zadeve kraljevine.
Konec tedna se je v Pretorii sestal južnoafriško - lesotski odbor, ki je proučeval varnostne probleme ob meji in pritožbe obeh strani (južnoafriške o gverilcih ANC v Lesotu in lesotske
kritike na račun vmešavanja v njegove notranje zadeve). Zdi se, da je stopnjevanje napetosti v Lesotu in okrog njega kljub prozivom ZDA in Velike Britanije Južni Afriki, naj se odreče politiki sile do majhne in revne države (več kot polovico državnega proračuna v blagajno pmspre-va okrog 140.000 lesotskih rudarjev, ki delajo v južnoafriških rudnikih), doseglo višek v teh dneh. Najprej so prejšnji teden pioročali, da so oklepj-na vozila obkolila sedež vlade in premiera v Maseruju.
Razglas poveljnika vojske o odstranitvi premiera Lebua Jonathaana pomeni, da je vojska izvedla državni udar, pri čemer p»a še naprej priznava vrhovno monarhično oblast kralja Mo-shoeshoeja H. V Lesotu je na oblast torej prišla vojska, ki je udar prejkone izvedla vsaj s tiho podpioro v Pretorii. Zastavlja se vprašanje, ali destabilizacija civilnih inštitucij v Lesotu ne o-znanja začetka destabilizacije in nevarnih zasukov v širšem prostoru na jugu Afrike, ki je že tako ali tako obremenjen z globoko krizo.
AVGUST PUDGAR
Londonski vrh »peterice bogatih« brez vidnih monetarnih rezultatov
LONDON — Dvodnevno srečanje finančnih ministrov p>etih vodilnih industrijskih držav Zahoda se je končalo predsinočnjim v Londonu z objavo nekajvrstič-nega dokumenta, ki p» v bistvu ne pwve ničesar. Finančni ministri ZDA, Japonske, Zvezne republike Nemčije, Francije in Velike Britanije so namreč le navedli, da so na informativnem sestanku izmenjali mnenja, ne da bi sprejeli nobene odločitve.
Navedli so tudi pozitivne rezultate septembrskega srečanja v New Yorku in poudarili želje ministrov, da nadaljujejo sodelovanje na monetarnem področju, vključno z večjim nadzorstvom tečaja ameriškega dolarja. O bistvenem vprašanju obrestnih mer ni bilo v dokumentu niti besedice, prav tako pa so bili ministri izredno zadržani in molčeči, da niso odgovorili na vprašanja tujih dopisnikov. Le francoskemu ministru Beregevoyu je zbežala pitijska fraza: »Vse dobro,« ki pa prav tako v bistvu px>ve vse ali pa nič.
Povsem jasno je torej, da ništa dva londonska dneva »peterice bogatih« prinesla nič spektakularnega. Soglasnost o rezultatih skupne septembrske pebude za znižanje vrednosti dolarja je bilo namreč mogoče pričakovati. Vprašanje je bilo le, ali bodo preprečili nov
kancentrirani napad na dolar, kar si v ZDA p» vsem sodeč želijo zaradi svojega velikega trgovinskega deficita. Washington bi si p» vsem sodeč želel, da bi bili njegovi proizvodi konkurenčni v tujini, to p>a bo le s težavo dosegel ob sedanjem precenjenem dolarju.
Japionci odločno nasprotujejo, da bi vrednost dolarja padla pod 200 jeni, in jim je malo mar za ameriške zahteve, še manj p»a za ameriške trditve o neuravnovešeni trgovinski bilanci zaradi izvozne agresivnosti države vzhajajočega sonca. Po vsem sodeč pa je že pozitiven kompromis spoznanje »pieterice«, da je vrednost dolarja še vedno precenjena, za skupine borzne pobude pa bo treba po vsem sodeč pjočakati na boljše čase.
Neuradno se je izvedelo, da ne obstajajo razlike v zahtevi za znižanje obrestnih mer samo med posameznimi državami temveč celo v sklopu posameznih delegacij. Medtem ko je ob tem vprašanju nastala os Pariz - Tokio z zahtevo o znižanju obrestnih mer, pa temu odločno nasprotuje šef ameriške zvezne rezerve Paul Volcker, ki trdi, da bi to ponovno sprožilo inflacijo v ZDA. Da bi bila mera polna, p>a je ameriški finančni minister James Baker naklonjen znižanju obrestnih mer.
Orkanski veter v obeh Nemčijah
BONN — Vso srednjo Evropo je včeraj prizadelo neurje z dežjem in orkanskim vetrom. Najhuje je Mio v severnih območjih obeh Nemčij, kjer je veter pihal s sunki nad 150 kilometrov na uro. V Hamburgu je odkrival strehe in ruval drevesa ter električno napeljavo. Gmotna škoda je ogromna, saj je orkanski veter še najhuje prizadel gospodarska poslopr-ja. Da pa bi bila mera pralna, so zaradi obilnega dežja marsikje reke prestopile bregove, da so praplavljena o-gromna območja. Poleg obeh Nemčij je neurje prizadelo tudi Švico, Avstrijo le oplazilo, krajem južno od Alp pa prizaneslo.
Meteorologi napravedujejo, da se bo tako vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, nad Sredozemljem ne moremo torej pričakovati bistvenih sprememb razen mogočih padavin jutri proti večeru.
Včeraj v Ciccianu pri Neaplju
Eksplozija petarde zahtevala tri žrtve
CICCIANO (Neapelj) — Na italijanskem Jugu je strast p» umetnih ognjih sprat žela nove žrtve. Če je letos za novo leto kazalo, da se je »nevarna igra« nekoliko unesla, je včerajšnji dogodek v bližini Neaplja oprazoril javnost, da je ludistična želja px> raketah in pratardah še vedno živa in žal tudi smrtonosna.
V mestecu Cicciano v neapraljski prakrajini je namreč včeraj v opraldan-skih urah eksplozija večje pratarde zahtevala tri smrtne žrtve in tri ranjene. Nesreča se je pripetila med proslavljanjem krajevnega patrona svetega Antona opiata. Praznika se je udeležila velika množica domačinov.
Dinamika nesreče še ni pravsem jasna. Kaže, da je pratardni naboj, ki bi moral počiti v zraku, zaradi defektne gradnje eksplodiral pri tleh blizu skupine ljudi, ki jo sledila spektaklu umetnih ognjev. V eksploziji so umrli 11-letna Maria Rosaria Russo, 10-letna Giovanna D’Onofrio in njen 41-letni oče Antonio. Vse tri ranjene osebe so takoj prepraljali v bližnjo bolnico v Nolo. Vsi so izven življenjske nevarnosti.
Vzroke nesreče raziskujejo karabinjerji iz Noie, ki sedaj iščejo človeka, ki je bil zadolžen za umetne ognje. Slednji je namreč takoj px> tragediji izginil.
Raif Dizdarevic na obisku v Bonnu
»
BONN — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Di-zdarevič, ki je včeraj dopratoval na dvodnevni delovni obisk v ZRN, se je z bonskega letališča takoj odpraljal v bližnji Leverkusen, kjer si je ogledal kemično-farma-cevtski koncem Bayer, ki ima razvito sodelovanje s partnerji v Jugoslaviji. Dizdarevič je bil v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Milana Dragoviča pri Ba-yerju tudi gost na kosilu.
Politični pragovori Raifa Dizdareviča z gostiteljem, voditeljem bonske diplomacije Genscherjem so se začeli popoldne ter nadaljevali med večerjo, ki jo je priredil Genscher.
Program Dizdarevičevega obiska v Bonnu je zelo intenziven. Poleg praovorov z Genscherjem se bo sešel tudi z gospiodarskima ministroma Bangemannom, z ministrom v zvezni vladi Schoublejem in s podpredsednikom socialdemokratske parlamentarne skupine Ehmcke-jem, sprejel pia ga bo tudi predsednik republike Weizsa-cker.
V pragovorih bodo, kot pričakujejo, največ pozornosti namenili dvostranskim odnosom, še zlasti gospradarskemu sodelovanju med državama. ZRN je najpramembnejši e-konomski pjartner Jugoslavije na konvertibilnem območju. Blagovna menjava v obe smeri je lani presegla 10
milijard mark. V trgovini pa ima Jugoslavija še vedno velik primanjkljaj. V dobršni meri zaradi uvoznih omejitev, ki jih predpisuje Evropska skupnost.
V okvira izmenjave mnenj o mednarodnih razmerah bodo, kot pričakujejo gostitelji, piosebno prazomost namenili odnosom med Vzhodom in Zahodom ter sedanjim pragovorom o razorožitvi in procesu KEVS v Evropi. Bonn v zvezi s tem zelo ceni vlogo Jugoslavije kot neuvrščene in neodvisne države, (dd)
Predsedstvo SFRJ podprlo kandidaturo Branka Mikoliča
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je oblikovalo predlog, naj bi za predsednika zveznega izvršnega sveta izvolili Branka Miknliča, dosedanjega člana predsedstva SFRJ. Predlog bodo posredovali skupščini SFRJ, še prej pa mora mandatar za sestavo nove vlade opraviti postopke v zvezi z izbiro kandidatov za nove člane ZIS.
Kandidaturo Branka Miknliča so v predhodnem postopku soglasno pradprli v vseh republikah in pokrajinah ter organizacijah federacije, (dd)
ZDA si vse bolj lastijo vlogo mednarodnega zaudarja
Spori v ameriški administraciji o načinih boja proti terorizmu
NEW YORK — Med najožjimi sodelavci ameriškega predsednika se je znova vnela javna polemika o metodah boja proti terorizmu. Medtem ko držami sekretar George Shultz terja uporabo sile proti teroristom in še posebej Libiji, pa obrambni sekretar Casper Weinberger kritizira tiste, »ki se zavzemajo za neke vrste bombnih napadov, ne da bi pomislili na detajle«.
Jarma polemika med državnim sekretarjem Shultzem in obrambnim sekretarjem Weinbergerjem o tem vprašanju poteka že več kot dve leti. Predsednik Reagan je pred dnevi izjavil, da ni zaskrbljen zaradi tega in da rad posluša različne vidike tega problema.
Ameriška administracija sicer razmišlja o sprejetju zakonskih določil, ki bi ustreznim ameriškim službam dovoljevala, da iz tujine na silo privedejo tiste osebe, ki so vpletene v napade na ameriške državljane in jih postavijo pred ameriška sodišča.
Predstamiki administracije nočejo komentirati poročil o pripravi teh zakonskih določil. Pravni svetovalec v »State Departmentu« Abraham Soafer je izjavil, da njegova služba podpira »zajetje osumljencev v drugih državah, če so za to ustrezne možno-
sti«. Priznal je, da bi takšne akcije pomenile kršitev veljavnih norm mednarodnega prava, vendar bi jih bilo mogoče opravičiti z »izjemnimi okoliščinami«.
Državni sekretar Shultz je na pripombe, da bi takšne akcije pomenile kršitev veljavnih norm v mednarodnem pravu izjavil, »da je absurdno preprečevati učinkovit boj proti teroristom v imenu spoštovanja mednarodnega prava.
Državi, ki je napadena od teroristov, je dovoljena uporaba sile, da bi preprečila njihove napade«.«
Predstavniki administracije izjavljajo, da razmišljajo o teh ukrepih tudi zato, ker ZDA z večino bližnje-vzhodnih držav nimajo podpisanih sporazumov o ekstradiciji. Ameriški pravosodni organi so sicer pred me-
seci razpisali nagrado 100.000 dolarjev za informacijo o Mohamedu Abu Abasu, ki je po ameriških trditvah vodil ugrabitev italijanske potniške ladje »Achille Lauro« in za informacijo o storilcih lanskoletnega uboja 4 ameriških marincev v Salvadorju.
Ameriški kongres je 1984. leta sprejel zakon, ki pravi, da je ubijanje ameriških državljanov kriminalno dejanje in da je naloga sekretarja za pravosodje, da kazensko preganja storilce takšnih dejanj, tudi če so bila storjena v tujini.
Nekateri ameriški pravniki sicer opozarjajo, da bi takšne akcije, v stilu izraelske ugrabitve nacističnega vojnega zločinca Eichmana I960, leta, lahko povzročile nov val proti-amerikanizma v svetu. Takšne akcije bi utegnile povzročiti veliko ne-
zadovoljstvo tudi v Zahodni Evropi, ki je prizorišče večine terorističnih akcij. Pri tem opozarjajo na besede, ki jih je izrekla največja ameriška zaveznica v Zahodni Evropi, predsednica britanske vlade Margaret Thatcher, »da se je proti terorizmu dopustno boriti samo z legalnimi sredstvi in da ne odobrava maščevalnih akcij, ki pomenijo kršenje mednarodnega prava«.
Zahodnoevropski zavezniki so ameriški administraciji sporočili, dg imajo več izkušenj z bojem proti terorizmu kot ZDA, saj na ameriškem ozemlju doslej še ni bilo nobene večje teroristične akcije. Pogledi na metode boja proti terorizmu med ZDA in njenimi atlantskimi zavezniki se bistveno razlikujejo, kar kaže tudi dejstvo, da nobena zahodnoevropska
država ni v celoti podprla ameriških gospodarskih sankcij proti Libiji. V manjšem obsegu sta se jim pridružili le Italija in Norveška. Uradni Washington zato zahodnoevropskim državam meče pod nos, »da dajejo denar pred moralna načela«. Predsednik Reagan je namreč na eni izmed svojih nedavnih tiskovnih konferenc izjavil, »da je boj proti terorizmu, moralno vprašanje, ki mora imeti prednost pred vsemi drugimi«.
Vendar pa v Zahodni Evropi poudarjajo, da je ameriško stališče do tega vprašanja dvolično. Medtem ko se je Reagan -dolgo z vsemi silami upiral uvedbi gospodarskih sankcij proti Južni Afriki (uvedel jih je šele na zahtevo kongresa), češ da so neučinkovite, sedaj od svojih zahodnoevropskih zaveznikov terja, da sledijo ameriškemu zgledu.
Nekateri ameriški funkcionarji so že pred uvedbo ameriških sankcij opozarjali na dejstvo, da je stališče Zahodne Evrope do tega vprašanja različno od ameriškega in da dajejo zahodne države večjo prednost političnim metodam, medtem ko ZDA vztrajajo predvsem pri kazenskih in kaznovalnih metodah, ki pa običajno zanetijo samo še večji teroristični val.	UROŠ LIPUŠČEK
Za zaposlitev v obrtništvu vlada precejšnje zanimanje
TRST — Novi deželni zakon v korist zaposlovanja je žel veliko zanimanja med podjetniki, obrtniki in mladimi, ki želijo delati v okviru zadrug ali pa kot zasebniki.
Do 31. decembra minulega leta je deželna uprava prejela že 1.429 prošenj. Slika pa ni še povsem jasna, saj je lahko v eni prošnji za deželno podporo pri najemanju novih delovnih moči več imen. To pa pomeni, da je število ljudi, ki iščejo zaposlitev, veliko večje.
Prošenj za vajence v obrtništvu je na primer 1.041 (72 odst. vseh prošenj), vendar se zdi, da prošnje zaobjemajo kar 1.925 oseb.
Vse omenjene podatke bodo pred-
stavili in jih dali v diskusijo na zasedanju, ki bo v Pordenonu v petek.
Ob tem naj zapišemo, da je deželni odbor že imenoval člane upravnega sveta deželne agencije dela. Agencija bo začela delati že prihodnji mesec. Njen sedež bo v Trstu, za njeno delovanje pa je Dežela že odredila 13 milijard
Če stvari povzamemo moramo poudariti, da je v naši deželi vprašanje zaposlitve aktualno in da hi res, da mladi odklanjajo določene poklice, kot je na primer obrtništvo. Treba je le ustvarjati pogoje, da se usposobijo in se nato vključijo v redne delovne procese.
Danes zasedanje deželnega sveta
TRST — Danes zjutraj se bo na svoji prvi letošnji seji spet sestal deželni svet. Kot običajno bo prvi del zasedanja namenjen vprašanjem in interpretacijam raznih svetovalcev, na katera bodo odgovarjali posamezni odborniki. Sledila bodo sporočila predsednika deželnega odbora Biasut-tija o pobudah in stikih z vsedržavno vlado glede vprašanj tržaškega in goriškega področja.
Na devnem redu pa je tudi razprava o različnih zakonskih osnutkih, zaradi česar predvidevajo, da se bo deželni svet sestal še v prihodnjih dneh. Med najpomembnejšimi je zakon, ki naj bi določal zaključek obnovitvenih del na potresnem območju.
Z včerajšnje tiskovne konference v Ljubljani
Enoletna proizvodnja slovenskega filma
Pogled v 2000
LJUBLJANA — Skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva je pred koncem minulega leta sprejela dolgoročni plan graditve elektrogospodarskih in pre-ntogovniških objektov do leta 2000.
Dolgoročni plan razumljivo upošteva pomemben družbenoekonomski cilj, da bo treba zmanjšati porabo energije na enoto družbenega proizvoda. Ker pa naj bi delež porabe tekočih goriv v celotni porabi energije upadel, bo morala naftne derivate nadomestiti električna energija. Delež le-te v energetski porabi se bo od 20 odstotkov v 1985. letu moral povečati na 24 odstotkov v letu 2000. Planerji so na tej podlagi tudi napovedali, da se bo v povprečju vsako leto Poraba električne energije povečala za 4,1 odstotka.
Po planski prognozi se bo poraba električne energije povzpela od 9.321 milijonov kilovat ur v letu 1985 na 17.022 milijonov kilovata ur. Za takšno porabo pa bo moč elektrarn potrebno do leta 2000 od sedanjih 2.222 megavatov povečati na 4.133. Drugače rtečeno, v vsakem od prihodnjih 5-letnih srednjeročnih obdobij bo treba zgraditi povprečno po 674 megavatov novih elektrarniških zmogljivosti, kar pomeni 135 megavatov vsako leto. Mimogrede, v omenjenih planskih številkah je upoštevano tudi to, da bo do leta 2000 skupno 16 elektrarniških agregatov že tako ostarelo, da se jim bo iztekla življenjska doba.
Na novo naj bi do leta 2000 zgra-dili skupno 38 elektrarn, od česar bi bilo 29 hidroelektrarn, 8 termoelek-toarn oziroma toplarn in 1 nuklearka. Proizvodnja premoga bi v prihodnjih 15 letih napredovala na letnih 8,5 milijona ton, pri čemer bo 5,3 milijona ton odpadlo na lignit in 3,2 milijona ton na rjavi premog. Zaslugo za povečanje letne tonaže bi seveda imela tudi nova rudnika lignita v Globokem in Ilirski Bistrici in rudnika rjavega premoga v Lendavi ter Krmelju.
Kazni za trgovce z otroki
KOPER — Koprsko sodišče je obsodilo na zelo mile kazni štiri jugoslovanske državljane, ki so bili vpleteni v trgovanje z otroki, katere so potem v raznih italijanskih mestih izrabljali kot žeparje in tatove. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, so trije pogojno že na svobodi, v zaporu je ostal le tisti, ki je bil obsojen na enoletno kazen.
Četverico so aretirali novembra lani pri škofijah, ko so spremljali deset mladih Romov, katere so želeli pretihotapiti v Italijo. Za to naj bi 34-letni Zagrebčan Ivan Solopek prejel okrog 5 milijonov lir.
Na koprskem sodišču teče sedaj postopek tudi proti trem drugim Zagrebčanom, med temi sta dva taksista, ki so jih zalotili 20. decembra pri Plavjah, ko so hoteli pretihotapiti v Italijo skupino otrok.
□ PORDENON — Turistična ustanova iz Pordenona pripravlja tudi letos ves sklop manifestacij za 11. februar, zadnji dan letošnjega pusta. Tako bodo na sporedu cirkuške predstave, kolesarska dirka v maskah, koncert lahke glasbe in utrinki z beneškega pustovanja.
LJUBLJANA — Goriški kinoatelje je včeraj v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavil širši slovenski javnosti ciklus filmov »Prvi film videomonitor«. V projekcijski dvorani filmske producentske hiše Viba — film so se zbrali predstavniki dnevnega periodičnega slovenskega tiska ter radijski novinarji. Kinoatelje sta v Ljubljani zastopala predsednik Darko Bratina in Davorin Devetak, Vibo in slovensko produkcijo pa direktor hiše Bojan Štih.
Štih je prvi prevezel besedo in je s svojega zornega kota predstavil »Prvi film videomonitor«, kot je novemu goriškemu srečanju ime. Sicer pa je Štih govoril o sedanjih dilemah slovenskega filma. Začel je pri ključnem vprašanju, to je pri vprašanju kvalitete, nato je govoril o izrazni moči in plasmanu našega filma. Govoril je tudi o letošnji produkciji Vibe — filma in svoje izvajanje prepletal z zanj značilnimi zgodovinsko-živ-Ijenjskimi anekdotami. O pomenu in programu prvega »Film videomoni-torja« je ljubljanskim novinarjem govoril Darko Bratina, ki je najprej pojasnil, čemu izbira besede »monitor«. Besedo, ki sicer označuje mali ekran, lahko povežemo tudi z italijanskim izrazom »monitoraggio«, ki pomeni analizo, kritiko in pazljivo gledanje filma.
Kinoatelje, ki je pred petimi leti prvi predstavil italijanski javnosti slovensko filmsko proizvodnjo, se letos ponovno predstavlja Slovencem
in Italijanom z novo zasnovanim programom, ki sloni na predvajanju enoletne slovenske filmske in video produkcije. Prav v video-produkciji je spregovoril Davorin Devetak, ki je omenil delovanje ŠKUC - Foruma in pa posameznih avtorjev, ki se bodo srečali v Gorici.
Novinarjem so nato razdelili program goriške filmske prireditve in tudi seznam udeležencem okrogle mize o slovenskem filmu, ki bo konec tedna v Gorici. Poleg znanih imen slovenskega filma bodo pri okrogli mizi sodelovali tudi italijanski filmski kritiki Alberto Pesce, Diego Fra-giacomo in Nedo Ivaldi. še posebno moramo omeniti prisotnost Jaceka Fuksieviecza, bivšega direktorja poljske televizije, ki je trenutno v Italiji. Na žalost se goriškega srečanja ne bo mogel udeležiti direktor Vibe Bojan Štih.
Radijska igra
V	sklopu drevišnjega dramskega sporeda ob 18. uri bo Radio Trst A predvajal delo norveške avtorice Cecilie Loveid »Ali jeste galebe?«, pretresljivo radijsko igro, s katero se je norveška radijska ustanova udeležila mednarodnega natečaja »Prix I-talia«.
V	glavni vlogi natopa Maja Bla-govič. Prevod Darinka Hribar. Glasba Anastazija Purič. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«.
Bogata kulturna dejavnost v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — Pesnik Dragotin Kette se je rodil na Premu 19. januarja 1KI6 — pred natančno 110 leti. Dan njegovega rojstva je ilir-skobistriški občini kulturni praznik, obenem pa tudi začetek meseca kulture, ki je letos že 9. po vrsti.
Uvod v številne kulturne prireditve, ki se bodo zvrstile do konca februarja, je bil petkov literarni večer na Premu. Kar precej ljubiteljev kulture je v Kettejevi rojstni hiši s pesmijo Na trgu pozdravil moški pevski zbor Dragotin Kette. Tržaški gledališki igralec Stane Raztresen je nastopil z znano Kettejevo pesmijo Pijanec, nato pa se je zbrana družba preselila v stari premski grad, kjer je program tekel dalje. Poleg Staneta Raztresena in pevskega zbora so se tu predstavili še literati -domačini. Jože Stegu, Albin šestan in Tone Gašperšič so sami predstavili svoja literarna iskanja, Lenka Šajn pa je nastopila s pesmimi dveh zdomcev z Bistriškega.
Predsednik literarnega društva
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO ROZMAN
Franc Gombač je spregovoril o mestu kulture in njenem pomenu za narod, opisal pa je tudi dejavnost društva, ki je že šestič priredilo literarni večer v počastitev obletnice rojstva znanega pesnika. Takšni večeri naj bi bili tudi spodbuda za do sedaj še neznane ustvarjalce, da bi se opogumili in svoje literarne poskuse predstavili javnosti.
Stane Raztresen je z unietniško besedo ustvaril povezavo med prireditvijo in obletnico smrti Primoža Trubarja — recitiral je dela tega slovenskega protestanta ter pridigo Janeza Svetokriškega. Večer je zaključil pevski zbor z Zdravljico.
* * *
Zveza kulturnih organizacij, knjižnica Makse Samsa ter dom JLA so za 9. mesec kulture pripravili bogat program:
danes bodo na Titovem trgu odprli Malo likovno gelarijo. Premiero bo galerija doživela z deli nabre žinske slikarke Claudie Roza - Flo-reancig.
V domu JLA se bodo v naslednjih
neh predstavljale gledališke in lutkarske skupine iz vseh osnovnih šol bistriške občine, odprta bo razstava del slikarja Maria L. Vilharja. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo v dvorani doma JLA o-srednja občinska slovesnost. S celovečernim koncertom bo nastopil komorni zbor iz Postojne, najzaslužnejšim kulturnim delavcem pa bodo podelili Ketteieve naarade.
V	kinu Svoboda bodo 23. januarja predvajali film Emira Kusturice Oče na službenem potovanju. Kulturnim prireditvam se pridružujejo tudi planinci s planinskim večerom o Triglavskem narodnem parku (24. jan.)
V	februarju bo ZKO pripravila skupinski obisk predstave v Sloven-
skem stalnem gledališču v Trstu.
Predstavilo se bo kulturno društvo iz tovarne Lesonit ter mladinske kulturne skupine.
Nastop pesnice in igralke Mile Ka-čičeve v knjižnici Makse Samsa bo zadnji v vrsti prireditev.
METKA ČELIGOJ
---- Marko JValtritsch -----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
43.
Po zaključku prve svetovne vojne in prihodu italijanskih čet v Gorico in v deželo (čete so zasedle tudi nekatere predele, ki so spadali v deželo Kranjsko; Idrijo, Postojno, Vipavo, Senožeče in Ilirsko Bistrico) kar precej časa ni bilo pouka. Veliko učiteljev ie med vojno padlo v avstrijski uniformi na raznih frontah, tistim kj so se med vojno izselili v druge dežele, pa je nova italijanska oblast otežkočala po-Vl~atek v kraj, kjer so bili prej zaposleni kot učitelji. Slovenski učenci iz begunskih družin so med vojno obiskovali šole v krajih, kamor so bili izseljeni skupaj z domačimi otroki. Marsikje, kjer je bilo večje število izseljencev, tako zlasti v krajih, kjer prebi-yalstvo ni bilo slovensko, t.j. na Gornjem Štajerskem ib na Češko-Moravskem, pa so šolske oblasti odprle za slovenske otroke posebne šole.
Med vojno je bilo precej šolskih stavb poškodo-Vanih, zlasti v Gorici in njeni neposredni okolici, po ifrdih in na zahodnem Krasu. Italijanski vojaški po-
veljniki so ovirali ponovno odprtje slovenskih šol tako v mestu kot na podeželju. Pravzaprav so se čudili, kako to, da prebivalstvo govori slovensko, torej ne italijansko, kakor so jim pripovedovali takrat, ko so šli v vojno. Iz ohranjenih arhivov ter tudi iz takratnih časopisnih poročil je moč ugotoviti, kakšne ovire je delala nova oblast odprtju slovenskih osnov-
V letu 1911 je Ciril - Metodova družba zgradila na Blanci, v Ka-tarinijevi ulici, šolsko poslopje v katerem se je pouk za osnovnošolce pričel v septembru tistega leta
nih šol na goriškem podeželju povsod tam, kjer so te šole bile pred začetkom vojne. Najenostavnejši izgovor je bil, da manjkajo učitelji in da so marsikje šolska poslopja poškodovana.
V Gorici je vojaški poveljnik kmalu postavil za komisarja na občini Giorgia Bombiga, ki je bil izvoljen za župana že pred vojno od tedaj že pičle večine nacionalistično nastrojenega prebivalstva italijanske narodnosti. Ta je pred vojno ostro nasprotoval slovenskim šolam v mestu. Še večjo moč je dobil sedaj. Ne le, da ni hotel odpreti občinskih šol s slovenskim učnim jezikom, marveč se je protivil društvu Šolski dom, da bi smelo ponovno odpreti svoje zasebne šole. Nekatere italijanske šole so pričele s poukom že 25. novembra 1919, torej eno leto po zaključku vojne. Res, da je bila stavba Šolskega doma v Križni ulici deloma poškodovana, vendar so v njej bivali Goričani, ki so bili brez stanovanja. Novi šolski inšpektor inž. Emilio Mulitsch je dal iz nje odnesti šolske klopi, ki so jih potem uporabljali v italijanskih šolah. Nekatere teh klopi so bile tudi v obeh šolskih stavbah v Ul. Bertolini. Ko je kasneje društvo Šolski dom sprožilo proti občinski upravi sodni postopek, je ta klopi vrnila in občina je bila tudi obsojena plačati odškodnino. Na županstvu so se izgovarjali, da so mislili, da so klopi javna last, kajti bile so nove. Društvu Šolski dom so jih namreč sredi leta 1918 poslala v dar slovenska in češka sorodna društva. Na županstvu pa so prvotno trdili, da so te klopi prišle kot vojna škoda iz avstrijskih državnih skladov.
Okvirni dokument UIL o deželni gospodarski problematiki
Nujnost uveljavitve mednarodne vloge FJK
Vodstvo deželne sindikalne zveze UIL je na svoji včerajšnji seji sprejelo dokument, v katerem je razčlenilo ključne točke za uresničevanje reforme in gospodarske ter zaposlitvene oživitve v deželi. Uvodoma je v dokumentu poudarjena nujnost varstva in krepitve ne samo institucionalne, temveč tudi politične in gospodarske enotnosti Furlanije-Julijske krajine.
Po mnenju UIL lahko do tega pride s polnim razvojem vseh potencialnih možnosti, ki jih ponuja institucionalna posebnost naše dežele in ki ji namenja več finančnih sredstev in pristojnosti in torej večjo avtonomijo v odnosu do osrednje državne oblasti. Med temi potencialnimi možnostmi so v prvi vrsti mišljene naslednje: decentralizacija pristojnosti in izvajalnih inštrumentov krajevnih uprav, institucionalno uravnovešanje dežele tudi s pomočjo spremembe volilnih mehanizmov ter izdelava in izvedba enotnega projekta za deželni gospodarski razvoj. Da pa bi bil resnično enoten in uporaben za gospodarski razvoj vse dežele, morajo v njem najti ustrezen prostor in opredelitve naslednja vprašanja, ki po mnenju UIL, predstavljajo ključna gospodarska vprašanja.
V	prvi vrsti gre za jasno opredelitev vloge Furlanije-Julijske krajine v okviru nacionalnega gospodarstva in v še večji meri evropskega, izkoriščajoč široke možnosti, ki izhajajo iz geopolitičnega položaja dežele. V tej zvezi je temeljnega pomena izdelava in uresničitev italijanskega projekta v okviru EGS in priznanje statusa obmejne dežele evropske skupnosti za Furlanijo-Julijsko krajino.
Nič manj pomembna pa ni tudi vsebinska sprememba načelnih izbir, ki jih prav ta čas sprejema rimska vlada glede državnega sistema prevozov, tako pomorskih, kot suhozemskih in letalskih.
V	zvezi z mednarodno vlogo naše dežele — poudarjajo pri UIL — je treba znova začrtati načrte za koope-
racijo in povezavo dežele s sosednimi območji, še posebno glede na to, da so zastareli ali so bili zavrženi dosedanji mednarodni sporazumi (pri tem ni jasno, če štejejo mednje tudi osimske — op. ur.). Taka kooperacija in povezovanje naj bi zajela različna področja, od prevozov in prometnih zvez, industrije, raziskovalnih dejavnosti, do turizma, kulturnih izmenjav itd.
Nujnost uravnovešanja deželnega gospodarskega razvoja mora biti vodilna ni tako pri tristranskih pogajanjih z vlado in IRI o proizvodnem sistemu Julijske krajine, kot pri izbirah o uporabi izrednih in rednih finančnih prispevkov dežele in države. Ob tem se UIL izreka za odločno izključitev posplošenega asistencializma ali podpiranja neproduktivnih obratov in za pospešeijo uveljavljanje in uresničevanje novih proizvodnih pobud, zlasti na področju raziskovanja in razvitega terciarnega sektorja. Posebej pa v zaključku dokumenta opozarja na nujnost čimprejšnjega začetka delovanja Agencije za delo, polnega izvajanja novega deželnega zakona o tržišču dela in izdelave načrta organizacijskega in političnega preustroja deželne uprave.
S področja sindikalne dejavnosti gre zabeležiti še včerajšnjo izjavo člana deželnega tajništva CGIL Pa-squala v zvezi z žaveljsko rafinerijo, o kateri prav te dni potekajo posvetovanja med ministrstvi za industrijo in za državne soudeležbe. Za CGIL ostaja veljavno stališče, po katerem gre rešitev iskati v dveh smereh: ali najti novo družbo, ki bi zagotovila vsaj delno ohranitev proizvodnje, ali pa (v primeru, da prva rešitev ne bi bila možna) sestaviti sveženj predlogov industrijskega značaja s sodelovanjem ustanov kot so ENI, IRI in SPI in tako zagotoviti ohranitev delavnih mest. V tem smislu seveda ostaja nesprejemljivo zaprtje Aquile, prav tako kot ne more biti v kakršnikoli zvezi z njim izgradnja premogovne termoelektrarne, zaključuje svojo izjavo G. Pasqua!.
Napori tržaške pokrajinske uprave
Prizadete osebe potrebujejo tudi delovno vključevanje
Tržaška pokrajina že vrsto let uporablja prispevek Evropske gospodarske skupnosti za vključevanje prizadetih oseb v družbeno tkivo. Prva leta se je »načrt EGS«, kot imenujejo operaterji ta program dela, usmeril v prvi vrsti v družbeno vključevanje. Organizirali so namreč razne dejavnosti, počitnice, letovanja in družinske skupnosti, s katerimi so prizadeti, v glavnem mladi, v precejšnji meri razbili zid, ki jih je ločeval od preostalega dela prebivalstva. Toda samo družbeno vključevanje ni bilo dovolj, predvsem ne za tiste osebe, ki so kljub prizadetosti sposobne za delo.
Tako so se pokrajinski operaterji, v dogovoru s tržaško občino in Krajevno zdravstveno enoto, usmerib zadnja leta v poskus, da bi mlade han-dikapirane pripravili za delo. Jasno je. da je delovna formacija vezana na prakso in na delovno mesto, zato tudi na razpoložljivost tržaških javnih ustanov in predvsem podjetnikov ter obrtnikov. Resnici na ljubo ni bilo doslej velikega odziva, na pokrajini pa so prepričani, da je temu kriva tudi precejšnja dezinformacija. Prav zato so sprožili te dni, ko je stekel novi »načrt EGS« za leti 1986/87, kampanjo za čim popolnejšo informacijo in osveščanje tržaških gospodar-
skih krogov.
Katere so pravzaprav značilnosti tega eksperimentalnega načrta? Med prizadetim, ki bi razpolagal z delovno štipendijo, in delodajalcem ni predvidena delovna pogodba, kajti štipendist bi imel vlogo učenca-dijaka in to za domenjeni čas, odvisno pač od težavnosti teoretske in praktične priprave ter stopnje prizadetosti. Podjetje ne bi imelo nikakršnih stroškov, v kolikor bi pokrajinska uprava poskrbela za plačilo obveznega zavarovanja, drugih socialnih prispevkov pa ni treba poravnati, ker dohodek delovne štipendije ni kot zaslužek. Pripravljalna doba lahko traja le do decembra 1987, razčlenjena pa je na dve stopnji: prva je izrecno formativnega značaja na delovnem mestu in po možnosti tudi s pomočjo izobraževalnih ustanov, druga pa je namenjena osamosvojitvi štipendista v proizvodni dejavnosti. Pokrajinska uprava bo stroške, ki bi jih imel delodajalec za učenje štipendista, poravnala, štipendijo pa direktno izplačevala prizadetemu. Nenazadnje velja še poudariti, da bi podjetja z več kot 35 nameščenci, v primeru, da bi štipendista po tej pripravni dobi redno namestila, zadostila pravilom zakona 482/68 o obveznem nameščanju civilnih invalidov.
V	kmetijskem razvojnem načrtu velik poudarek vinogradništvu
Na zadnjem sestanku stalnega odbora izvedencev za kmetijstvo, ki mu predseduje pokrajinski odbornik Bruno Cavicchioli, so obravnavali pokrajinski kmetijski razvojni načrt. Posebej so se v razpravi ustavili pri nujnosti čimprejšnje rešitve problema namakanja v okviru deželne zakonodaje, saj le-ta na Tržaškem povzroča posebne težave zaradi narave tal in razpršenosti kmetijskih površin.
V	načrtju je potrjena veljava natečaja za osmice, kot inštrumenta za ovrednotenje krajevne enološke proizvodnje. Da bi spodbujali prizadevanja za večjo kakovost te proizvodnje, pa so se na sestanku odločili za drugačno sestavo ocenjevalne komisije natečaja, ki naj bi jo odslej sestavljali kvalificirani poskuševalci vin. Ti bodo namreč proizvajalcem mogli dati tudi koristne in preizkušene nasvete in navodila, kako iztržiti iz trt in lastnega dela čimbolj kakovosten vinski pridelek. V skladu s temi nameni načrt predvideva tudi ustanovitev službe za tehnično pomoč vinogradnikom, ki naj bi na osnovi periodičnih obiskov pri pridelovalcih vina nudila nasvete za vso široka paleto problemov enološkega sektorja, od izbire terena, stopnje prisojnosti vinograda in negovanja trt, do predelovanja grozdja v vino, ki na najvišjih kakovostnih ravneh dosega že značilnosti prave pravcate umetnosti.
Natečaj za študij v Zavodih združenega sveta
V teh dneh so bile vse višje srednje šole v Italiji seznanjene prek ministrske okrožnice z razpisom natečaja za dodelitev štipendij, ki bodo omogočile študij v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu 35 dijakom, 10 cd katerih bo iz naše dežele. Drugih 8 štipendij je razpisanih za dijake, ki bi radi študirali v enem izmed ostalih petih Zavodih združenega sveta, ki delujejo v Walesu, Kanadi, Združenih državah Amerike, Južni Afriki in Singapuru.
Po preselekciji na deželni ravni bodo udeleženci natečaja imeli izpit v Rimu. Štipendije bodo podelili sredi junija, veljale pa bodo za bienij 1986-88. Natečaja se lahko udeležijo dijaki tretjih razredov višjih srednjih šol. V Zavodih združenega sveta se namreč učijo dijaki zadnjih dveh letnikov pred univerzo.
Zakaj so nekateri upokojenci INPS prejeli januarja nižje pokojnine?
Nekatere upokojence, ki so se v zadnjih dneh približali poštnim okencem, da bi vnovčili penzijo, so neprijetno presenetili nepričakovani odrtg-Ijaji oziroma primanjkljaji. Zneski so bili zelo različni, za nekatere celo tragično visoki, saj so minimalne pokojnine že same po sebi dovolj skromne ali celo nezadostne, tako da postanejo odtegljaji naravnost pretresljivi. Namesto zneska, ki komaj presega
400.000	lir, je tako starejši gospod prejel 114.000 lir, njegovi sosedi pa so odtrgali skoraj 800.000 lir na pokojnini za dva meseca.
Poštni uradniki se upravičeno izgovarjajo, da nič ne vedo, saj so zadolženi izključno za to, da izplačajo zneske, ki jih javi centralni urad INPS. Pritožbe so bile v uradih INPS seveda ostrejše in razni uradniki so veleli prizadetim upokojencem različne rešitve: naj prinesejo fotokopijo potrdila o nakazilu, drugič fotokopija ni bila potrebna: naj spokojno čakajo sporočilo in izplačilo razlike iz Rima, češ da so nastale neljube napake pri avtomatičnem izračunavanju. Od časa do časa je prijaznejši uradnik potolažil upokojence z začasno razlago, nekateri pa so se pritožili na patro-
natih. In zato svetujemo vsem tistim, ki imajo kak dvom, naj se zatečejo po pojasnila na urad patronata INAC (Ul. Cicerone 8/B).
Že v nedeljo je nekatere nekoliko pomirila vest, ki so jo objavili nekateri dnevniki in televizija. Ker pa to vprašanje še vedno razburja kar precej ljudi, ki se ne morejo ponašati z velikimi dohodki, smo zaprosili za strokovna pojasnila izvedenca Borisa Simoneto na že omenjenem patronatu in jih tu objavljamo.
Na vprašanje zakaj je do te spremembe prišlo, ni mogoče dati posplošenega odgovora. Treba je namreč preveriti vsak primer zase in ugotoviti, če gre za formalno napako e-lektronskega računalnika (kot je IN PS sam priznal, naj bi bilo v vsedržavnem merilu kakih dva tisoč takih spodrsljajev, ki jih bodo takoj popravili in bodo izdali nove plačilne naloge) ali če resnično upokojencu ne pritiče celotni minimalni znesek pokojnine, kot ga je prejemal doslej.
Kako naj se torej prizadeti ravnajo? Predvsem brez vsakega alarmizma. Če ugotovijo, da je znižanje pokojnine le posledica formalne napake, naj
prizadeti upokojenci vseeno vložijo na INPS formalni zahtevek, da se jim odmeri celotni minimalni znesek pokojnine. V veliki večini primerov pa je INPS pravilno okrnil pripadajoče pokojninske zneske, na osnovi zakona štev. 638/83, ki ne priznava pravice do minimalne pokojnine vsem tistim upokojencem, katerih skupni dohodek (vštevši s pokojnino) presega dvakrat minimalni znesek pokojnine. V tem primeru pokojnino »zamrznejo« na znesek, ki ga je upokojenec prejel septembra 1983, oziroma INPS prizna le efektivno pokojnino vsem tistim, ki so se upokojili po tem datumu. Prav zato so morali upokojenci izpolniti in vrniti zavodu INPS posebne obrazce, na katerih so navedli svoje dohodke v zadnjih treh letih.
Te podatke je INPS že vključil v računalnik, ki je tako že izstavil ažur-nirane prospekte pripadajočih pokojnin. Možno je tudi, da je do spremembe prišlo na osnovi določil zakona štev. 140/85 ali ker oseba prejema dve pokojnini INPS (na primer starostno in družinsko) in ima pravico do dveh minimalnih pokojnin. Paleta možnosti je torej dokaj raznolika.
pismo uredništvu
Pozitiven obračun po dveh mesecih delovanja
Nadvse spodbuden začetek grafičnega centra Atelier
Precizacije CGIL o problemu Aquile
V	teh dneh so v teku pogajanja med ministrstvom za industrijo in državne soudeležbe za iskanje rešitve odprtemu problemu žaveljske rafinerije Aquila. O poteku pogajanj — ugotavlja tiskovna nota predstavnika deželnega tajništva. CGIL Pasquala — so se v tisku pojavile določene informacije, ki terjajo precizacije o stališčih sindikalne zveze. Po njenem mnenju je treba rešitev iskati v dveh smereh: prva zadeva rešitev družbenega značaja z ohranitvijo dejavnosti v rafineriji (popolno ali delno) ; z drugo pa. kolikor bi se prva ne u-resničila, je treba izdelati paket predlogov, pri katerih bi morale sodelovati družbe ENI, IRI, SPI in zasebni industrijci.
V	tem smislu ni po Pasqualovem mnenju sprejemljiv predlog, ki bi predvidel zaprtje rafinerije in določeno zaposlitveno rešitev preko mobilnosti dela, če bi to sploh bilo uresničljivo. Poleg tega — je še rečeno v noti —- ni moč na noben način povezati morebitne izgradnje termoelektrarne na premog z zaprtjem refine-rije, saj kakršnakoli odločitev o gradnji termoelektrarne na premog ni v v nobenem primeru povezana s problemom Aquile.
# Tržaška občina obvešča nabiralce gob, naj predložijo prošnjo za nabiranje gob v letošnjem letu. Prošnjo lahko predloži vsak zase ali preko druge osebe. Oddati jo je treba občinskemu protokolarnemu uradu, ki jo bo oštevilčil po redu predložitve. Vsakdo lahko predloži največ eno prošnjo.
Koliko znaša dnevni dovoljeni izvoz valute ?
V	zvezi s člankom, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 8. 1. 1986 pod naslovom »V tujini lahko potrosimo največ 5 milijonov lir letno«, bi rad dodal nekaj pojasnil, da bo informacija popolnejša.
Kar zadeva potovanja v tujino v turistične namene s potnim listom, ni bilo iz navedenega članka morda jasno razvidno, da ima italijanski državljan za vsako potovanje pravico vzeti s sabo do 2 milijona lir. Od tega zneska lahko ima pri sebi, ko prestopa mejo, 400.000 lir v italijanskih bankovcih, 1.600.000 lir pa v tuji valuti. Ta tuja valuta ne more biti vsa v tujih bankovcih, temveč za maksimalni znesek 700 ECU, kar pomeni — po sedanjem tečaju ECU (1.490 lir) — približno protivrednost 1 milijona lir. Razliko 600.000 lir pa lahko predstavljajo potovalni čeki (traveller cheques), na tujo banko izstavljeni krožni čeki, euročeki ali pa tudi kreditna karta. Vsako izmed teh plačilnih sredstev lahko nadomesti tuje bankovce.
Glede prehodov meje z maloobmejnim dokumentom (prepustnico), pa znaša dnevni dovoljeni izvoz valute: — do 50.000 lir v italijanskih bankovcih: — v tujih bankovcih in kovancih, do protivrednosti 50.000 lir (člen 56 M.D. 12.3.81: »I frontalieri. . . possono esportare GIORNALMENTE . .«).
V	omenjenem članku navedeni znesek 70.000 lir pa je maksimalni MESEČNO dovoljeni izvoz, ki ga predvideva člen 34 Videmskega spora-
zuma, vendar smatram, da ne more Videmski sporazum omejevati pravic, ki jih imajo vsi italijanski »maloobmejniki« (in torej tudi tržaški, goriški in videmski) po splošno veljavnih predpisih.
Dr. Edvard Germani
Denarna jamstva za izvozne posle
V podporo trgovinskih operacij s tujino je Sklad za finančna jamstva za izvoz samo na zadnji lanski seji odobril jamstva v skupnem znesku, ki presega milijardo lir. Gre za najnovejšo pobudo konzorcija Friulgiu-lia, ki omogoča pridobitev izredno ugodnih jamstev od konvencionira-nih bank, ki jih sicer posamezniki ne bi mogli doseči. Jamstva je moč prejeti za naslednje operacije: izdajo garancij v jamstvo vnaprejšnjih plačil, predujmi v lirah ali tuji valuti za nabavne pogodbe blaga in storitev, predujmi na kreditna pisma in odprtje nepreklicnih kreditov, predujmi na obrazce A/Export ali na že opravljen izvoz ter vse ostale o-peracije, ki zadevajo deželni izvoz blaga in storitev.
• Uradni list je 8. januarja objavil natečaj za dve mesti zdravstvenega tehnika, ki naj bi ju zaposlili na tržaškem železniškem okrožju. Kandidati morajo imeti diplomo zdravstvenega tehnika iz medicinske radiologije in tudi istoimensko tehnično habilitacijo za izvrševanje poklica. Prošnje je treba predložiti do 7. februarja.
Projekt »Atelier« je stekel. Po vsem sodeč tudi uspešno, kajti obračun delovanja tega grafičnega centra, ki deluje v Nabrežini, je po dobrih dveh mesecih delovanja še kar spodbuden. Tečaje obiskuje namreč približno 40 ljubiteljev grafike, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da se je krog tistih, ki neposredno sodelujejo pri vodenju centra, razširil. Tako so novembra lani, v o-kviru delovanja centra »Atelier«, formalno zasnovali tudi istoimenski kulturni krožek, ki ima lasten vodilni odbor in organizacijski statut.
Če na kratko pregledamo dosedanje delovanje nabrežinske grafične delavnice, moramo takoj reči, da poteka dokaj redno. Pod vodstvom tr-žiškega grafika Maura Toneta se lekcije vrstijo enkrat tedensko po štiri ure, tečajniki pa so razdeljeni v štiri različne skupine. Tonetu se bo aprila predvidoma pridružO še Marjan Kravos, ki bo tečajnike u-čil izpopolnjevalne grafične tehnike; precejšnji novosti pa bosta dva komplementarna tečaja — in sicer bakroreza oz. lesoreza ter ksilogra-fije — ki se bosta ravno tako pričela spomladi. Poudariti gre, da bosta omenjena tečaja potekala ločeno od zdajšnjega, poleg sedanjih tečajnikov pa bodo lekcijam (teh bo osem) lahko sledili tudi novi. Sicer pa bomo o vpisovanju v tečaje naknadno še poročali, omenili bi le, da jih bosta vodila umetnika Furio
Dedenaro in Franko Vecchiet.
V okviru delovanja omenjene grafične delavnice pa je za bližnjo bodočnost predvideno še marsikaj: pobudniki projekta nameravajo namreč popestriti stike s čim večjim številom grafičnih umetnikov (zlasti iz Slovenije), za pozno pomlad in poletje pa je v načrtu organiziranje tehnično-jezikovnih tečajev za ljubitelje grafike iz Nemčije. Ti tečaji bodo seveda potekali posebej, saj se bodo sedanji zaključili konec maja. Kmalu zatem bosta na sporedu dve razstavi (ena v Nabrežini, druga pa predvidoma v Trstu) na katerih bodo udeleženci tečajev predstavili svoje izdelke.	IV.
Vplačila bivalne takse
Tržaški avtomobilski klub ACI obvešča, da bo od 1. februarja letos treba nakazovati zneske bivalne takse (imposta di soggiorno) na tekoči račun št. 7426/2, naslovljen na ACT, pri Tržaški hranilnici, Agencija št. 6 na Trgu Valmaura 10. Vplačila bodo prejemale tudi vse ostale agencije Tržaške hranilnice - CRT.
• Združenje tržaških krvodajalcev bo imelo v petek, 31. januarja redni občni zbor, ki bo ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v Ul. J. Cavalli 2/c.
o cim tratijo čas!
Ob gostoljubju italijanskega krajevnega Usta se je Odbor za zaščito-italijanske identitete Trsta v nede Ijo spet oglasil. Tarča njegovega tokratnega napada je krščanska demokracija, točneje predstavniki tukajšnje krščanskodemokratske stranke, »krivi«, da so med srečanjem s predsednikom stranke Piccolijem razpravljali o problemu, slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in da so spet potrdili svoj predlog zakonskega osnutka o zaščiti.
Krščanski demokraciji odbor očita, da zasleduje iste cilje kot druge levičarske stranke, ki so predložile svoje predloge o zaščiti Slovencev,-vendar svoj namen skuša uresničiti v daljšem roku in na bolj prikrit ter zavit način. Odbora tokrat ne skrbi samo italijanska podoba Trsta, kot se lahko čudno sliši, je zaskrbljen ludi za usodo Slovencev, ki bi b'U skorajda obsojeni na enojezičnost (se pravi na samo poznavanje slovenskega jezika), če bi predlogi KD postali zakon. Pa tudi usoda Furlanije odboru ne pusti spati, saj sosednji pokrajini grozi »nevarnost poslovenjenja«, kar bi pomenilo tudi, da bi bila Trst in Gorica povsem obkoljena, seveda že spet od grdih in nevarnih Slovencev.
Te in še druge nevarnosti vidi od bor v zakonskem osnutku krščanske demokracije, katero, kot tudi druge stranke in parlament v celoti opominja, naj si nikar ne drzne prezirati dejanske volje velikega dela Tržačanov, volje in občutkov, ki jih seveda izraža prav odbor, ki se postavlja s srnjo »heterogenostjo in širokim predstavništvom«.
Zdi se nam skoraj za malo, da bi se spet spuščali v pobijanje »argumentov«, s katerimi odbor »dokazuje« (narekovaj je več kot obvezen) svoje trditve in izvajanja, saj se vse skupaj zreducira le na sovraštvo in strah pred Slovenci. Ni nam jasno le nekaj: kaj bi odbor imel od tega, če bi mu uspelo zagrebsti še zad-njega Slovenca? Predvsem pa, ali ljudje, ki so v odboru, res nimajo nobenega drugega argumenta, s katerim bi se lahko bolje zabavali in v katerem bi lahko sproščali presežek svojih energij, razen zakonskih predlogov o zaščiti naše skupnosti? če jim je že Trst toliko pri srcu, ne bi bilo bolje, da bi res zavihali rokave in dejansko delali za rast ter napredek mesta, namesto da bi tratili čas po nepotrebnem?
VT
• Na osnovi razsodbe ustavnega sodišča so na sedežih patronata INČA v Ul. Pondares, pri Domju, na Trgu Galilei v Miljah, na Trgu sv. Roka v Nabrežini in na sedežih teritorialnih in rajonskih zvez sindikata upokojencev SPI - CGIL začeli zbirati prošnje za izplačilo zaostalih dodatnih prispevkov k minimalnim pokojninam, do katerih so upravičeni vdovci in potomci umrlih naslovnikov Pokojnine.
Zanimiva okrogla miza Skupine 85 o Mednarodnem centru pri Miramaru
Skupina 85, ki združuje slovenske in italijanske intelektualce in zasleduje s svojo dejavnostjo predvsem boljše poznavanje in razumevanje med različnimi narodnostnimi skupnostmi v Trstu, se v novi sezoni predstavlja tržaški javnosti z zanimivo pobudo. Danes, 21. januarja, ob 17.30 bo namreč v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 okrogla miza z naslovom: »Intelektualna pustolovščina Mednarodnega centra za teoretsko liziko in njegovi padci«. Okroglo mizo bo vodil prof. Tullio Weber, sodelovali pa bodo docenti in znanstveniki tržaške univerze Luciano Fonda, Giuseppe Furlan in Domenico Romeo.
Vojaški oporečniki le poceni delovna sila?
Tržaška krajevna zdravstvena enota bo' zaprosila ministrstvo za obrambo za 65 nabornikov - oporečnikov, ki naj bi opravljali civilno službo v okviru tržaških socio-zdravstvenih struktur.
Sklep o tem bo sprejela skupščina na drevišnji seji, vendar ob negodovanju ZKMI in Iniciativnega središča za mir v Trstu. Kaj jim ne gre v račun? Mladi komunisti in miroljubi podpirajo pobudo KZE, ne strinjajo pa se z njenimi nameni. Mladi oporečniki bi namreč v pretežni meri bih namenjeni na nekrita službena mesta. Gre predvsem za težake, skladiščnike, čistilce, inštalaterje in električarje, torej za delavce, ki bi jih KZE izkoristila, ne da bi jih plačala, kajti oporečnike vzdržuje obrambno ministrstvo.
Pacifisti in komunistična mladina trdijo, da oporečniki, ki nočejo iz moralnih razlogov služiti vojaškega roka in se raje odločijo za civilno službo (ki traja dlje), ne smejo postati poceni delovna sila, s čimer bi njihova odločitev povsem izgubila prvotni etični in kulturni pomen. KZE zato pozivajo, naj te mlade nameni socialnim službam, predvsem oskrbi ostarebh in prizadetih, kar bi v našem mestu bilo še kako potrebno.
Center storitev za srednjo in malo industrijo
Jutri bodo na sedežu Združenja industrijcev tržaške pokrajine predstavih delovni program Deželnega centra storitev za srednjo in malo industrijo, ki so ga ustanovib v okviru Centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
V Center storitev, ki so ga ustanovili z deželnim zakonom, sta se doslej včlanila deželno Združenje industrijcev in Deželna zveza združenj male industrije.
Slovesno so jo obeležili v soboto
Gospodarska zadruga v Bazovici praznovala 10-letnico delovanja
Gospodarska zadruga v Bazovici je pred dnevi praznovala svoj prvi jubilej, 10-letnico delovanja, ki so jo slovesno obeležih v soboto zvečer v prostorih zadruge sredi vasi. Zapišemo lahko, da gre za 10 let uspešnega in zelo koristnega dela -zadruge, ki so jo navdušeni vaščani ustanovili 14. januarja leta 1976.
Slovesnost je s pesmijo pospremil zbor Kulturnega društva Lipa, o prehojeni poti pa je v imenu zadržanega predsednika Gospodarske zadruge,
Velik uspeh osnovne šole Finžgar iz Barkovelj
Slovenska šola na TV oddaji Tandem
Včerajšnje popoldne je bilo za osnovno šolo Fran Šaleški Finžgar iz Barkovelj nepozabno : Igor Veljak, eden od učencev 4. in 5. razreda se je, kot razredni predstavnik, skupaj z učiteljico Vero Poljšak, udeležil jubjlejne 100. oddaje Tandem, ki jo je v živo prenašala druga itabjanska televizijska mreža. Barkovljanski u-čenci so si »prislužili« nastop na te-
leviziji s sodelovanjem na natečaju o jabolki in o porabi jabolk, ki jo je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo skupno z ministrstvom za šolstvo. Organizatorji so med skoraj 30 tisoč izdelki iz vse Itabje zbrab 20 najboljših, to je po enega iz vsake dežele. Ocenjevalna komisija je med prispevki iz Furlanije - Julijske krajine izbrala prav delo barkovljanskih učencev, ki
Igor Veljak (tretji z leve) ob prejemu nagrade. Ob njem (stoje) vodja oddaje Tandem Claudio Sorrentino
Prometno nesrečo je povzročila prevelika hitrost
V dvojnem ovinku pri hotelu Riviera izgubila življenje mlada Tržačana
Dvojni ovinek pri hotelu Riviera j1'! obalni cesti je spet zahteval hud krvni davek. Nedaleč od kraja, kjer le pred leti zavozil s ceste avtobus, k' je peljal v Sesljan in v katerem Je izgubilo življenje 15 oseb, je v noči od sobote na nedeljo zgrmel v škarpo alfa 33, v katerem sta se peljala 26-letni Roberto Barba (Istrska ulica 18) in 22-letni Massimo Agosti-nis (Ul. Valmaura 77). Oba sta bila Prt priči mrtva.
Nesreča se je pripetila nekaj po 2-30. Kot so povedab očividci, je avto peljal proti Sesljanu z vehko hitrostjo. Po vsej verjetnosti ga je vozil lastnik Barba, vendar to bo treba še natančno ugotoviti. Po pr-Veni desnem ovinku je rdeči alfa zaneslo proti desni, tako da je nekaj (netrov vozil po levih kolesih, nato ga le odbilo na levo stran cestišča, kjer
je prebil ograjo in dobesedno letel kakih šest metrov vodoravno naprej do visoke ciprese. Tam se je zavrtel za 360 stopinj, presekal cipresi vrh in nato z vebldm truščem zgrmel petnajst metrov nižje, kjer je obstal s prednjim delom na železni ograji bližnje vile. V divjem vrtincu so se vrata avtomobila odprla in fanta je silovito vrglo na cesto, ki vodi do vile. Zadobila sta tako hude poškodbe, da zanju ni bilo več rešitve.
Zaradi strmine in zelo ozke dostopne poti, je bilo delo gasilcev in nameščencev občinske pogrebne službe izredno otežkočene, tako da so šele po nekaj urah uspeh potegniti trupla in razbitine avta na obalno cesto. Smrt Massima Agostinisa je žalostno odjeknila v tržaških športnih krogih, kjer je bil znan kot dober košarkar. Dve leti je igral v prvohgaški ekipi Bic, v prvenstvu leta 1983-84 pa v e-kipi Castor iz Pordenona. Letos so ga hoteb odstopiti drugemu moštvu, a ker se Agostinis ni hotel presebti, so ga izključili iz ekipe.
Povozil je pešca
V nedeljo zvečer so na oddelku za torakalno kirurgijo sprejeh 8811etne-ga Francesca Stolfija s Trga Gia-rizzole 12, ki se bo moral zdraviti 40
dni zaradi zloma rame in reber ter drugih poškodb. Stofija je povozil z a 112 19-letni Lorenzo Poggi, ko je peljal po Ubci Rossetti in je priletnega moškega, ki je hotel prečkati izven prehoda za pešce, prepozno o-pazil.
so se v tem pogledu izkazab za najboljšo šolo iz naše dežele.
Plavolasi Igor — sodelovanje na oddaji mu je zagotovil žreb med v.semi učenci 4. in 5. razreda — je že na začetku med predstavitvijo, povedal eni od vodij oddaje, Roberti Manfredi, da obiskuje slovensko osnovno šolo, in da italijanski »meb« pravimo v slovenščini jabolko. »laboko, che bello« je komentirala Manfredi jeva...
Barkovljanski učenec je kmalu zatem orisal delo, s katerim je šola »Finžgar« sodelovala na natečaju. »Finžgarci« so v stripu v 14 slikah prikazali nadaljevanje pravljice o Sneguljčici. Le-ta se je poročila s princem, povila otročiča, ki so mu dah ime »Mebno«, učenci pa so nato prikazali vlogo jabolka v slikarstvu, mitologiji, fiziki, zgodovini, kozmetiki in prehrani.
Tudi učiteljica Vera Poljšak je i-mela v oddaji svoj »kotiček«. Obrazložila je, da je barkovljanska šola ena od slovenskih šol v Italiji, v kasnejši igrici (iskanje skrivnostnega predmeta) pa kot številne njene italijanske kolegice ni imela sreče, saj skrivnostni predmet ni bilo prerezano jabolko, pač pa peresce.
Igor Veljak je ob koncu sodeloval tudi pri nagrajevanju. Vsaka nagrajena šola ja prejela računalnik. Organizatorji so pred televizijskimi kamerami predah računalnik simbobčno trem šolam: eni z italijanskega juga (iz Raguse na Sidhji), eni iz srede Itabje (iz Penjgie v Umbriji) in eni iz severne Itabje. Italijanski sever je zastopala prav barkovljanska šola (predstavnik ministrstva za kmetijstvo, ki je predal nagrado Igorju, jo je imenoval kar »Fran Šaleški«),
S prejemom nagrade se je tako na najlepši način zaključilo sodelovanje barkovljanskega učenca ' in učiteljice na televizijski oddaji Tandem. Kot je uvodoma poudaril vodja oddaje Claudio Sorrentino, se je pred televizijskimi kamerami zbrala pravcata »državna reprezentanca italijanskih šol«. V tej »reprezentanci« je po zaslugi barkovljanskih učencev in njihove u-čiteljice dobila svoje mesto tudi slovenska šola.
Smrtna nesreča komaj 17-letnega dijaka med smučanjem v Sappadi
Komaj 17-Ielni tržaški dijak nemškega porekla se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil med smučanjem v bližini Sappade. Frank Rocktae-schel tako je bilo nesrečnemu mladeniču ime (stanoval je v Miramarskem drevoredu 58), je silovito treščil v skalo in bil pri priči mrtev.
Frank Rocktaeschel se je v nedeljo odpravil skupno s prijateljem Gui-dom Assantijem na smučanje v Sappado. Prijatelja sta skupaj smučala, ko se je popoldne, približno ob 15. uri, pripetila nesreča. Na enem od kucljev je Franka »vrglo« s proge. Mladeniču ni uspelo, da bi se pri tem pravočasno ustavil: nadaljeval je vožnjo in silovito treščil v skalo. Reševalci in zdravnik ki so malo zatem prispeli na kraj nesreče, so ugotovili, da si je Rocktaeschel zlomil stegnenico in roko, usoden zanj pa je bil močan udarec v tilnik. Fant je bil, kot rečeno pri priči mrtev.
Nesrečni mladenič se je skupaj z očetom, inženirjem Manfredom, preselil pred petnajstimi leti iz Nemčije v Trst. V tem času je postal skorajda »pravi« Tržačan. Tu je opravil obvezno šolo in se nato vpisal na klasični licej Petrarca, kjer je letos obiskoval 2 F razred. Sošolci in prijatelji se bodo od njega poslovili jutri z obredom v evangebčanski cerkvi, nakar bodo njegove posmrtne ostanke prepeljati v rodno Nemčijo.
Demetrija Križmančiča, govoril njen tajnik Vojko Miot. Po začetnem navdušenju pred desetimi leti, se je dejavnost zadružnikov, ki jih je tačas več kot 60, nekoliko unesla, tako da zadruga dejansko deluje v svoji pravi vlogi. To pa pomeni skrb za spodbujanje gospodarskih dejavnosti, kot je odpiranje novih trgovin in drugih gospodarskih pobud ter zagotavljanje sredstev za vzdrževanje zadružnega premoženja ter za potrebe vse vaške skupnosti. Vsi obračunski presežki gredo namreč za skupne potrebe in pobude, od katerih je morda najpomembnejša prav pridobitev stavbe z vrtom v središču vasi, s katero je zadruga z nakupom preprečila, da bi prešla v tuje roke. Tu je sedaj njen sedež, ki ga nameravajo v bližnji prihodnosti preurediti, da bi še bolje služil svojim namenom. Poleg tega pa imajo zadružniki v programu skrb za širjenje svoje dejavnosti in za pridobivanje novih članov, ki so po statutu lahko samo domačini in slovenske narodnosti.
K jubileju Gospodarske zadruge v Bazovici je v imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja čestital organizacijski tajnik Odo Kalan, v imenu Gozdne zadruge na Pa-dričah pa njen predsednik Karleto Grgič. Pred zaključkom proslave, ki jo je s pesmijo sklenil pevski zbor KD Lipa, so podelili še posebno priznanje prvemu predsedniku Gospodarske zadruge v Bazovici in njenemu pobudniku, Mirotu Križmančiču, sledila pa je družabnost. Naj dodamo, da se je slovesnosti udeležilo zelo veliko število vaščanov, kar potrjuje pomen zadruge in njenega delovanja ne samo v gospodarskem smislu, temveč v okviru vaškega življenja nasploh ter še posebej pri prizadevanjih za ohranitev narodnostnega značaja vasi.
Tatovi obiskali trgovino z usnjem
V noči od nedelje na ponedeljek so tatovi obiskab trgovino z usnjenimi izdelki v Ul. Alighieri 6, last 27-letne Antonelle Velišček. Da je nekaj narobe, je okrog 4. ure zjutraj o-pazil njen brat, ki se je vračal proti domu in je med potjo šel mimo trgovine. Ko je videl priprta vrata, mu je bilo pri priči jasno, kaj se je zgodilo. Dolgoprstneži so se poslužili ponarejenih ključev, s seboj pa so odnesti več krznenih plaščev in šest usnjenih kril v skupni vrednosti 12 mihjonov lir.
■	Sporočamo žalostno vest,
da nas je po dolgi mučni bo-1 lezni zapustila
Zora Bogateč roj. Košuta
Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 15. uri na pokopališču v Izob. Do ure pogreba letži v mrbški vežici.
Žalujoči mož Vojko, sestra Pjerina in drugo sorodstvo.
Izola, Ljubljana, Križ, 21. 1. 1986
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da se bomo poslovili od našega dragega
Ita Koleriča
danes, v torek, 21. t.m., ob 12. uri na pokopahšču v Izoli in ob 14. uri na pokopališču na Katinari.
SVOJCI
Trst, 21. januarja 1986
Glasbena predavanja na tržaški univerzi
Pretekli torek, 14. januarja, se je s predavanjem o kljunasti flavti in njenem renesančnem ter baročnem repertoarju, ki ga je vodil Stefano Cosacela, začel ciklus srečanj, ki ga je za leto 1986 organiziral CUMT - Laboratorio musica antica.
CUMT (Univerzitetni glasbeni center iz Trsta), ki deluje v sklopu ustanove Opera Universitaria, slavi letos deseto obletnico neprekinjenega delovanja. Že od vsega začetka se center ukvarja z raznimi glasbenimi zvrstmi in njegove neštete pobude se odražajo v tečajih, predavanjih, razgovorih in koncertih. Vsa ta dejavnost je bila vedno odprta ne le strokovnjakom, ampak tudi širšemu krogu ljubiteljev, najsi bodo to univerzitetni študentje ali pa ne.
Prav zaradi te usmeritve, ki ima za cilj širšo udeležbo, je v zadnjih letih v centru samem vzklilo zanimanje za staro glasbo, ki lahko predstavlja idealno zbližanje z glasbeno realnostjo. Izraz tega zanimanja je prav Laboratorio musica antica, ki ga sestavljajo glasbeniki različne u-metniške ravni in narodne pripadnosti. Vse te veže veliko navdušenje za nove glasbene predloge, ki se od že ustaljenih razlikujejo predvsem po metodologiji. Kot sad tega prepričanja sta v preteklem letu nastali predstavi A Musicali Banquet in Orpheus Britamicus, posvečeni angleški glasbi 17. stoletja, ki ju je omenjeni center predstavil v študentskem domu tržaške univerze.
Za letos pa sta v programu dve predstavi posvečeni italijanski glasbi 16. stoletja. Konkretno sta to vo-kalno-instrumentalna izvedba florentinske Camerate de’ Bardi ter zbori, ki jih je napisal Andrea Gabrieli na besedilo »Ojdipa tirana« Orsatta Giu-stinianija.
Priprava omenjenih predstav se bo med drugim odvijala tudi v okviru ciklusa predavanj, ki bodo na sporedu vsak torek zvečer od januarja do maja v novih prostorih CUMT v prvem nadstropju študentskega doma (Casa dello studente E/2) v Ulici F. Severo 150. Predavanja bodo odprta javnosti in se bodo poleg navedene tematike nanašala tudi na probleme glasbene teorije, vokalno-instrumen-talne interpretacije ter organologije
in rekonstrukcije starih glasbenih instrumentov.
Srečanje pripravljalnega značaja za usmeritev v glasbeno udejstvovanje bo danes, 21. januarja, ob 20. uri vodil Giorgio Micali. Naslednji torek, 28. januarja, ob isti uri pa bo Maurizio Ceglar predaval o violi da gamba, načinu igranja in repertoarju tega starega instrumenta, ter njegovi uporabi za solistično ali consort glasbo.
V februarju bomo lahko prisostvovali še trem predavanjem. Marco Beasley nam bo govoril o monodič-nih in polifoničnih oblikah vokalne glasbe. Temu bo sledilo predavanje o renesančni lutnji ter njeni uporabi za solistično izvajanje in spremljavo, za katero bo poskrbel Stefano Rocco. Končno bo Massimo Privitera v svojih predavanjih skušal pripraviti omenjeni predstavi s tem, da bo poskrbel za izvedbo njihovih vokalno-instrumentalnih delov.
Laboratorij za izdelovanje starih glasbenih instrumentov, ki ga že vr-. sto let vodi Marko Ternovec bo sodeloval tudi pri predavanjih o že prej omenjenih glasbilih. Pri tem se bo predavatelj skliceval na ikonografske vire, na stara originalna glasbila, ki jih še danes hranijo v muzejih ter na kriterije za njihovo rekonstrukcijo. Posluževal se bo vrste diapozitivov, že prej izdelanih instrumentov ter nam prikazal razne stopnje' pri njihovi izdelavi. (M.T.)
Konec meseca 6. Motor Show
Od 30. januarja do 3. februarja bo na tržaškem razstavišču pri Monte-bellu že 6. Motor Show, razstava serijskih avtomobilov in motociklov ter novosti s področja športne motorizacije. Poseben razstavni prostor so prireditelji letos namenili hi-fi napravam, tekmovalnim motornim čolnom in vojaškim vozilom. V programu spremnih prireditev najdemo tudi okroglo mizo z naslovom »Motociklizem in ekologija«, ki bo v soboto, 1. februarja, medtem ko za ljubitelje motorjev ne bodo manjkale spektakularne ekshibicije.


SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE TRSTU
^ V
Kulturni dom
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
DANES, 21. januarja, ob 20.30 — v Prosvetnem domu na OPČINAH
v soboto, 25. t.m., ob 20.30 — v Domu »A. Sirk« v KRIŽU
gledališča
VERDI
V	gledališču Verdi so v teku priprave na Rossinijevo opero »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes, 21., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Ros-sello Falk in Umberta Orsini ja _ v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 ure.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 21., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galoppi, režija F. Macedonio, scene S. DOsmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201).
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
V	četrtek, 23. t. m., ob 20. uri: Srečnejši kot kdajkoli. Režija Murillo Sal-les (1984).
Okrogla dvorana
V	petek, 24. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	četrtek, 23. t. m., ob 10. uri in 20. uri: B. Novak »V ozvezdju postelje«. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri: B. A. Novak »V ozvezdju postelje«, premiera. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
razstave
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lucijan Bratuši
kino
Ariston 16.00 — 22.15 »Tangos«. Marie Laforet.
Eden 15.30 — 21.30 »Calde mogli di provincia« in »Sex college«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Sono un fenomeno paranormale«. Alberto Sordi.
Excelsior IL 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuti.
Fenice 17.00 — 22.15 »Gommando«. Arnold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta*.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Candice Candy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mary Poppins«.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.15 — 22.00 »Silverado«.
Capitol 16.00 — 22.00 »Cocoon«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 »Silkwood«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Biade runner«.
Radio 15.30 — 21.30 »Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Boljunčani! Vabimo Vas, da se udeležite zborovanja, ki bo danes, 21. t. m., ob 20. uri v dvorani KD F. Prešeren za obnovitev vaške srenje. Pripravljalni odbor.
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. 1. 1986 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju, Ul. Masaccio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančišk» 20
vabi
DANES, 21. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer.
Časnikar beograjske Politike in ljubljanske RTV
JURU GUSTINČIČ
bo vpeljal razgovor o razmerju med
SZ in ZDA
po ženevskem rokovanju: preizkušnje za možno odjugo
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: 26. t. m. ob 17. uri »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina SD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
SKD Vigred vabi v petek, 24. t. m., ob 20. uri vse člane in prijatelje v gostilno Gruden v šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 28, obvešča, da se bodo predavanja o kmetijstvu začela. danes, 21. t.m., ob 19. uri. Naslednja bodo 24. in 28. t. m. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na predavanja z diapozitivi novinarja Lojzeta Abrama na temo Nepal - treking zamejskih planincev, ki bo v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v četrtek, 23. t. m., ob 20.30.
KD I. Grbec iz Skednja priredi v soboto, 25. t. m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi Lucijana Cergola in Lucijana Miliča z naslovom ZAMEJSKI SLOVENCI V HIMALAJI.
včeraj-danes
Danes, TOREK. 21. januarja NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 — Dolžina, dneva 9.17 — Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 4.02.
Jutri, SREDA, 22. januarja VINKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1015,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 5.49 na j višja 32 cm, ob 13.42 najnižja —42 cm, ob 21.06 najvišja 13 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Devid Lombardi,
Primož Rogelja, Giulia Licciardello, Andrea Riosa.
UMRLI SO: 62-letni Vincenzo Ban, 69-letna Silva Possidel, 76-letna Lidia Suppi, 75-letni Mario Lunic, 71-letni Fiorello Petrei, 102-letna Maria Luis, 63-letna Rosa DTntrono, 76-letni Carlo Scabar, 80-letna Giulia Casadio, 80-letna Olga Gulič, 65-letni Francesco Ferk, 82-letna Amalia Kovačič, 94-letni Carlo Lautieri, 77-letna Virgiba Scarpa.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
PREDNAROČNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA......... 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA. ......... 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO;
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta; tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 23. januarja, predavanje znanega tržaškega planinca ETTORA TOMASIJA, ki bo s pomočjo diapozitivov predstavil
KARNIJSKE ALPE
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, začelo pa se bo ob 20. uri.
VABLJENI!
mali oglasi
IŠČEM delo kot tehnik računalništva (hard ware) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in italijanskega jezika. Tel. 911-194.
ČISTILNICA TATJANA, Ulica Melara 15/A,- ima odslej odprt nov sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. Otvoritev 25. t. m. ob 17. uri.
NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče družico. Tel. 040/416-132.
PRODAM hišo z zemljo na Proseku. Tel. 040/225-751.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ivan Ušaj.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Tel. 825-656 ob večernih urah.
MIRKO IN DANILA iz Zabrežca št. 4 Sta odprla osmico. Točita belo in črno vino.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. - 2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Tel. ob večernih urah na št. 911-119.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 berlina v dobrem stanju, tehnično pregledan, za
1.600.000	lir. Tel. na 040/231-834 po 14. uri.
KUPIM drva za kurjavo. Tel. na št. 040/227-431 po 21. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima tel. na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
PRODAM fiat 127/77 in fiat 127 special ter fiat 128 coupé, vsi v odličnem stanju. Tel. 826-759.
PRODAM trstje (cannele). Telefonirati ob večernih urah na št. 231-961.
IŠČEM kakršnokoli delo, po možnosti v uradu. Telefonirati po 13.30 na št. 745-762.
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
čestitke
Te dni praznuje naša DRAGA rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi od TFS Stu ledi.
Te dni je slavila god in rojstni dan naša draga mama, nona in pranona TONCA iz Boljunca. Vse najboljše ter še na mnoga leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
Repentabrski g. župnik TONE BE-DENČIČ! Za minuli god in današnji rojstni dan naj mu Bog podari zdravje in potrpljenje, da bi se z nami trudil še mnogo let. Za njegovo požrtvovalno delo mu iz srca čestitajo vsi člani pevskih zborov, sodelavci, prijatelji ter vsi farani, ki ga imajo radi.
Danes praznuje svoj 40. rojstni dan TONE BEDENčIč. še na mnoga leta mu kbčejo zbori Zvonček in Repen-tabor.
menjalnica
20. 1. 1986
Ameriški dolar................. 1.670.—
Kanadski dolar..................1.185,—
švicarski frank............... 800.—
Danska krona..................... 184,—
Norveška ki ona.................. 219,—
Švedska krona.................... 218.—
Holandski fiorini................ 602,—
Francoski frank.................. 220,—
Belgijski frank................... 3i._
Fum sterlmg.................... 2.382,—
Irski šterling................. 2.050.—
Nemška marka*.................... 679.—
Avstrijski šiling............. gg'_____
Portugalski eskudo................ jo!—
Japonski jen.................. g'______
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar..............1.128.—
Grška drahma...................... 10,—
Debeli dinar.................. 4.______
Drobni dinar.................. 4._
Mm$ ■
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
' TRST - UtUCA F. FILZMCT -	(.'£?	B1-4<36
Prispevajte za
Dijaško matico
Malezija in Singapur
Vljudno vas vabimo na izredno zanimivo potovanje Po MALEZIJI in v SINGAPUR z odhodom iz Trsta 2. ter povratkom 13. marca 1986. Cena potovanja (vse vključeno) je 2.240.000 lir.
•
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Milano 20, tel. 60261.
informacije SIP uporabnikom
1
Družba SIP obvešča, da so komercialni in administrativni uradi odprti strankam vsak dan od ponedeljka do petka s sledečim urnikom:
!
8.30 -12
13.50 -15.50
Società Italiana per TEsercizio delle Telecomunicazioni pa.
Slike, ki niso le spomin
Pogodbe in
radioteieviaija
italijanska televizija
To razglednico so izdali v Istri po rapalski pogodbi, ko naj bi ostalo čez 750.000 Jugoslovanov pod Italijo. Ne vemo, kako so prišli do te številke, ki menda ne bp povsem odgovarjala, kljub temu se nam zdi kartonček grafično posrdčen, politično premeten, ker mu nihče ne more očitati oporekanja, kar pa je v resnici njegova vsebina. Opažamo, da ni ne slovenskega ne italijanskega napisa poleg hrvaškega, češkega, ruskega, francoskega, angleškega in nemškega.
Danes objavljamo dve sliki iz časa Po prvi vojski. Prva je menda iz leta 1919 ali 1920 in na njej vidimo, kako so se slovenski študentje obeh spolov vozili v ljubljanske šole. Ker jih je bilo toliko, da ni bilo za vse prostora v Ribijevem avtobusu, so zlezli kar na streho in posedli po kovčkih. Na koncu avtobusne strehe, nad drugim oknom, sedi s steklenico v rokah Rafko Premrl, markantna osebnost, ki se je bojo goriški študentje in tržaški maturantje prav gotovo spominjali.
konkordati
Prvi kanal
9.30	Tele video - poskusni program
10.30	La ragazza dell’addio - TV nadaljevanka
11.35	Taxi - TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra? - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	Quark - znanstvena oddaja
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Smučanje: svetovni pokal
17.05	Magic - otroška oddaja Sandybell - risanka
18.10	Programi pristopanja
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti vodi Piero Badaloni
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Ed ecco a voi - predstavitev Fellinijevega filma »Cinger e Fred«
21.20	Dnevnik 1
21.30	Strade senza uscita - TV nađalj.
22.55	Koncert
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
23.45	Šola in vzgoja
Drugi kanal
9.30	Televideo - poskusni program
9.55	Smučanje: svetovni pokal
11.30	Televideo - poskusni program
11.55	Cordialmente - vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ok> 13.'uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
Ljubljana
8.30	Periskop: Živali in mi
9.05	Športnik Bili - 7. del
9.30	Kje, kam, kako med počitnicami
9.35	Ljubezen pri enajstih - TV drama
10.30	Risanka
10.40	Ko. je kraljeva komedija - film
17.30	Poročila
17.35	Pedenjžep
18.05	Kako narišeš pravljico - pravljični portret slikarke in ilustratorke Marjance Jemec - Božič
18.25	Pomurski obzornik
18.40	Periskop
19,10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.50	Vreme
20.00	Veliki talent - TV drama
21.40	Svet na zaslonu
22.25	TV dnevnik II
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Popi - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00	Nož naprodaj - film
16.40	Risanke
CANALE 5
9.50	General Hospital - TV nadalj.
10.45	Facciamo un affare - nagradno tekmovanje
11.15	Tuttinfamiglia - nagradno tek.
12.00	Bis - nagradno tekmovanje
12.40	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - TV nadalj.
15.30	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - nagradno tek.
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	C’est la vie - nagradno tek.
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Dynasty - TV nadaljevanka
22.30	Nonsolomoda - rubrika
23.30	Športna rub,rika
0.30 La forza bruta - film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria - TV film
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20	Help - nagradno tekmovanje
14.15	Deejay television - glasbena oddaja
15.00	Chips - TV film
16.00	Risanke
17.50	La casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - risanka
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Riptide - TV film
21.30	Legman - TV film
22.30	Ameriški football
23.45	Da uomo a uomo - film
2.00	Gli invincibili - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy show - TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - aktualnosti in nagradna tekmovanja
16.00	šola in vzgoja
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Danes in jutri
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevni!; 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Come eravamo - film Nastopata B. Streisand in R. 0’Neal
22.30	Dnevnik 2 - Nocoj
22.40	Boks: Oliva - Kiaser
23.30	Srečanje s kinematografijo
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.50	Nočni kino: Alta tensione
Nastopata M. Brooks in M. Kahn
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program
12.05	L’albero e la maschera - dokumentarec
12.55	Smučanje: svetovni pokal
14.20	in 14.50 Šola in vzgoja
15.20	Koncert
16.20	šola in vzgoja
17.20	Dadaumpa - variete
18.10	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni programi: Alpe Adria
20.30	Aktualnosti Dnevnika 3
21.30	I dieci giorni che sconvolsero il mondo - film
Nastopata F. Nero in S. Rome 23.53 Dnevnik 3
17.30	Veliki greben - TV film
18.00	Cow boy v Afriki - TV film -
18.30	Pacific intemational airport -TV film
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA — O železniški povezavi med Krminom in Redipuglio LJUBLJANA — Predstavitev prikaza novega jugoslovanskega filma v Gorici
TRST — Uspeh Gadesa v Trstu TRST — Razstava skulptur Fritza Langa
TRST — Kitajski umetnik razstavlja v galeriji Tribbio TRST — Ljudska magija
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	V precepu - TV film
21.40	Stoletje uničevanja - dokumentarec
22.40	TVD - Vsedanes
22.50	Divji konji - TV nadaljevanka
23.50	Odbojka
10.00	E’ scomparsa una bambina -film
11.45	Magazine - rubrika
12.15	Amanda - TV film
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua Viva - TV novela
15.55	In questa nostra vita - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV nadalj.
20.30	Fracchia la belva umana -film
22.30	Tre cuori in affitto - TV film
23.00	Agente speciale - TV film
24.00	Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
1.00	Agenzia Uncle - TV film
TELEPADOVA
13.30	Anna dai “capelli rossi - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Andrea Celeste - TV novela
16.00	Chips - TV film
17.00	Tansor 5 - risanka
17.30	Lamù - risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	Capitan Futuro - risanka
19.00	Carmin - TV film
20.00	Ransie - risanka
20.30	Un asso nella mia manica -film
22.30	Operazione Tortuga - TV film
23.30	Košarka: Fermi Perugia - Sega-fredo Gorizia
TELEFRIULI
12.30	Dick Van Dyke - TV film
13.00	Lamù - risanka
13.30	Senorita Andrea - TV novela
14.30	Košarka
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Scinorita Andrea - TV novela
20.30	Rubrika
21.45	Glasbena oddaja
22.15	Nogomet: Triestina - Pescara
22.40	Športna rubrika
23.40	TV dnevnik
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba;
8.10	Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob
12.00	- Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Z mednarodnega natečaja »Prix Italia«: Cecilie Loveid: »Ali jeste galebe?« Radijska igra.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne inf-formacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: pesmi Bosne in Hercegovine;
14.40	Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Neuvrščeni; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Radijski oder: »Romeo in Julija«; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski o-der; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 E-vergreen; 18.32 Slavni dirigenti orkestrov; 20.00 Nočni spored.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00,- 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 86; 10.30 Radio anch’io -popevke; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Hlapec Jernej in njegova pravica - 12. epizoda; 12.03 Via Asiago Tenda; klasična, operna in jazz glasba; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.05 Programi pristopanja;
18.30	Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiob Specus; 20.00 Radijski oder: »II Cafè Chantant«; 21.03 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.45 Andrea - 7. nadalj.;
9.10	Prečitajmo tretjo stran časopisov; 9.32 Salviamo la faccia; 10.00 Športna oddaja; 10.13 Mahni a vento - radijska fantazija; 10.30 Radio 2 -3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi;
12.45	Discogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Živijo opereta!;
18.00	Mastro Don Gesualdo; 18.32 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz;
21.30	Radio 2 - 3131 nočni spored;
22.20	Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6 50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo, Kozjak s kobanskim; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbebna matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... »Romea in Julijo«; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki;
14.05	V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl, Mladinski pevski festival Celje 85; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Od premiere do premiere. Glasbeni intermezzo; 22.10 Našim po svetu;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno.
Na drugi sliki vidimo postrojene poslednje slovenske župane na Vipavskem ob prihodu prefekta iz Gorice. Težko je natančno ugotoviti, kdo so vsi tile možje. Iz spremnega pisma k sliki povzamemo, da je menda četrti od desne mladi župan Lavrenčič iz Vrhpolja, po domače Starešinov, za njegovo glavo Pa še mladi dr. Stanko Pavlica, danes devetdesetletni zobozdravnik v Trstu. Med gručo, slikano s hrbta na desni avta je videti belo liso, obleko pranečakinje vipavskega dekana Jurija Gabrijana, Prešernovega sošolca.
Razglednica, izdana leta 1929, na kateri sta podpisa kardinala Gasparrija in nam še predobro znanega Benita Mussolinija, nekoč sociahsta. Za Bettina Craxija je Italija dobila nov konkordat, kar ni uspelo vsem prejšnjim vladam z demokristjanom na čelu. Za Bettina Craxija so namestih rakete v Comisu, dejansko oklestih delavske plače, doživeli smo razbitje sindikalne enotnosti. Ob zadnjih peripetijah v parlamentu bi lahko marsikateremu poslancu in stranki svetoval, naj ne gre na toplo sonce, ker ima dovolj neposrednega, posrednega ah le »tehničnega« masla na glavi. Vzamem na znanje, da se je Bettino Craxi vpisal v zgodovino s konkordatom; ob tem pa me rahlo skrbi, Mi in kako se bo Craxi vpisal v zgodovino Slovencev z globalno zaščito.
FILIP FISCHER
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Pokrajinski kongres je bil v Gorici
Živahna razprava o vlogi
v nedeljo
in delu SSk
Člani SSk na Goriškem so se v nedeljo zbrali na 6. pokrajinskem kongresu. Zborovanje je bilo v dvorani Palače hotela v Gorici, ob številni prisotnosti delegatov in somišljenikov stranke, predstavnikov vsedržavnih strank, raznih manjšinskih ustanov itd. Zasedanja se je udeležila tudi delegacija SZDL severnoprimorskih občin.
V prvem delu kongresa so po pozdravnem nagovoru predsednika stranke Mira Gradnika spregovorili predstavniki strank in ustanov: Basso, v imenu pokrajinskega tajništva KD, Medeot v imenu pokrajinskega vodstva PSI, deželni svetovalec Ivan Bratina v imenu KPI, Bressan v imenu PSDI, leusig v predstavništvu radikalcev in liste zelenih, prof. Silvio Cumpeta, predsednik pokrajinske uprave, Marjan Tavčar predsednik medobčinskega odbora SZDL, dr. Mirko Primožič, predsednik TO SKGZ za Goriško, pokrajinski tajnik SSk za Tržaško dr. Zorko Harej ter deželni predsednik stranke Rafko Dolhar. Posegi so bili dokaj raznoliki, nekateri predstavniki so se omejili le na krajši pozdravni nagovor, drugi pa so udeležencem postregli z daljšim razglabljanjem. Skoraj vsi so omenili, čeprav z različnih aspektov, vprašanje izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost.
Prvi del pokrajinskega kongresa se je končal s poročilom dosedanjega pokrajinskega tajnika Marjana Terpi-na, ki je v približno polurnem posegu skušal podati strnjeno oceno delovanja stranke v zadnjem obdobju (zadnji kongres je bil 4. decembra 1982), o uspehih in neuspehih na v tem času številnih volilnih preizkušnjah, o organizacijskih težavah. Marjan Ter-pin se je podrobneje zaustavil ob analizi rezultatov zadnjih upravnih volitev in zadev, ki so se v zvezi s tem pletle. Poudaril je pomen samostojnega političnega nastopanja ter nujnost utrditve, oziroma preureditve organizacijskih struktur v stranki. V sklepnem delu poročila se je pokrajinski tajnik SSk lotil obravnave problematike izglasovanja zaščitnega zakona, omenil različne nacionalistične izpade raznih odborov za zaščito ita-lijanstva in nenaklonjenost nekaterih strank. Za dosego konkretnejših uspehov v prizadevanjih za izglasovanje zaščitnega zakona je »nujna večja dejanska in ne le besedna enotnost Slovencev«, je v poročilu posebej naglasil pokrajinski tajnik SSk, ki je potrdil obenem pomen poglobitve in obogatitve stikov in sodelovanja z matično domovino.
V drugem delu kongresa, ki se je začel s krajšimi posegi podpredsednika pokrajine Fabbra, odbornika pri
tržaški občini dr. Aleša Lokarja in predsednika Sindikata slovenske šole prof. Albina Sirka, so v razpravo posegli predstavniki sekcij. Ni šlo zgolj za poročila o dejavnosti, ampak je bilo slišati kar precej kritik o (ne) delovanju strankinih organov in o načinu vodenja politike, o trmastem vztrajanju na stališčih, ki so privedla do neuspeha na volitvah, o sodelovanju v raznih odborih za vsako ceno in tudi o potrebi po boljši notranji organizaciji. V razpravo so posegli dr. Maks Gergolet, Benjamin
Černič, Božo Tabaj, Renco Frando-lič, Marjan Terpin, Remo Devetak, Damjan Paulin, Mirko Špacapan, Mario Klanjšček. Na razne posege in kritike je nato odgovoril Marjan Terpin. V nadaljevanju kongresa je bil nato govor o spremembi oz. prilagoditvi statuta — za to bo poskrbel pokrajinski svet stranke — ki so ga na nedeljskem kongresu tudi izvolili in ki šteje okrog štirideset članov. Slednji bo iz svoje srede izvolil tudi novega pokrajinskega tajnika in člane tajništva.
Stavkajo tudi živinozdravniki v klavnici in na mejnih prehodih
Se težave z oskrbo v bolnišnicah oh napovedi novih stavk zdravnikov
Slikovito
trčenje
včeraj v Tržiču
Promet v središču Tržiča je bil včeraj dopoldne nekaj ur močno o-viran zaradi prometne nesreče, v kateri je bila ena oseba ranjena, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. Nesreča se je zgodila malo pred sedmo, v križišču ulic Boito, Verdi in S. Marco. Ulica Boito je ena najbolj prometnih v Tržiču, saj se tu odvija v glavnem več prometa v. smeri proti Trstu in obratno. Po dosedanjih ugotovitvah je 40-letni šofer tovornjaka s prikolico Aldo Na-dalin, ki je pripeljal iz Ronk, namenjen proti Trstu, v poskusu, da bi se ognil trčenju z osebnim avtomobilom, v katerem se je peljal 20-letni Marco Alvino, sunkovito zavil v desno stran. Tovornjak je ob tem podrl najprej semafor, nato nekaj metrov železne ograje in nato še dva droga elektrovoda. Obstal je, v zelo nerodnem položaju, na zidku nad portičem Nazario Sauro. Kljub hitremu ukrepanju voznika tovornjaka, pa ni bilo mogoče se povsem ogniti trčenju z avtom. Ob tem je voznik Alvino zadobil precej hude poškodbe. Zdraviti se bo moral mesec dni. Precej velika je gmotna škoda, bodisi na obeh vozilih, bodisi na napravah, ki so bile ob trčenju poškodovane. Skoraj 3 ure pa šo bili na delu gasilci in delavci občinskega podjetja, da so tovornjak spet spravili na cesto.
V prihodnjih dneh se bolnikom in sploh uporabnikom javnih zdravstvenih struktur na Goriškem ponovno obetajo težave V avtonomne sindikate včlanjeni zdravniki bolnišnic bodo v naši pokrajini nadaljevali s stavkovnimi pobudami, ki bodo trajale tri dni, od četrtka, 23., do sobote, 25. januarja. Po vsedržavnih stavkah v prejšnjih dneh in tednih so se avtonomni sindikati zdravnikov v bolnišnicah odločili za nadaljevanje protesta, ki naj bo razčlenjen na različne lokalne pobude.
Tridnevna stavka v naši pokrajini ne bo povsem okrnila zdravstvene o-skrbe. Zdravniki, primariji in zdravstveni asistenti bodo v vsakem oddelku stavkah po dve uri dnevno. Tudi v tem času bodo zagotovili nuj-nejšoi oskrbo, ne samo v primerih sile, pač pa za vse bolnike v posameznih oddelkih bolnišnice. Tu naj bi bila stavka pretežno simbolična, saj bodo zdravniki tudi v času stavke ostali na svojih delovnih mestih in redno opravljah svoje poklicne dolžnosti.
Večje težave bodo pri uslugah, ki jih v bolnišnici nudijo zunanjim u-porabnikom. Tudi v teh primerih pa obljubljajo stavkajoči zdravniki, da
bodo skušah zmanjšati na mimmum nevšečnosti za uporabnike. Laboratoriji za analize in radiološki kabineti bodo tako tudi od četrtka do sobote redno odprti za občinstvo, do zamud pa bo prišlo pri izdajanju zdravniških izvidov o analizah in pregledih.
Včeraj so avtonomni sindikati zdravnikov sklicah v goriški splošni bolnišnici tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje obrazložili svoje zahteve v pogajanju z vlado, ocenili stanje pogajanja in napovedali zgoraj navedene obhke nadaljevanja stavkovnega gibanja. V imenu avtonomnih sindikatov zdravnikov so spregovorili dr. Maurizio Pecorari, dr. Roberto de Stefano in dr. Sergio Bar-duagni. Ponovili so znane zahteve o avtonomiji zdravnikov v pogajanju z državno upravo. S pogodbo, ki naj bo ločena od skupne pogodbe zaposlenih v zdravstvu, želijo pridobiti zdravniki ne samo ekonomske in pogodbene izboljšave svojega statusa, ampak zahtevajo predvsem, večjo poklicno avtonomijo.
V polemiki z enotnimi sindikalnimi zvezami, ki zavračajo sedanje stavke, in upravitelji KZE, katerim očitajo birokratizacijo in neučinkovitost
javne zdravstvene oskrbe, zahtevajo avtonomni zdravniki zase osrednjo vlogo v upravljanju zdravstvene službe. Nočemo biti zgolj izvajalci zdravstvenih uslug, pravijo, pač pa hočemo ponovno pridobiti svojo nenadomestljivo vlogo v zdravstvu.
Ob vsedržavnih omenjajo tudi krajevne probleme, glede katerih so v sporu z vodstvom KZE, vendar se zaenkrat nočejo spuščati v njihovo razčlenjevanje. Najprej je treba načelno na vsedržavni ravni rešiti vprašanje avtonomije, trdijo, šele potem bomo lahko vzeli v pretres konkretne težave in predloge v zvezi z delovanjem javne zdravstvene službe pri nas.
Stavkovno gibanje zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah je te dni zajelo tudi živinozdravnike. Njihova 3-dnevna stavka se je pričela včeraj in se bo po napovedih zaključila jutri. Protest živinozdravnikov onemogoča v teh dneh ne samo redne preglede domačih Živah, pač pa tudi zakol Živah v občinski klavnici. Še hujše posledice pa ima glede uvoza živine skozi mejne prehode, kajti ob pomanjkanju živinozdravniškega spričevala ni dovoljen uvoz živine v državo.
VAZNO SPOROČILO
od četrtka, 23. januarja, dalje za 4 tedne
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
GORICA — Ul. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6
ENKRATNA PRILOŽNOST:
VELIKA PROMOCIJSKA PRODAJA,
KI PRESEGA KATEROKOLI


S PRAVIMI onn/ POPUSTI DO OU 70
MOŠKA — ŽENSKA OTROŠKA ZIMSKA KONFEKCIJA OSEBNO PERILO — BLAGO ZA STANOVANJE
r_______ j?'
OBIŠČITE NAS, CE ŽELITE PRIHRANITI
Stališča KPI o zdravstvu
Pokrajinsko tajništvo KPI je izdelalo svoj načrt izvajanja načrta zdravstvene reforme na Goriškem, ki se v marsičem razlikuje od načrta, ki ga je predlagala deželna uprava in tudi tistega, ki ga je pripravilo vodstvo KZE. Kot je znano bodo o restrukturaciji zdravstvene oskrbe na Goriškem razpravi j ah v upravnem svetu KZE že pred koncem meseca. V dokumentu KPI je poudarjena potreba, da se čimprej uvedejo zdravstveni okraji, da pride do čimvečje preventivne zdravstvene oskrbe.
Da bi siedili z denarjem, menijo komunisti, da je treba z ohranitvijo
nekaterih služb v bolnišnicah v Kr-minu in Gradežu, kot zahtevajo tamkajšnji občani, zavračati dosedanjo prakso pošiljanja bolnikov v zasebne bolnišnice. Tu mislijo predvsem na dve bolnišnici, ki ju v Gorici upravlja meniški red Fatebenefratehi. Temu redu so lani izplačah nad sedem milijard lir za oskrbovalnino bplni-kov. Zaradi tega bi marale prenehati vse pogodbe z zasebnimi ustanovami. Komunisti menijo tudi, da hi moral emergenčni departma biti nastanjen v Tržiču. Treba bi bilo, po mnenju KPI, preosnovati razne službe v bolnišnicah, ne da bi se pri tem gledalo na kampanihzem.
informacije SIP uporabnikom
!
Družba SIP obvešča, da bodo od 20. t.m. odprti komercialni in administrativni uradi goriške agencije strankam od ponedeljka do petka s sledečim urnikom:
8.30 - 12
14-16
1
medtem ko bo komercialni urad v Tržiču deloval s sledečim urnikom:
8.15-12
14.15-16
GRUPPO mi Sl ET
tf/', delle Telecomunicazioni p.a. ^
V
V Steverjanu omejitve pri porabi vode
Gradbeno podjetje, ki mu je občina poverila delo, je včeraj pričelo z nadaljnjim urejanjem vodovoda v Steverjanu. Povečati je namreč treba glavni rezervoar, tako da bo v njem na voljo več vode. Dela bodo najbrž trajala tri mesece. V tem času bo dobava vode iz Gorice v Števerjan po cevovodu skozi Grojno ustavljena. Vodo bodo dobivah v Števerjan le prek vodovoda napeljave na Oslavju. Zaradi tega, ker vodo dobavljajo sproti, je ne more priti v vse kraje toliko, kolikor bi si vsi uporabniki istočasno želeli. Zaradi tega občinska uprava v Steverjanu poziva uporabnike, naj v tem času štedijo z vodo, tako da jo bo dovolj za vse in za vse potrebe. Na občini si bodo prizadevali, da bo podjetje čimprej zaključilo delo.
včerdj-danes
Iz goriikega matičnega orada
Iz goriškega matičnega urada od 12. 1. 1986 do 18. 1. 1986.
RODILI SO SE: Sharon Vončina, Agnese Collini, Marco Zanella, Riccardo Gulin, Alessandro Canzut, Yle-nia Chiarvesio, Luca Lavrenčič.
UMRLI SO: 31-letni šofer Dario Vecchies, 69-letni upokojenec Giovanni Fioriti, 90-letna upokojenka Caterina Cvetrežnik vdova Canzutti, 87-letni upokojenec Bruno Zanello, 79-let-ni upokojenec Luigi Bressan, 81-letna upokojenka Giovanna Bastiani vdova Kogoj, 83-letna upokojenka Carolina Siliprandi, 76-letna upokojenka Clementina Brach vdova Bon, 63-letna gospodinja Camelia Mosetti, 70-letni upokojenec Domenico Cumar, 51-letna gospodinja Norma Pinat Brabana, 86-letna upokojenka Luigia Braidot vdova Perisutti, 70-letni upokojenec Carlo Buttignon, 90-letni upokojenec Giuseppe Madriz, 62-letni upokojenec Lucio Pironi, 85-letna upokojenka Luigia Angelina Volpe vdova Borfiga, 73-letni upokojenec Giuseppe Menotti, 57-letni zidar Fausto Scaramuzza, 72-let-ni upokojenec Allido Agostinis, 53-let-na gospodinja Nives Maria Nannim, 79-letna upokojenka Carolina Pecorini vdova Zotti, 79-letna upokojenka Maria Grusovin vdova Pisch, 93-letna u-pokojenka Angela Mazzoni.
POROKE: šofer Massimo Pinat in gospodinja Orianna Cuseusa.
OKLICI: bolničar Bartolomeo Zadnik in gospodinja Giulia Pischiutta, trgovec Marco Boscaino in gospodinja Marzia Go, trgovski pomočnik Marco Codermaz in frizerka Manuela Sari, telefonist Alberto Duca in učiteljica klavirja Patrizia Mazzulini.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Miloša Bobiča daruje družina Mermolja 50.000 lir za Dijaško matico.
kino
Gorica
CORSO 15.30 — 22.00 »Commando«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Oggetto di desiderio« (Le ragazze pon-pon si scatenano). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Ragazze e-rotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 »II governo di Verne«. Gledališka abonmajska predstava. .
Nova Gorica in okolica
SVOBODA 19.30 »Zvezdne poti III. -Lov v vesolju«.
DESKLE 19.30 »Ognjene uhce«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Itaha 244, tel.: 83538
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Antonio, Ul. Romana 147, tel.: 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Francesco Ferk; krsto pripeljejo iz Trsta v stolno cerkev.
Občinska uprava v Steverjanu izraža sožalje prizadeti družini ob smrti
IVANA KORŠIČA nekdanjega občinskega svetovalca.
Slovensko deželno gospodarsko združenje - pokrajinski odbor Gorica izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Hadrijanu Corsiju ob izgubi očeta.
Košarka: v nedeljo v Padovi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva B lige
Jadran - slaba igra v drugem polčasu in zaslužen poraz
so najmanj osem napadalnih akcij, ne da bi dosegli koša. Košarkarji Kidlanda svoje velike priložnosti niso zamudili, priigrali so si tudi prednost 12 točk (v 25. min. 49:37) in za naše fante ni bilo več pomoči.
KIDLAND PADOVA — JADRAN 83:70 (38:34)
KIDLAND PADOVA: Cesare 5 (1:2), Venturato, Lagana 12 (2:2), Pavanel-•o 6 (2:4), Battisti 12 (8:12), Bonetto 6, Flebus 19, Buccilli 14 (1:2), Mazzoleni
Campiglio 5.
JADRAN: K. Starc 4, Žerjal 10 (6:8), Ban 22 (6:6), Čuk 3 (3:4), Zarotti 12 (2:5), Daneu 6 (2:4), Rauber 6, Sosič, Gulič 5 (0:1), I. Starc.
SODNIKA: Origlia (Saronno) in Vivaldi (Milan). PROSTI METI: Kidland 14:22, Jadran 19:28. OSEBNE NAPAKE: Kidland 23, Jadran 22. PET OSEBNIH NAPAK: Cesaro (33), K. Starc (35), Zarotti (39). 3 TOČKE: Flebus 1, Buccilli 1. Campiglio 1; Gulič 1. GLEDALCEV: 500.
S tako slabo igro, ali bolje s tolikšnim številom zamujenih priložnosti v začetku drugega polčasa ni bilo mogoče pričakovati, da bd Jadra-novim košarkarjem v nedeljo v Padovi uspel podvig, pa čeprav je do-fnače moštvo Kidlanda nastopilo brez svojega najboljšega centra Zorzenona.
Zgodilo se je namreč, da je bil v začetku drugega dela tekme koš do-niačinov kot začaran: v šestih minutah so naši dosegli bore tri točke, v esmi minuti pa prvi koš iz akcije.
Jadranovci so v tem »nesrečnem dela« srečanja grešili kot za stavo, tudi neposredno pod košem. Izpeljali
Jadran v številkah
METI 2 TOČKI: K. Starc 2:5; Žer-lal 3:5; čuk 0:3; Zarotti 5:12; Gulič 1:1; Sosič 0:1; Rauber 3:6; Ban 8:18 »aneu 2:8. 3 TOČKE: K. Starc 0:1 Žerjal 0:1; Gulič 1:3; Rauber 0:1 “an 0:2. SKOKI: K. Starc 2 v o-brambi, 2 v napadu; Čuk 0, 3; Zarotti
2; I. Starc 1, 0; Rauber 5,1; Ban Z>1; Daneu 1,3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 4,3; Čuk 3, 0; Zarotti 0,1; Sosič 1, 1; I. Starc LO; Ban 6, 3; Daneu 2, 1. ASISTENCE: Žerjal 4; Ban 3; Daneu 1.
Zares škoda, kajti Žagarjevi varovanci so v prvem polčasu igrali več kot solidno in bi si že v tem delu srečanja priigrali prednost, ki bi lahko povsem spremenila potek igre. Na žalost pa tudi v prvem polčasu, ko so vodili z 18:14 in 24:20, niso uspeli doseči izdatnejše prednosti, saj so zgrešili nekaj navadnih metov pod košem.
V prvem polčasu je dokaj dobro delovala Jadranova obramba mož-moža, proti kateri so bili košarkarji Kidlanda v velikih težavah. Naši so uspešno skakali pod košema. Skratka, niso igrali slabo, le met je bil zelo poprečen (na koncu kar 23:59 za 2
F. Valenti: »Navdušil me je
Ameriški trener Kidlanda iz Padove si je po nedeljskem srečanju oddahnil: »Po prvem polčasu sem se zares bal, da bomo izgubili. Jadra-novci so me presenetili s hitro, borbena in odločno igro. Za nas ni kazalo najbolje in le dejstvu, da je Jadran zgrešil nekaj lahkih metov, se lahko zahvalimo, da smo po prvem delu vodili s štirimi točkami razlike. Odločilen za našo zmago je bil začetek drugega polčasa, ko vaši košarkarji niso in niso mogli doseči koša, mi pa smo lahko dosegli lepo prednost in tako igral bolj sproščeno.«
»Torej o Jadranu v prvem polčasu kar najbolje...«
»Tako je! Jadranovci so me zares ugodno presenetili. Igrajo košarko,
ki mi je zelo všeč. Močni so pod košema, iznajdljivi v napadu, hitri.«
»Vseeno pa sta točki ostali doma...«
»Točki sta še pomembnejši, ker smo nastopili okrnjeni. Brez Zorzenona smo pod košema šibkejši in to so jadranovci tudi spretno izkoristili.«
»Končal se je prvi del. Vaša kratka ocena o dosedanjih razpletih?«
»Glede vrha lestvice je po mojem največje presenečenje Ferrara. Nisem pričakoval, da bi lahko osvojila toliko točk. Od svoje ekipe sem več pričakoval, imeli pa smo zvrhano mero smole. Mislim tudi, da je Jadran najboljše moštvo od onih, ki imajo manj kot deset točk.«
»Kaj pa Jadranovi posamezniki?«
»Ban je odličen košarkar. Navdu-
točki in 1:8 za tri točke). Drugi polčas pa je bolje pozabiti...
Razen Petra Žerjala so ostali jadranovci igrali pod svojimi sposobnostmi. Predvsem so odpovedali pri metu.
Domače moštvo ni pokazalo nič posebnega, le izkoristilo je napake naših in tako tudi zasluženo zmagalo.
Jadranovci so torej sklenili prvi del prvenstva s porazom. Doslej so vknjižili štiri zmage, doživeli pa 11 porazov. Drugi del se bo pričel že v nedelja, ko bodo naši gostili eno od vodilnih moštev v tej ligi, Panapesco iz Montecatindja.
(B. Lakovič)
V
Peter Žerjal«
šil pa me je vaš play Peter Žerjal.«
Kaj pa meni Jadranov trener Andrej Žagar o nedeljski tekmi?
»Igrali smo borbeno in tudi z veliko željo do zmage, vendar je bila preciznost v napadu, in to tudi z dokaj čistih pozicij, premedla za zmago na tujem.«
Pomožni trener Stojan Kafol pa meni: »Po na splošno zadovoljivem prvem polčasu sem bil skoraj prepričan, da bomo v tem srečanju tudi zmagali. V drugem delu smo začeli s consko obrambo 1 - 3 - 1, ki je bila tudi uspešna. Kaj pa ko iz osmihj napadalnih akcij nismo dosegli niti enega koša! Poleg tega s tako slabim odstotkom pri metu zares nismo mogli zmagati.« (bi)
TAKO V B LIGI
IZIDI 15. KOLA
Faciba - Victors	80:76
Citrosil - Panapesca	93:82
Čelana - Cremona	78:74
Montebelluna - Treviglio	70:71
Kidland - JADRAN	83:70
Maltinti - Ferrara	71:63
Castor - Arese	119:88
Cagiva - Vicenza	100:83
LESTVICA
Citrosil	15	13 2	1341:1174	26
Ferrara	15	11 4	1160:1109	22
Cremona	15	11 4	1105:1052	22
Cagiva	15	10 5	1307:1170	20
Castor PN	15	10 5	1323:1197	20
Panapesca	15	10 5	1402:1296	20
Maltinti	15	10 5	1190:1160	20
Kidland PD	15	8 7	1208:1159	16
Treviglio	15	8 7	1208:1210	16
Arese	15	8 7	1311:1357	16
Faciba	15	5 10	1180:1341	10
JADRAN	15	4 11	1156:1251	8
Vicenza	15	4 11	1157:1278	8
Čelana	15	4 11	1158:1283	8
Victors	15	3 12	1019:1074	6
Montebelluna	15	1 14	1101:1291	2
PRIHODNJE		KOLO (26, 1.)		
JADRAN - Panapesca; Maltinti -Faciba; Castor - Cremona; Victors -Montebelluna; Arese - Treviglio; Kidland - Cagiva; Čelana - Citrosil; Ferrara - Vicenza.
Jadranovi strelci
Ban 354 (77:94); Čuk 198 (26:38); Rauber 158	(29:37); Zarotti 132
(23:37); Daneu 101 (26:42); Žerjal 73 (18:24); K. Starc 67 (9:17); Gulič 60 (11:26); Sosič 7 (5:7); L Starc 4 (2:2); Klobas 2.
Tenis: masters turnir v New Yorku
Premočno Ivan Lendl
v NEW YORK — Češkoslovaški teni-ski igralec Ivan Lendl je premagal V J*na^u raasters turnirja mladega zahodnonemškega reprezentanta Bo-r»sa Beckerja s 6:2, 7:6, in 6:3. Kot 3e znano, na tem turnirju nastopa 16 najooljših teniških igralcev iz pre-tekle sezone. To je bil že tretji u-sPeh Lendla na tem turnirju po dveh zmagah leta 1982, ko je v sklepnem srečanju premagal Gerulaitisa, ln leto kasneje, ko se je v finalu spoprijel z McEnroejem. Trenutno najboljši teniški igralec na svetu je bu potem še dvakrat v finalu, in sicer lani in predlanskim, ko ga je premagal McEnroe.
. Mladi Becker je bil tokrat proti Jzredno dobro razpoloženemu Lendlu brez moči. Potem ko je prepričljivo zmagal v prvem nizu, je Becker nudil nasprotniku žilav odpor, a drugi »tde-break« je Lendlu odprl pot do končne zmage.
Srečanje je trajalo 2 uri in 20 minut.
Angležem kros v Volpianu
VOLPIANO — Mednarodno tekmo-vanje v krosu se je končalo z dvojno ?jnago angleških tekačev. Zmagal je Butchingson, ki je pretekel 9,500 km ^ »’40” pred rojakom Hackneyem in Italijanom Bordinom.
Thranha^dt skočil 230 cm
KORTESSEM —■ Zahodni Nemec Rarlo Thranhardt je preskočil letvi-£? nn višini 230 cm, drugi je bil Belgijec Antnys, ki je preskočil višino 225 cm.
McKay 45"45 na 440 jardov
JOHNSON CITY (ZDA) — Po štirih svetovnih dvoranskih rekordih v Los
Angelesu ter petem v Fayettevillu v teku na 500 m po zaslugi Haleya s časom 1’01”18 je ameriški tekač Antonio McKay dosegel najboljši čas v teku na 440 jardov, ki je sedaj 45”45. Omeniti moramo, da je McKay dosegel leta 1984 svetovni rekord na 400 m s časom 45”79.
Zmagal Vettori, Tepeš peti
OBERWEISENTHAL — Avstrijec Ernst Vettori je zmagal na 90 metrski skakalnici in prevzel vodstvo v svetovnem pokalu s 110 točkami pred Ulago (105), ki tokrat ni tekmoval, ker je zbolel.
Zelo dober pa je bil Miran Tepeš s petim mestom.
Nogomet: v zadnjem kolu prvega dela B lige
Triestini programirani točki
Triestina — Pescara 2:0 (1:0)
STRELCA: v 37. min. Cerone, v 90. min. Cinello.
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Dal Prà (82’ Strappa), Cerone, Menichini, Scaglia (68’ Bagnato), Orlando, Cinello, Romano, la-chini.
Trisetina je konačala prvi del prvenstva z zmago in s tem, čeprav v družbi Cesene in Vicenze, na tretjem mestu lestvice.
Triestina je imela v tej tekmi precej težav predvsem ker je trener gostov Catuzzi zelo dobro postavil svoje varovance na igrišče in je bila Triestina primorana napadati nasprotnikovo obrambo, ki je bila postavlje-
na za B ligo na dokaj neobičajen način: cono. To je igralce Triestine precej zmedlo in vse do zadetka Cerone-ja je tržaška ekipa igrala poprečno.
Po zadetku se je slika na igrišču precej spremenila, posebno glede na to, da je bila Pescara primorana napadati in je v tem pokazala vse svoje pomanjkljivosti. Triestina pa je bila predvsem z odličnim lachinijem večkrat nevarna predvsem v končnici tekme, ko se je Cinello prebudil iz dolgega sna in najprej iz ugodnega položaja zgrešil, nato z močnim strelom premagal vratarja a poslal žogo v vratnico in končno, v zadnji minuti po predložku lachinija s silovitim strelom iz roba kazenskega prostora po-
slal žogo v mrežo. (I. Pavletič)
IZIDI 19. KOLA: Arezzo - Perugia 1:0; Bologna - Catania 2:0; Brescia
-	Lazio 2:0; Catanzaro - Ascoli 0:0; Cremonese - Campobasso 0:0; Empoli
-	Cesena 2:0; Monza - Palermo 1:1; Sambenedettese - Genoa 2:0; Triestina - Pescara 2:0; Vicenza - Cagliari 2:0.
LESTVICA: Ascoli 27; Brescia 23; Vicenza, Cesena in Triestina 22; Cremonese, Genoa, Sambenedettese in Empoli 20, Lazio in Bologna 19; Catania 18; Palermo, Campobasso in Catanzaro 17; Arezzo, Pescara in Perugia 16; Cagliari 15; Monza 14. PRIHODNJE KOLO (26.1); Arezzo
-	Triestina.
V italijanski nogometni A ligi
Videmčanom trda prede
Enajsterica Rome je v 18. kolu od-ščipnila še točko vodečemu Juventu-su, ki se je moral na gostovanju v Pizi zadovoljiti s točko. Rimljani so premagali Bari, ki je vse bolj v nevarnih vodah, kot tudi Udinese, _ ki je visoko izgubil na gostovanju v Genovi s Sampdorio. Kriza Videmčanov je vse globlja kot tudi milanskega Interja, ki se je vrnil praznih rok iz gostovanja v Avellinu. Solidni Torino ni najbolje pričel s skromnim Lecce-jem, toda v drugem polčasu je le pokazal svojo pravo moč. Dve zlata vredni točki je pospravil Milan v domačem srečanju s Fiorentino.
IZIDI 18: KOLA: Atalanta - Napoli 0:0; Avellino - Inter 1:0; Como - Verona 1:0; Milan - Fiorentina 1:0; Pisa - Juventus 1:1; Roma - Bari 2:1; Sampdoria - Udinese 3:0; Torino -Lecce 3:1.
LESTVICA: Juventu 29; Roma 24; Napoli in Milan 22; Torino 21; Fiorentina 19; Inter in Verona 18; Sampdoria 17; Atalanta, Pisa, Como in A-vellino 16; Udinese in Bari 13; Lecce 8.
PRIHODNJE KOLO (26. L); Avel-Milan; Como - Bari; Inter -(dinese; Juventus - Verona; Lecce -Fiorentina; Pisa - Atalanta; Roma -Nnnnli- Samndoria - Torino.
imo V
totocalcio
Atalanta - Napoli	X
Avellino - Inter	1
Como - Verona	1
Milan - Fiorentina	1
Pisa - Juventus	X
Roma - Bari	1
Sampdoria - Udinese	1
Torino - Lecce	1
Arezzo - Perugia	1
Bologna - Catania	1
Sambenedettese - Genoa	1
Ancona - Modena	1
Montebelluna - Pro Vercelli X
KVOTE:
13 ( 5.276 dobitnikov) - 1.776.000 lir 12 (81.322 dobitnikov) -	115.000 lir
totip
1.	—	1.	Desafioss	1
2.	Berauto	X
2.	—	1,	Biserski	1
2.	Cobalkur	2
3.	—	1.	Bratislao	2
2.	Duluti	1
4.	—	1.	Berby Galla	X
2.	Ali Bey	X
5.	—	1.	Sallon De	Mai	2
2.	Cavaliere	Errante 1
6.	—	1.	French Speed	X
2,	Couprin	2
KVOTE:
12 (	79 dobitnikov) - 7.504.000 lir
11 ( 1.832 dobitnikov) -	310.000 lir
10 (13.281 dobitnikov) -	42.000 lir
/
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (26. D: Inter - Udinese; Pisa - Atalanta; Campobasso - Genoa; Lecce - Fiorentina; Lucchese -. Lodigiani; Ascoli -Cesena; Como - Bari; Sampdoria - Torino; Palermo - Lazio; Taranto - Messina; Avellino - Milan; Juventus - Verona; Roma - Napoli.
Stefanel - Benetton 80:73 (40:31)
STEFANEL TRST: Ruaro, Fran-cescatto 1S (5:5), Bobicchio 8 (0:1), Kolmani, Riva 13 (1:2), Vitez, Co-teman 17 (5:6), Bertolotti 11 (4:4), bhelton 15 (7:9), Lucantoni.
BENETTON TREVISO: Cagheris 4 ^•3), Jacopini 13 (2:2), Spaziarli, Terracini 4, Facchin, Marietta, So-tomon 20 (4:4), Casarin 3 (3:4), Nor-ns W (4:9), Manto 13 (3:3).
SODNIKA; Pigozzi iz Bologne in Bhilà iz Reggio Calabrie, PM: Ste-fanel 22:27, Benetton 18:25, 3 TOČ-Jacopini 3, Bobicchio 2, Fran-cescatto in Bertolotti 1. PON: Solomun (34).
Stefanel je v nadvse pomembni tekmi premagal neposrednega tekme-
ca za obstanek v ligi, ekipo Benettona iz Trevisa. Tržačani so verjetno odigrali svojo najboljšo letošnjo tekmo; končno so igrali zbrano in požrtvovalno v obrambi, v napadu pa odločno in učinkovito. Po začetnem vodstvu Benettona so Tržačani v 10. min. izenačili (20:20), nato pa povedli. V 29. min. je bila prednost tržaške ekipe že 15 točk (62:47), Be-netton pa je v naslednjih minutah nadoknadil in celo izenačil. V zaključnih potezah pa so domači košarkarji le bili prisebnejši Stanje je sedaj za Pugliesijevo e-kipo veliko bolj rožnato kot ob koncu prvega dela prvenstva. Tržačani so trenutno na 11. mestu, Mulat je že odpisan, z Benettonom imajo ugodno koš-razliko, Opel zaostaja za štiri točke. (Marko Oblak)
IZIDI 17. KOLA: Stefanel - Benetton 80:73; Livorno - Simac 86:89; Scavolini - Bancoroma 92 : 90; Mo-bilgirgi - Divarese 91:90; Granarolo - Opel 108:79; Arexons - Mulat 104:94; Silverstone - Cantine Riunite 97:93; Bertoni - Marr 82:69.
LESTVICA: Simac 32; Arexons 28; Mobilgirgi in Bertoni 24; Granarolo, Divarese in Scavolini 20; Cantine Riunite, Marr in Bancoroma 16; Livorno in Stefanel 12; SOverstone 10; Opel in Benetton 8; Mulat 6.
PRIHODNJE KOLO (26.1.): Opel Reggio Calabria - Stefanel.
A 2 LIGA
Fermi - Segafredo	84:97
(41:53)
FERMI PERUGIA: Lawrence 22, Mayhew 22, Dordei 5, Vazzoler 2,
Barraco 14, Lot 5, Silvestrin 11, Sal-vaggi 3, Mazotti, Foccià.
SEGAFREDO GORICA: Jackson 36, Vroman 12, Ardessi 26, Bullara 7, Biaggi 3, Marušič 8, Sfiligoi 4, Bersi 1, Stramaglia, Lorenzi.
Z dobro skupinsko igro je goriški Segafredo povsem zasluženo v gosteh premagal, sicer poprečno moštvo Fermija in tako še upa, da se bo lahko vrinil v boj za napredovanje v A-l ligo.
IZIDI 17. KOLA: Filanto - Cortan 90:88; Jolycolombani - Yoga 117:%; Sangiorgese - Fabriano 75:68; Ippodromi - Giorno 93:90; Fermi - Segafredo 84:97; Fantoni - Rivestoni 128:105; Mister Day - Liberti KB: 101; Pepper - Annabella 79:76.
PRIHODNJE KOLO (26.1.): Segafredo - Mister Day.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Giboni tudi derbi s Crveno zvezdo
BEOGRAD — V zaostali tekmi 14. kola prve jugoslovanske lige so košarkarji zagrebške Gibone v Beogradu premagali še domačo Crveno zvezdo s 118:104 in so tako še naprej nepremagani v tem prvenstvu.
Po 14 kolih Zagrebčani vodijo kar z osmimi točkami pred Zadrom.
LESTVICA: Gibona Zagreb 28; Zadar 20; Budućnost Titograd 18; Partizan Beograd 16; C. zvezda Beograd, Bosna Sarajevo in Šibenik 14; Jugo-plastika Split 12; Borac čačak 10; Rabotnički Skopje 8; Smelt Olimpija Ljubljana 7; Sloga Kraljevo 6.
Ljubljanska Smelt Olimpija bo v prihodnjem kolu (25.1.) igrala v čačku proti Borcu.
Poraz v Pordenonu je kompenziral padec Conegliana v Moglianu Venetu
Meblo še lahko računa najmanj na tretje mesto
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Gladek poraz Conegliana v Moglianu Venetu je največje presenečenje 10. kola ženske odbojkarske B lige. Conegliano je v zadnjih tekmah kazal očitne znake popuščanja, a mu je vedno uspelo zmagati, tokrat pa je kriza izbruhnila zelo silovito, saj je Coneglianova šesterka v treh setih zbrala borih 18 točk.
Mobdlcatalogo, ki je, ne brez težav, premagal Meblo, se je tako najbrž znebil še enega neposrednega nasprotnika v boju za napredovanje v A-2 ligo, dokončno pa ga lahko pokoplje prav prihodnjo soboto, ko se bo s ConegUanom pomeril na domačih tleh, kar se bo najbrž zanesljivo tudi zgodilo, tako da bo o prvem mestu menda odločil neposredni spopad med Mobilcatalogom in Nervoso, ki bo prav tako v Pordenonu. Furlanke so torej z eno nogo (tudi več) že v višji ligi.
Vlogo* nespornega favorita je por-denonska šesterka {»trdila tudi v sre-
čanju z našo združeno ekipo, čeprav trener Sellan pravi, da zmorejo njegove igralke še več, je to kar so pokazale v soboto menda kar dovolj za drugoligaško tekmovanje. Mobilcata-logo združuje v sebi vse pogoje, ki jih potrebuje vrhunska ekipa, saj ima visoke in močne igralke, ki pa odlično obvladajo žogo in so tudi s taktičnega vidika za stopnjo boljše od ostalih. Pred tekmo smo zapisali, da bi Meblo lahko le z brezhibno igro presenetil takega nasprotnika. No, igra naših igralk žal brezhibna gotovo ni bila oziroma je Meblo le na trenutke imel nasprotnika v šahu. Servisi in obramba, odnosno s tem pa protinapad, so bili res dobri, toda pomanjkljiva sprejem servisa (ob dobrem serviranju domačink!) in blok sta opravila svoje. Če k temu dodamo še, da so Meblovo igro v vsakem setu označevale dve, do tri banalnosti, Mobilcatalogo pa je obratno, v vsakem setu rešil dve do tri »nemo-
goče« žoge, je slika skoraj popolna. Treba še povedati, da Meblo v soboto ni mogel računati na običajen doprinos točk Elene Maver, ki tokrat v igri ni bila determinantna in odlični Markovičeva (tokrat na krilu) in Žerjalova sta jo seveda lahko le delno nadomestili. Okvir ne bi bil popolen, če ne bi omenili še slabega sojenja.
Vsekakor ostaja ocena sobotnega srečanja dokaj pozitivna. Meblo je namreč dokazal, da je mogoče z borbenostjo marsikaj nadoknaditi, borbenost pa je gotovo ena letošnjih odlik naše ekipe. V prihodnjih dveh kolih bo padla najbrž odločitev, ali se lahko* naša ekipa še poteguje najmanj za tretje mesto. V soboto bo namreč gostila Tregarofani, ki ji sledi na lestvici s točkama zaostanka, čez dva tedna pa se bo v prvem povratnem kolu spet doma pomerila s Coneglia-nom. ki bi ga lahko z zmago tudi dohitela.
IZIDI 10. KOLA
Mobilcatalogo Pordenone - MEBLO 3:1 (13:15, 15:6, 16:14, 15:6); Putina-ti Ferrara - Volpe Flesso 3:0 (15:8, 15:2, 15:12); Mogliano Veneto - Volley Conegliano 3:0 (15:5, 15:6, 15:7); Oma Armes - Fratte 3:1 (15:10, 11:15, 15:3, 15:9); Spinea - Nervosa 0:3 (14:16, 16:18, 4:15); Tregarofani Padova - Fiamma Vicenza 3:2 (15:6, 8:15, 14:16, 15:8, 16:14).
PRIHODNJE KOLO (25.1.)
Volley Conegliano - Mobilcatalogo Pordenone; Nervosa - Patinati Ferrara; MEBLO - Tregarofani Padova; Volpe Flesso - OMA Armes; Fiamma
Vicenza - Mogliano Veneto, Fratte -Spinea.
Pordenone	LESTVICA 10 10 0 30:3			487:267	20
Nervesa	10	9 1	28:8	498:390	18
Conegliano	10	8 2	24:15	489:419	16
MEBLO	10	6 4	23:14	494:416	12
Tregarof.	10	5 5	23:20	531:498	10
Mogliano	10	4 6	15:20	406:417	8
Ferrara	10	4 6	15:21	379:471	8
V. Fiesso	10	4 6	14:20	368:411	8
OMA Ar.	10	3 7	15:24	427:512	6
Vicenza	10	3 7	13:24	404:470	6
Fratte	10	2 8	11:25	377:469	4
Spinea	10	2 8	11:28	408:527	4
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 63, Kralj 61, Markovič 55, Žerjal 51, Klemše 44, Neva Grgič 20, Mira Grgič 17, Foraus 6, Garbini in Ukmar 3, Pertot 1.
Rokomet: v derbiju moške D lige
Krašovci za gol slabši
Naše šest erke v deželnih ligah zgubljajo položaje
Odslej brez kandidata za vrh
Kras Trimac - CUS Videm 12:13 (5:6)
KRAS TRIMAC: Glavina, Darjo Milič, Bogdan Budin, Sardo 2, Ra-seni 4, Grilanc, Aleks Milič, Ladi Budin 4, Skupek, Maglica, Sanna 2.
Krašovcem v soboto ni uspel velik podvig, čeprav so bili že na robu slavja. Velja pa tudi takoj povedati, da je bil zadnji zadetek, ki je omogočil zmago nasprotnikom neveljaven zaradi očitnega prestopa, ki sta ga sicer zanesljiva sodnika spregledala. Kljub porazu so kra-sovci dobro igrali. V prvem polčasu sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu in nasprotna ekipa je celo povedla s 5:3. Krašovci so nato dosegli dva gola in izenači h. Polčas se je zaključil pri vodstvu 6:5 za Vi-demčane.
V drugem polčasu so krasovci povedli z dvema lepima goloma Rase-nija v 10. min., a jim tudi to vodstvo ni zadostovalo za uspeh. Gostje so v nadaljevanju igrali zelo
Zaostala tekma s Santosom
Borovci v soboto
Na Tržaškem se bo košarkarsko promocijsko prvenstvo nadaljevalo šele 1. februarja, dvotedenski odmor pa je zveza izkoristila za to, da z odigran jem zaostalih tekem izpopolni vrstni red prvenstva po prvem delu.
Prva zaostala tekma je bila na sporedu prejšnjo soboto, po pričakovanju pa je moštvo Fruttetna z 79:69 v gosteh premagalo šibkejšo peterko Lavoratori del Porto. S tem uspehom je ostala Fruttetna sama na četrtem mestu, za sabo pa je pustila Kontovel Electronic Shop in Intermuggio. Kot znano se bodo v končnici prvenstva pomerile prve štiri uvrščene peterke.
Ta konec tedna (v soboto) bo na sporedu še zaostala tekma med Borom Radenska in Santosom.
Lestvica zgleda sedaj takšna:
Alabarda 20, Libertas 18, Scogliet-to 16, Fruttetna 14, Kontovel Electronic Shop in Intermuggia 12, Santos 10, Bor Radenska 8, Lav. Porto, Ferroviario in Breg Adriatherm 6, Saba 4.
Spoštovani!
Prosim, da bi v rubriki »Pisma u radništvu« na športni strani objavili sledeče:
Pred časom je prva ženska ekipa Športnega združenja Sloga v prvenstvu C-2 lige odigrala »slovenski derbi« proti ekipi iz Sovodenj. Vedno sem bil prepričan, da gre pač za slovensko ekipo, saj tudi Primorski dnevnik o njej poroča kot o slovenski, njen trener je iz matične Slovenije, odborniki so (vsaj mislim, da je tako) Slovenci, poleg tega pa jo še sponsorizira slovensko podjetje Cen-tralsped. Nemalo sem bil zato začuden, ko sem opazil, da je bil pogovorni jezik med igralkami skoro izključno italijanski. Še večje presenečenje me je čakalo, ko sem iz u-radnega zapisnika tekme ugotovil, da je na Opčine prišla igrat ekipa, katere ime je... »Savogna« in nè »So-vodnje«, kot marsikdo v odbojkarskih
Krasov rokometaš Maglica
dobro v obrambi, saj Kras Trimac kar 8 minut ni dosegel gola. To je bil verjetno tudi ključni trenutek tekme.
Po tekmi so bili v Krasovem taboru vsi potrti, saj so se zavedali, da so imeli tekmo že v svojih rokah.
(A. Budin)
Domovci so v tem kolu na domačih tleh visoko izgubili proti prvouvršče-ni ekipi Poma iz Tržiča. Gostje so že v uvodnih minutah srečanja prikazali učinkovito in hitro igro, to pa se jim jo tudi obrestovalo, saj so do-movce takoj spravili v hudo zagato. Po desetih minutah so namreč vodili že s petnajstimi točkami razlike, v nadaljevanju pa so tole prednost še povečali. Belo-rdeči so najbolje igrali v prvih minutah drugega polčasa, ko so zaostanek znižali na samih osem točk. Toda gotovo bolj razpoloženi Tr-žičani so nato zopet igrali kot znajo, domovcem pa ni preostalo nič drugega kot priznati premoč nasprotnika.
Naši so v tem srečanju nastopili v izredno okrnjeni postavi kar brez treh standardnih igralcev. Trener Gojkovič je zato dal možnost nastopa kar trem mladincem, ki so gotovo dali nekaj svežine igri. Po tem porazu so žal domovci še vedno na zadnjem me-
krogih misli. Poraja se mi vprašanje, kako je to sploh mogoče. Borimo se in vsak dan na raznih forumih zahtevamo odobritev globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino, prizadevamo si, da bi vsi naši poitalijančeni priimki dobili zopet pravo, izvirno slovensko obliko, na vsakem koraku beremo in'slišimo o tem, da so vsa naša kulturna in športna društva narodnoobrambnega značaja. Kaka je torej mogoče, da se športnemu društvu, ki je član ZSŠDI in ki mu nudi finančno kritje zamejsko slovensko podjetje, ne zdi potrebno in umestno, da si vsaj tudi uradno, ne nadene imena, pod katerim ga v slovenskih športnih krogih vsi poznamo?
V upanju, da bom na vprašanje dobil odgovor od nekoga, ki je za to pristojen, vas pozdravljam s spoštovanjem.
MARKO KRALJ
Pripravil G. FURLANIČ
Po vsej verjetnosti nobena naša šesterka v štirih deželnih ligah ne bo napredovala v višjo ligo. Žal pa je nekaj kandidatov za nazadovanje. Na dlani je torej, da naša odbojka še naprej drsi navzdol in naši odbojkarji in odbojkarice so vse manj uspešni tudi v deželni konkurenci.
V moški C-2 ligi pred najhujšim za naše tri zastopnike ni nobene bojazni. Zadnji domači spodrsljaj v derbiju z Olympio Terpin je Bor JIK banko potisnil na tretje mesto (Grilanc in tovariši so odigrali za nameček še tekmo več) in Tržačani slej ko prej nimajo večjih možnosti za o-svojitev drugega mesta na lestvici, ki še pelje v višjo ligo, saj je CUS še nepremagan, Inter 1904 pa je izgubil samo v derbiju z vodečim. Po porazu v zaostali tekmi z Nuovo Pallavolo iz Trsta se je Val s prepričljivim uspehom z Libertasom iz Sacile-
stu skupne lestvice.
V ostalih srečanjih osmega kola je prišlo do večjega presenečenja saj je Mera premagala Petrolifero.
IZIDI OSMEGA KOLA: Dom - Pom 67:88, Edera - Petrolifera Goriziana 100:68, Ardita - Grado 70:59, Corrido-ni - Polisontina 56:47, Virtus Julia Auto - Alba Gioia n.o.
LESTVICA Pom 14, Petrolifera Goriziana, Alba Gioia, Ardita, Edera 10, Grado, Corridoni 6, Dom, Virtus Julia Auto in Polisontina 4.
PRIHODNJE KOLO: Pom - Virtus Julia Auto, Petrolifera Goriziana -Ardita, Grado - Corridoni, Polisontina - Edera, Alba Gioia - Dom (v soboto 25. 1. v občinski telovadnici v Krminu s pričetkom ob 18.30).
DOMOVI STRELCI: Coretti 97, Uršič 94, M. Dornik 91, Kristjančič 59, Golob 53, Cej 51, Orzan 44, Ziani 27, U. Domik 26, Corsi 23. (M. Čubej)
NOVOGORIŠKA TRIM LIGA
Domovcem usoden prvi polčas
Nunci — Dom 89:61 (45:15)
DOM: Domik 6, Nanut 4, Coretti 12, Ciani 12, Golob 13, Uršič 14.
NUNCI: Gabrijelčič 20, Lovarčič, Tabaj 7, Lovrič 8, Scolaris 10, Jurca, Metličar 20, Miljavec 2, Novak 4, Makarovič 18.
Tri točke: Uršič (3), Tabaj, Metličar in Golob (1).
Domovci so v šestem kolu novogoriške trim lige visoko klonili Nuncem iz Nove Gorice. Ekipo domačinov sestavlja nekaj res dobrih in visokih i-gralcev, zato je bil poraz neizbežen. »Belo-rdečim« je bil gotovo usoden prvi polčas, v katerem so v 20’ igre dosegli le 15 košev. Med domačini so najbolje zaigrali Gabrijelčič, Metličar in pa Makarovič. Prihodnje srečanje bodo Gojkovičevi varovanci odigrali proti Gostolu v četrtek, 23. t.m.
ja povzpel na odlično četrto mesto. Nepričakovan, a toliko bolj zaslužen uspeh Olympie je omogočil Špacapanu in tovarišem izdaten korak na varno sredino lestvice. Goričani imajo enkratno možnost, da v preostalih dveh kolih prvega dela prvenstva pospravijo še 4 točke.
Odbojkarice Sovodenj Centralspeda so zašle v hudo krizo, saj so morale kar šestkrat zapored poražene z igrišča. To jih je seveda tudi popeljalo na zadnje mesto lestvice skupaj s tržaškim Killjoyem in Fontanafreddo, ki je morala v soboto prepustiti doma zlata vredni točki Slogi. Sloga-šice sedaj delijo varno 7. mesto s Pastificiom Crisci iz Gorice, slovenske odbojkarice so sicer odigrale tekmo več. Najbolj važno pa je dejstvo, da imajo kandidati za izpad po 4 oziroma 6 točk manj. Borovke, ki v soboto niso igrale, pa so še vedno v konkurenci za visoko. uvrstitev, ker je neporažena samo Celinia, Sangior-gina in Colori Latisana pa sta izgubila po enkrat.
Libertas iz Turjaka in tržaški Sik-kens sta prva favorita za končno zmago v moški D ligi. O tem, katera šesterka je boljša, pa bo končna odločitev padla v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v neposrednem obračunu v Turjaku. Mladi odbojkarji Vala so izbojevali zlata vredni točki s solidnim Fimcantierijem iz Tržiča. Štandrežci so na dobri poti, da se rešijo pred najhujšim, za Naš prapor pa ne moremo trditi kaj takega, ker ima le skromni 2 točki.
V ženski D ligi je Canon iz Tržiča zamenjal na vrhu Pieris, oba imata 14 točk, razlika v setih pa je občutno v korist Pierisa. Na gostovanju v Trstu je Dom Agorest nepričakovano izgubil z vse boljšimi Le Volpi, ki so po izredno slabem začetku pospravile nič manj kot tretji zaporedni par točk. V izredno izenačeni bitki za obstanek so ostale tri naše šester-ke — Kontovel Electronic Shop, ki je moral prepustiti točki Slogi in Breg Agrar, ki je poskrbel še za e-no bridko razočaranje.
MOŠKA C-2 LIGA «
IZIDI 9. KOLA
Bor JIK banka Olympia Terpin 0:3; Volley Bali Videm - CUS Trst 1:3; Libertas Rozzol - Vivil 3:1; Vol ley Bali Maniago - Inter 1904 Trst 2:3; Val štandrež - Libertas Sacile 3:0; (Nuova Pallavolo Trst ni igrala).
LESTVICA
CUS Trst	8	8	0	24:8	16
Inter 1904 Trst	8	7	1	22:7	14
Bor JIK banka	9	6	3	20:15	12
Val štandrež	8	5	3	17:12	10
Libertas Sacile	9	5	4	17:16	10
Oiympia Terpin	8	4	4	17:14	8
Nuova Pali. Trst	8	4	4	16:14	8
Rozzol Trst	8	3	8	13:19	6
Volley Maniago	8	2	6	13:18	4
Vivil	8	1	7	7:22	2
Volley Bali Videm	8	0	8	4:24	0
PRIHODNJE KOLO (25.1.)
Libertas Sacile - Nuova pallavolo Trst; Inter 1904 - Val Štandrež; Vivil -Volley Bali Maniago; CUS Trst -'Rozzol; Olympia Terpin - Volley Bali Videm (počiva Bor JIK banka).
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 9. KOLA
Sovodnje Centralsped - Pastificio Crisci 1:3; Libertas Krmin - Killjoy Trst 3:0; Viruts Vigonovo - Celinia Maniago 2:3; Ceramiche d’Arte - Colori Latisana 0:3; Sangiorgina Gorian Tržič 3:1; Fontanafredda - Sloga 2:3. (Bor Friulexport ni igral).
LESTVICA
Celinia Maniago 8 8 0 24:6	16
Sangiorgina	8	7	1	23:6	14
Colori Latisana	8	7	1	23:6	14
Bor Friulexport	8	6	2	18:10	12
Gorian Tržič	9	6	3	22:12	12
Libertas Krmin	9	5	4	16:16	10
Pastificio Crisci	8	4	4	15:14	8
Sloga	9	4	5	13:20	8
Virtus Vigonovo	8	2	6	11:20	4
Ceramiche d’Arte	8	2	6	9:20	4
Killjoy Trst	.8	1	7	7:21	2
Fontanafredda	8	1	7	8:22	2
Sovodnje Central.	9	1	8	8:24	2
PRIHODNJE KOLO (25.1.)
Sloga - Bor Friulexport; Gorian Tržič - Fontanafredda; Colori Latisana-Sangiorgina; Celinia - Ceramiche d’Arte; Killjoy - Virtus Vigonovo; Pastificio Crisci - Libertas Krmin (počivajo Sovodnje Centralsped).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 9. KOLA
Pallavolo Mossa - Pastificio Crisci 3:2; Naš prapor - Katalan Trst 0:3; San Sergio - Libertas Turjak 2:3; Val Štndrež - Fincantieri Tržič 3:1; Pallavolo Grado - Colori Sikkens 2:3 (Julia Auto Tomana ni igral).
LESTVICA
Libertas Turjak	8	8	0	24:5	16
Colori Sikkens	8	8	0	' M:9	16
Julia Torriana	8	5	3	17:11	10
Pallavolo Mossa	9	5	4	17:18	10
Fincantieri Tržič	8	4	4	14:18	8
Katalan Trst	8	4	4	19:14	8
San Sergio	8	3	5	15:17	6
Val štandrež	8	3	5	12:20	6
Pastif. Crisci GO	9	3	6	19:21	6
Naš prapor	8	1	7	9:23	2
Pallavolo Grado PRIHODNJE	8 1 7 KOLO			8:22 (25.1.) ■	2
Fincantieri Tržič - Colori Sikkens; Libertas Turjak - Val Štandrež; Katalan Trst - San Sergio, Julia Auto Torriana - Naš prapor; Pallavolo Mossa - Pallavolo Grado (počiva Pastificio Crisci iz Gorice).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 9. KOLA
Sloga - Kontovel Electronic Shop 3:2; Pieris - Nuova Pallavolo Trst 3:0; Le Volpi Trst - Dom Agorest Gorica 3:2; CUS Trst - Breg Agrar 3:1; Corridoni - Intrepida 3:0 (Canon iz Tržiča ni igral).
LESTVICA
Pieris	8	7	1	22:4	14
Canon Tržič	8	7	1	21:9	14
Corridoni	8	5	3	19:13	10
Dom Agorest	8	5	3	18:15	10
CUS Trst	8	4	4	16:15	8
Nuova Pali. Trst	8	4	4	15:16	8
Kontovel El. Shop	8	3	5	17:20	6
Breg Agrar	8	3	5	14:18	6
Le Volpi	8	3	5	14:19	6
Sloga	9	3	6	11:22	6
Intrepida	9	1	8	9:25	2
PRIHODNJE	KOLO			(25. 1.)	
Intrepida - Canon Tržič; Breg A-grar - Corridoni; Dom Agorest - CUS Trst; Nuova Pallavolo Trst - Le Volpi; Kontovel Electronic Shop - Pieris; (počiva Sloga).
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 21. t. m., ob 20.30 na sedežu združenja v Trstu seja odbojkarske komisije.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 23. t. m., ob 20.30. Seja bo tokrat (zaradi zasedenosti običajne dvorane) na stadionu »L maj«.
ŠK KRAS
sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. S P D T
obvešča, da bo v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) predaval znani tržaški planinec E. Tommasi.
Košarka: promocijsko prvenstvo na Goriškem
Domovci še naprej zadnji
pismo uredništvu
Smučanje: v moškem slalomu za svetovni pokal
Kitzbuhel ni prinesel sreče
Smučanje: na ženskem veleslalomu
Haeckerjeva pred Sdineiderjevo
KTTZBÙHEL — Nedeljski moški slalom na kitzbiihelski progi Italijanom in Jugoslovanom ni prinesel sreče. »Azzurri« se sicer lahko tolažijo s 5. mestom veterana De Chiese (kar Pa je le majhna uteha, saj so po pr-v' vožnji upali na kaj več, potem je De Chiesa dosegel drugi naj-ooljši čas za Frommeltam) ter končnim 10. mestom Pramottona. Jugoslovani pa so že na prvi progi za-fadi diskvalifikacije izgubili Križaja in Petroviča in edini, ki se je uvrstil^ je bil čižman, ki je pristal na končnem 21. mestu. Od Italijanov so takoj izpadb Edalini, Toetsch, Erla-cher, Giorgi, Tonazzi, SartorelU.
Do svoje tretje zmage v svetovnem pokalu je tako prišel Frommelt, ki je bil najhitnejši v prvem spustu. BUzu svoje 81. zmage je bil tudi Šved Sten-rnark, ki je na koncu pristal na 2. mestu. Frommelt je s tem uspehom dohitel Križaja na vrhu slalomske uvrstitve za svetovni pokal.
Vsekakor je bil v nedeljo izpad velik, kar so na lastni koži okusih vsi letošnji zmagovalci (Nilsson je pojahal prva vratiča na drugi progi, za Petroviča in Wallnerja je bila u-sodna že prva vožnja), praznih rok pa je ostal tudi lanski dominator slaloma GirardelU, čeprav se je za Kitzbuhel, še posebej pripravljal.
Moška vrsta bo že danes znova merila moči, in sicer v Parpanu, kjer bo prav tako slalom.
VRSTNI RED: 1. Frommelt (Liechtenstein) 1’42”13; 2. Stenmark (šve.) 1’43”14; 3. Kohlbichler (Av.) in Wen-zel (Liecht.) 1’43”62; 4. De Chiesa (It.) 1’43”78; 6. Mader (Av.) minuta 43”95; 7. Heidegger (Av.) 1’44”22; 8. Gaidet (Fr.) r45”00; 9. Zurbrig-gen (Švi.) 1’45”10;	10. Pramotton
(It.) 1’45”55; 11. Popangelov (Bol.) 1’45”72; 21. Čižman (Jug.) 1’48”32.
SLALOM ZA SP: 1. Križaj (Jug.) in Frommelt (Liecht.) 60; 3. Nilsson
(Šve.) 57; 4. Petrovič (Jug.) 50; 5. Stenmark (Šve.) 40; 6. Mader (Av.) 34; 10. Edalini (It.) 27.
VRSTNI RED ZA SP: 1. Wimsber-ger (Av.) 130; 2. GirardeUi (Luks.) 109; 3. Miiller (Švi.) 99; 4. Zurbrig-gen (Švi.) 84; 5. Stenmark (Šve.) 82; 6. Križaj (Jug.) 75; 7. Petrovič (Jug.) 68; 8. Resch (Av.) 67; 9. Strolz (Av.) in Wenzel (Liecht.) 66; 11. Wesmeier (ZRN) 655; 11. Mak (It.) 64.
OBERSTAUFEN (ZRN) — Potem ko je Švicarka Schneiderjeva v nedeljo prepričljivo zmagala v drugem veleslalomu letošnje sezone svetovnega pokala v tej disciplini, jo je na včerajšnjem tretjem veleslalomu prehitela Zahodna Nemka Haeckerje-va, ki je dan prej padla. Znova se je dobro odrezala Jugoslovanka Mateja Svet (v nedeljo in včeraj je pristala na 11. mestu).
Vrh skupne lestvice za svetovni pokal je trdno v rokah Švicark, ki
imajo štiri predstavnice na prvih štirih mestih.
Naslednja preizkušnja bo v petek V Megevu (Francija), kjer bo smuk.
Vrstni red: 1. Haecker (ZRN) 2’ 23”45; 2. Schneider (Švi.) 2’24”40; 3. Charvatova (ČSSR) 2’24”76; 4. Figi-ni (švi.) 2’24”88; 5. E. Hess (Švi.) 2’25”27; 6. Salvenmoser (Av.) 2’25” 65; 7. Kirchler (Av.) 2’25”70; 8. Epple - Beck (ZRN) 2’25”91; 9. Twardokens (ZDA) 2’26”17; 10. Merle (Fr.) 2’26” 37; 11. Svet (Jug.) 2’26”60; 19. Luc-co (It.) 2’28”70.
Veleslalom za SP: Schneider (Švi.) 70; 2. Figini (Švi.) 47; 3. Haecker (ZRN) 36; 4. Gerg (ZRN) 32; 5. E. Hess (Švi.) 27.
Skupni vrstni red za SP: 1. E. Hess (Švi.) 175; 2. Walliser (Švi.) 172; 3. Schneider (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 118; 5. Gerg (ZRN) 114; 6. Kiehl (Z RN) 104; 7. Gutensohn (Av.) 99; 8. OertU (Švi.) 89; 9. Grahami (Kan.) 75; 10. Moesenlechner (ZRN) 69.
Rally Montecarlo: premoč vozil lancia
MONTECARLO — Na avtomobilskem rallyju Montecarlo je premoč vozil Lancia več kot očitna, saj so na prvih treh mestih skupne lestvice. Takoj za njimi sledita dva peugeota in dva audi quattro. Po 9 posebnih vožnjah je vrstni red naslednji:
1. Toivonen - Creste (delta martim) 1.42’32”; 2. Alen - Kivimaki (delta martini) po 1’18”; 3. Biasion - Siviero (delta martini) po 2’21”; 4. Salonen -Harjanne (peugeot) po 2’57”; 5. Saby - Fauchille (peugeot) po 3’40”; 6. Rohrl - Geistdorfer (audi quattro) po 3’46”; 7. Mikkola - Hertz (audi quattro)
Nogomet: v 1. povratnem kolu 2. amaterske lige
Zarja in Vesna ne popuščata
kratke vesti
Rally Pariz — Dakar
KIFFA (Mavretanija) — Na nedeljski etapi avto-motorallyja Pariz - Da-*:ar je tekmovalce zelo oviral peščeni vihar, do bistvenih sprememb na skupni lestvici tako med motocikh-;;ti kot avtomobilisti pa ni prišlo. O iwteku včerajšnje* etape ni prišla no-tena podrobnejša vest. Ko so do konca manjkale tri etape, je bil vrstni red naslednji.
MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr. -honda) ; 2. Lalay (Fr. - honda) ; 3. Balestrieri (It. - honda). AVTOMOBILISTI: 1. Metge - Lemoyne (Fr. -Porsche) ; 2. Ickx - Brasseur (Belg. -Porsche); 3. Rigal - Maingret (Fr. -Mitsubishi).
Pri Milanu še nič
sklenjenega
MhLAN — Pri Milanu so se včeraj ves dan nadaljevala pogajanja c .Prodaji delnic Berlusconiju, do večernih ur pa dogovora niso še skle-
Zarja — S. Sergio 4:1 (1:1)
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco, Barelli, D. Fonda, E. Fonda, Bon, Piscanc (v 85’ Ražem), Terčon, Sossd (81’ Žagar).
STRELCI za Zarjo: v 28’ in 51’ Piscanc, 49’ Tognetti, 71’ Terčon.
V prvi tekmi povratnega dela prvenstva je Zarja gladko zmagala in se tako oddolžila San Sergiu za poraz iz prvega srečanja. Po rezultatu bi lahko sklepah, da je Zarja zmagala s precejšnjo lahkoto, toda ni bilo tako, saj so bili Tržačani trdoživ nasprotnik, ki se je predal le ob končnem žvižgu. Toda v nedeljo so Bazovci zaigrah tako, da bi jih malokdo lahko ustavil. Predvajah so hitro in na trenutke duhovito igro, ki je večkrat izzvala tudi aplavz s strani navijačev.
Začetek sicer ni kazal, da bomo prisostvovah lepemu srečanju, saj se je igra odvijala pretežno na sredini, brez velikih priložnosti, dokler
ni v 28’ Piscanc povedel. Po golu je Zarja prehitro poskušala doseči še drugi zadetek in se je zato nesmiselno odprla, tako da so Tržačani ize-načih.
V drugem polčasu so Zarjani takoj pritisnih in že v 49’ podvojili s To-gnettdjem, a tretji gol je dosegel Piscanc po lepi podaji Terčona. Bazovci so še naprej silovito napadah ter najprej s Piščancem zadeli prečko, nato pa je Terčon s silovitim strelom četrtič presenetil vratarja gostov. Zadnja lepa priložnost se je ponudila prav gostom, ki so zadeli prečko.
(Big)
Vesna — Campi Elisi 2:1 (0:1)
STRELCA za Vesno: v 60’ Pisani, v 82’ Potasso (11-metrovka).
VESNA:	Negrini, Tucci, Pisani,
Verbich, Penco, Pipan, Floridan (R. Candotti), Potasso, Kostnapfel (Bruno), F. Candotti, Pichierri.
Vesna je osvojila obe točki, in to
proti ekipi, ki je kljub porazu predvajala dober nogomet. Tekma je bila vseskozi zelo zanimiva, saj so predvsem gostje preudarno in učinkovito vodili igro na sredini. V napadu sicer niso preostro pritiskah, a kljub temu so prvi povedli. Križani so bili v prvem polčasu vsaj trikrat blizu zadetka, a žoga ni hotela v mrežo.
V drugem polčasu so Križani takoj na začetku z R. Candotti jem za las zgrešili zadetek, gostje pa so še naprej gospodarih na sredini. Kriški vezni igralci, ki so za ekipo gonilna, a žal tudi zaviralna sila, tudi tokrat niso zaigrah kot znajo, saj jim ni uspelo spraviti v klešče nasprotnike. Edini, ki se je izkazal, je bil znova Potasso, ki je s svojo borbenostjo pripomogel k zmagi Vesne. On je namreč dal predložek Pisaniju, ki je lahko tako ponovno vzpostavil ravnovesje, nato pa je z uspešno izvedeno enajstmetrovko priboril svoji ekipi predragceno zmago. (A.K.)
3. AL na Tržaškem: v vodstvu še vedno tri naše ekipe
Chiarbola — Primorec 2:5 (0:4)
STRELCI za Primorca: Husu v 1’ bi 8, Fachin v 32’ in 38’, Edvin Kralj V 62’.
PRIMOREC: Serra, Carota, W. Likovič, Florean, lannarelh, Cop-E. Kralj, Bacchia (v 70’ Igor -, kovič), Canciani,.Husu, Fachin (v % Boris Kralj).
Po nedeljskem porazu v derbiju s nmoj-jgjjj se je Primorec takoj od-“oJžil na račun šibke Chiarbole. Že , Prvih desetih minutah bi Trebenci Jahko visoko vodili. Prav zaradi te Premoči so se Trebenci v drugem Polčasu zelo dekoncentrirah in dopustih domačinom, da so zmanjšah raz-pT?- Na vsak način je tekma proti hiarboli pokazala lep napredek v §n in formi igralcev Primorca.
(Kralj)
S. Marco — Primorje 0:2 (0:1)
STRELCA za Primorje: Olivo (11-ntetrovka) in Antoni.
RIM ORJE : Micor, Lombardo, Ro-caz Milani, Samese, Manzin (D. Oli-\ Antoni, Husu, Starc, S. Olivo istoka), Pascon.
Primorje je proti nevarnemu San Marcu zasluženo osvojilo obe točki. Domačini so sicer računah na celotni izkupiček, saj bi poraz pomenil konec vseh upanj za napredovanje. Na igrišču pa ni bilo tako. Primorje je igralo odločneje, izvedlo več nevarnih akcij in proti sredini prvega polčasa povedlo s Sergiom Olivam, ki je izvedel II metrovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad Starcem. Domačini so hitro reagira-h, toda brez uspeha. V drugem polčasu je imel S. Marco v korist 11-metrovko, ki pa je ni znal izkoristiti. Tekma se je praktično končala, ko je Antoni dosegel drugi gol.
(š. M.)
Aurisina — Kras 0:1 (0:0)
STRELEC: Vidah v 70’.
KRAS: Mezza villa, Sugan, Gnezda, Rudi Purič, Škabar, Cinque, Villalta, Puntar, Demelio, Vidah, Košuta.
Po nerodnem porazu z Gajo so krasovci kar na tujem ponovno prišli do obeh točk. Na igrišče so stopali zelo zbrani in trdno odločeni, da ne ponovijo napak s prejšnjega nastopa,
njihov najvažnejši cilj pa je bil, da se neporaženi vrnejo iz Nabrežine. Solidni so bili posebno na sredini, kjer je tokrat zagospodaril požrtvovalni Puntar, nekaj lepih priložnosti pa so imeli tudi napadalci,
V 25. min. drugega polčasa je Kras zasluženo povedel z Vidahjem po podaji Demelia. V zadnjih desetih minutah je bil Aversa dvakrat zelo nevaren v napadu, a se je obakrat prenaglil pri zaključevanju in krasovci so tako odnesli celo kožo. (Z. S.)
CUS — Breg	0:4 (0:1)
BREG: Hrvatin, Crevatin, Germani, Klun, Pavletič, Martini, Jež, Cor-batti, Paoh (v d.p. Sancin), S. Ole-nik (v d.p. Mondo), Strnad.
STRELCI:	Strnad (2), Corbatti,
Klun.
Breg je zabeležil svojo drugo zaporedno zmago in skromnemu nasprotniku nasul kar 4 zadetke. Tekma je potekala enosmerno, saj je bil Breg stalno v napadu in povedel s Strnadom. V drugem polčasu so »plavi« še bolj pritiskah, dosegli so še tri zadetke in si zapravih celo
vrsto zelo ugodnih priložnosti. Breg je v zadnjih dveh tekmah igral kot prerojen in dosegel kar 7 zadetkov, od teh jih je samo Strnad 4. Glavni razlog za ta preobrat lahko najdemo prav v tem, da je trener Strnada vključil v končnico napada.
(V. Olenik)
Gaja — Union	0:1 (0:1)
GAJA: Zemanek, Kalc, Stranščak, Viviani, M. Rismondo, B. Rismondo, Somma, B. Grgič, Bačar, Pečar, Čorbo (v 46’ Vrše).
Kot v prvem srečanju, je Gaja tudi tokrat Unionu prepustila obe točki. Ne glede na to, da so bili ga-jevci v zelo okrnjeni postavi (brez Gabriehija, Alfierija, Lenarduzzdja, Zubanija in M. Grgiča), so že v prvih minutah s Pečarjem imeli vrsto priložnosti za zadetek. A tudi gostje so bih nevarni v protinapadu in so povedli z Vilinijem. Gropajsko - pa-driški nogometaši so se odtlej podali v napad in bi lahko remizirah, če Pečar ne bi zgrešil 11-metrovke. Tudi v drugem polčasu so naši napadli, a žoga ni hotela v mrežo. (Kalc)
3. AL na Goriškem: Juventina zgubila še zadnje upanje
Mladost — Torriana 1:1 (1:0)
.^RADOST: Zanier, Lakovič, Pa-0r, Černič, L. Frandohč (Devetak), -.a:rc’ Cianci (I. Lavrenčič), Maru-^l’. .Delutti, A. Lavrenčič, D. Fran-
STRELEC: Marušič v 18. min.
V doberdobskem taboru verjet sj obžalujejo, da niso osvojih oh P^k, saj so odigrah zelo dobro KJno, čeprav je bila naloga težka.
Kraševci so igrah v neobičajni, ( aJ okrnjeni postavi in kljub ten ha je moštvo iz Gradišča zelo : j. o, so takoj prevzeli pobudo, izv< 1 nekaj zelo nevarnih napadov, Mso imeli sreče pri zaključevanju . y 18. minuti je Mladost povedla Marušičem. Bleda reakcija gostov rodila le nekaj neučinkovitih na{ hov. Nasprotno, prav Matiussijevi j rovanci so bih tisti, ki bi lahko
enkrat zatresh mrežo, toda napadalci niso bih natančni.
V drugem delu igre so gostje skoraj dobesedno potisnih domačine na njihovo polovico igrišča in ustvari-h številne zelo nevarne napade. 'Resnici na ljubo je treba povedati, da so Kraševci v nekaterih primerih i-meh precej sreče, izkazal pa se je tudi Zanier. Kraševci so tudi v tem delu tekme imeh nekaj priložnosti, a rezultat se ni spremenil. Ko so vsi že čakali, da bo sicer večkrat negotovi sodnik odpiskal konec tekme (tekla je 92. minuta), so gostje izenačili, strelec gola pa je bil v o-čitnem nedovoljenem položaju, če je rezultat morda navsezadnje pravičen, je Kraševcem le pustil nekaj grenkobe. Vsekakor je Mladost glede igre naredila lep korak naprej v primerjavi s tem, kar je pokazala teden dni prej. (zf)
Sovodnje — Staranzano 1:1
(0:0)
SOVODNJE:	Uršič, R. Petejan,
Marson, Bicciato, Vižintin, E. Petejan, Sambo (A. Fajt), Čevdek, Ger-golet, Butkovič, M. Fajt.
STRELEC: Čevdek.
Sovodenjcem ni uspelo premagati solidne ekipe iz štarancana. Delitev točk brez dvoma zadovoljuje oba nasprotnika, čeprav lahko trdimo, da bi si domačini le zaslužih kaj več. Belo-modri so tokrat povsem zadovoljili s prikazano igro, ki je bila obenem preprosta in učinkovita. U-stvarih so več priložnosti za gol, ki pa jih niso konkretizirah zaradi posegov nasprotnikovega vratarja.
Gol za domačine je dosegel Čevdek v začetku drugega polčasa, ko je po lepi podaji A. Fajta z glavo poslal žogo v mrežo. Po tem golu so
gostje ostreje pritisnili v napadu. Uspelo jim je izenačiti le ob koncu tekme, ko je že marsikdo upal v poln izkupiček belo-modrih.
Poggio — Juventina 3:1 (2:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Caiazzo, Travagin, Medeot, Chizzolini, Costa, Nel Negro, Panico, Ohvo, Lauri, Cingerli.
Juventina je v Zdravščini izgubila zadnjo priložnost, da bi se lahko prebila med najresnejše kandidate za napredovanje. Srečanje s Poggiom je namreč odločalo, če štandreški ekipi ostaja še kakšna možnost glede prestopa v višjo hgo.
Glede tekme same je treba povedati, da so domačini že od vsega za četka pokazali, da hočejo obe točki, s katerima so ostah v teku za najvišja mesta na lestvici.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 16. KOLA
Vesna - C.E. Prisco	2:1
Fogliano - Arrigosport	0:1
Muggesana - Beghano	0:0
Isonzo - Fortitudo	0:1
Opicina - Libertas	2:3
San Luigi - Vivai Busà	1:0
Zarja - San Sergio	4:1
Domio - Stock	1:1
LESTVICA
Fortitudo	16	9	5	2	20:12	23
Vesna	16	7	8	1	25:14	22
Zarja	16	10	2	4	20:13	22
Muggesana	16	6	6	4	23:15	18
Vivai Busà	16	6	5	5	22:18	17
Opicina	16	7	2	7	21:20	16
San Sergio	16	5	6	5	21:20	16
Libertas	16	7	3	7	14:20	15
Fogliano	16	4	6	6	17:16	14
C.E. Prisco	16	4	6	6	17:17	14
Arrigosport	16	5	4	7	20:32	14
Stock	15	4	5	6	15:19	13
Beghano	15	2	9	4	11:15	13
Isonzo	16	5	3	8	17:19	13
San Luigi	16	3	6	7	16:23	12
Domio	16	2	6	8	14:24	10
PRIHODNJE KOLO (26. 1.) Libertas - Foghano; Beghano - San Luigi; C.E. Prisco - Muggesana; Stock - Vesna; Arrigosport - Zarja; San Sergio - Isonzo; Vivai Busà - Domio; Fortitudo - Opicina.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina M IZIDI 13. KOLA
San Nazario - Campanelle 2:0 Aurisina - Kras	0:1
Gaja - Union	0:1
CUS - Breg	0:4
Chiarbola - Primorec	2:5
San Marco - Primorje	0:2
LESTVICA
Primorje 19; Kras 18; Primorec 17; San Nazario 16; San Marco in Breg 14; Campanelle 13; Aurisina in Gaja 12; Chiarbola 9; Union 8; CUS 2 točki.
PRIHODNJE KOLO (26. 1.)
Primorje - Chiarbola; Primorec -CUS; Breg - Gaja; Union - Aurisina; Kras - San Nazario; Campanelle -San Marco.
Skupina I IZIDI 15. KOLA
Medea - Piedimonte	1:1
Poggio - Juventina	3:1
Romana - San Lorenzo	1:1
Mladost - Torriana	1:1
Sovodnje - Staranzano	1:1
Sagrado - Azzurra	4:0
Fossalon - Fincantieri	1:3
LESTVICA
San Lorenzo 22; Torriana in Staranzano 21; Poggio in Sagrado 18; Sovodnje in Fincantieri 17; Medea 15; Juventina, Piedimonte in Fossalon 14; Mladost 13; Romana 4; Azzurra 2. PRIHODNJE KOLO (26. 1.)
S. Lorenzo - Poggio; Staranzano -Mladost; Piedimonte - Sovodnje; Azzurra - Medea; Juventina - Fossalon; Torriana - Romana; Fincantieri - Sagrado.
V meddeželni nogometni ligi
Važen remi Gorizie
Valdagno — Gorizia	0:0
GORIZIA: Ermacora (Beltrame), Rugo, Fierro, Bertolutti, Maguglia, Grillo, Lazzara, Giacometti (Trevi-san), Grop, Beltrame, Voljč.
LESTVICA: Chievo, Bassano 25; Valdagno, Pescantina 23; Tombolo 21; Opitergina, Benacense 19; Cittadella, Fontanafredda 17; Passino 15, Manzanese, Conegliano 14; Vittorio Veneto 13; Gorizia 12, Trivignano 8; Rovereto 7.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poèmi tofcocl račun za Italijo
ZoloiniStvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/II nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaj« L JziT	ferfS 6«.ta*Mk.
m tiskar- ^ITrst	rljjlJivmEawMai
'	1	"vJP* idoInkovFlEG
21. januarja 1986
Zgodilo se je pri Avellimi
Dva pogrebna avtomobila za enega samega mrliča
VALLATA (Avellino) — Pogrebni avto se pogostoma pojavlja kot protagonist v mafijskih filmih. V zgodbi, o kateri gre beseda sedaj in tukaj, mrtvaški voz spet nastopa kot protagonist, ne eden, ampak kar dva. In kot v mafijskih filmih tudi v tem primeru mrliški voz prej zabava kot žalosti.
Ko je 86-letni Antonio Pizzulo spoznal, da gre h koncu, je pred pričami naročil, naj ga na pokodališče peljejo z mrtvaškim vozom iz sosednjega kraja. »Sveti oče me lahko pokhče, kakor hoče, jaz pa imam pravico izbirati, kdo me bo peljal na poslednji poti.«
Ko je prišla ura, so Pizzulovi svojci spoštovali oporoko in naročili pogrebnemu podjetju iz sosednje občine, naj poskrbi vse potrebno za pokop. Nekaj pred uro pogreba pa je pred hišo žalosti pripeljal tudi pogrebni avtomobil domačega podjetja, ki ima z občino dogovor o zakupu te službe, podpisan lanskega septembra na podlagi zakona iz leta 1925.
Župnik Vito Tedeschi si je na vse kriplje prizadeval, da bi se oba podjetnika pobotala, toda vse besede so bile bob ob steno. Zato je naročil, naj krsto položijo na mrliški voz iz sosednjega kraja, domači pa naj pelje pred njim. Pogrebci, ki so stali v špalirju, so kazali rogove in izgovarjali nerazumljive besede, da bi odgnali nesrečo od hiše, kajti kaj takšnega še niso videli in ni moglo prinesti nič dobrega.
Pizzulovi svojci so poravnali račun z najetim podjetjem, o terjatvi zakupnika pa bodo razpravljali na seji občinskega sveta.
□ LONDON — Ameriška vojska je izstavila račun za reševalno akcijo treh britanskih raziskovalcev, ki so peš prišli na južni pol, torej na Antarktiki. Stopanje po sledeh svojega prednika, kapitana Scotta, bo trojico Britancev stalo 30.000 dolarjev, okoli 50 milijonov lir.
Pustolovci so 11. decembra peš prišli na južni pol. Ko so dosegli svoj cilj, so jim po radiu sporočili neprijetno vest, da je namreč led, ki se je naredil okoli ladje, poškodoval lupino in se je potopila. Tri raziskovalce in 23 članov posadke so s helikopterji rešili ameriški vojaki iz Murdocha; od tu so jih z letalom odpeljali v Christchurch na Novo Zelandijo.
National Science Foundation, ki upravlja bazo ZDA v Miirdochu, je prevoz s helikopterjem opravil brezplačno, pač pa je zaračunal potovanje v Novo Zelandijo.
Priporočilo Ane Vrbanove
Bolgarijo razvijati z »možganskim treningom«
SOFIJA — Prve dni letošnjega leta je bolgarski tisk objavil še nepopolne rezultate večletnih proučevanj in-teligenčnosti Bolgarov. V bistvu je študija poskušala ugotoviti, v kolikšni meri Bolgari rabijo svoje možgane in kake so možnosti, da bi jih v bodoče še bolj rabili.
Bolgarski dnevniki obenem opozarjajo, da so na enem zadnjih plenumov CK KP Bolgarije »jasno, točno in kategorično« zahtevali in ugotovili, da zahteva »izgradnja razvite sociahstične družbe aktivizacijo vseh možganskih celic«.
Na številna vprašanja v zvezi z rabo možganov je dala še najbolj izčrpen odgovor direktorica inštituta za proučevanje inteligence in možganov pri Bolgarski akademiji znanosti profesorica Ana Vrbanova. Po njenem mnenju morajo Bolgari kot mali narod stalno rabiti svoje možgane. Nič čudnega torej, da cepijo dlake na tri dele. Bolgarski možgani so torej prožni, prilagodljivi, kar jim je omogočilo, da so uspešno šli skozi stoletne preizkušnje.
Povsem drugače pa je z njihovo uspešnostjo. Ana Vrbanova priznava, da je možganski potencial Bolgarov še vedno v dobršni meri neizkoriščen. Prav zato je zaželela pravi »možganski trening«, da bi Bolgari kulturno in tehnološko napredovali, ker ni hujšega za možgane kot »lenoba«. Trenutno pa ni znano, ali bo to ostalo le pri željah, ah pa bo Bolgarija v naporih, da prekaša samo sebe, administrativno ukazala, naj vsi njeni državljani »trenirajo svojo pamet«.
O BONN — Eden izmed dveh vodilnih zahodnonemških strokovnjakov za kemično orožje, zdravnik, 56-letni Ni-kolaus Weger, je izginil in ne vedo, ali se je zatekel v Vzhodno Nemčijo, ali pa v Irak ali Iran. V teh dneh bi moral v zapor, ker je zasebni industriji prodal v vojaškem laboratoriju izdelan patent.
V dvoje za veliki načrt
LILLE — Zafrkljive popevke Francoza Renauda na račun otoške predsednice Thatcherjeve niso preprečile, kot so napovedovali britanski časnikarji, srečanja Thatcher - Mitterrand. Državnika sta prižgala zeleno luč za projekt o izgradnji predora pod Rokavskim prelivom.
V atentatih in spopadih naj hi umrlo 4.000 Libanoncev, Palestincev, Izraelcev in tujcev
Krvav obračun desetletne državljanske vojne v Libanonu
BEJRUT — Ob novem letu ljudje polagajo račune o tem, kaj se je zgodilo v pravkar zaključenem obdobju, obračun pa je lahko pozitiven ali negativen. Vendar pa je obračun o smrtnih žrtvah in o ranjenih v Libanonu v letu 1985 vsekakor negativen, saj ni mogoče moralno opravičiti niti ene smrti, kaj šele, ko število teh žrtev narašča v desetine in nato v stotine.
Lansko leto je bilo žalostno »jubilejno«, saj je bilo deseto, odkar se je začela brezizhodna državljanska vojna v Libanonu. Iz krajevnega bra-
Ntč novega ne bomo povedali, če bomo rekli, da je moda ena najdonosnejših postavk v gospodarskih bilancah raznih držav, predvsem v italijanski. Zato je razumljivo, da ji krogi, ki se z modo ukvarjajo, posvečajo veliko pozornost in da uživa le-ta v zadnjem času velik interes ne le med tistimi, ki se z njo bavijo, temveč tudi med onimi, ki so njeni uporabniki.
Kljub »boomu« na tem področju pa si moda prizadeva, da bi našla nove oblike reklame in propagande za o-svajanje novih tržišč v svetu.
Tako je bila na primer pred dnevi v Londonu velika modna manijesta-cija, katere izkupiček naj bi šel lačnim v svetu. Modnih ustvarjalcev, ki so se te prireditve udeležili, je bilo nič koliko; Italijo je zastopal modni kreator Armanni. Kaj vse so gledalci videli na tej modni reviji? Marsikaj novega in zanimivega, veliko pa tudi takega, kar je človeka prav šokiralo. Japonski modni ustvarjalci so na primer svoje manekene spuščali na oder, kot nekakšne satelite, privezane na vrvi. V tej, prav gotovo nič kaj zavidljivi pozi so manekeni prihajali na oder, se postavili na noge in z nasmeškom na ustih prikazali svoje modele. Pravijo, da so organizatorji te modne revije zbrali kar dovolj denarja in da so bili vsi — razstavljale! in gledalci s prikazanim zadovoljni.
Italijanska moda, ki ima že sicer v zadnjem času eno glavnih besed v svetu mode, si je privoščila še druge novosti. Tako je na primer znani jrancoski nogometaš Platini, ki je že dolgo igralec nogometne ekipe Juventus, predstavil svojo kolekcijo modnih novosti za področje športa. Platini si ni modelov le zamislil, temveč jih je, kot maneken, tudi sam prikazal. Lahko si mislite uspeh te modne revije, ki je pritegnila, kot je bilo pričakovati, največ navijačev te
tomomega verskega obračunavanja se je nato spopad vse bolj širil, prav v zadnjih letih pa se je z; okupacijo in z vmešavanjem tujih vojaških sil raz-, bohotil v nevarno žarišče mednarodne napetosti. V tem obdobju se je t.i. libanonska »vlada narodne enotnosti« sestala le petkrat, Izrael se je žalostno proslavil z zasedbo južnega dela države, Bejrut pa je potrdil svojo »slavo« svetovne prestolnice terorja, krvavi spopadi med pripadniki različnih veroizpovedi pa so se iz leta v leto celo povečevali.
Uradne številke libanonskega voj-
Michel Platini kot maneken
nogometne ekipe.
Tudi nogometaš Falcao, ki sicer ne igra sedaj v Italiji, se je lotil mode. V svoji domovini je organiziral modno revijo, na kateri so prikazovali svoje modele razni italijanski modni kreatorji, eden od manekenov pa je bil Falcao sam.
nega obračuna pa so sledeče: v raznih spopadih je umrlo preko štiri tisoč Libanoncev, Palestincev, Izraelcev in tujcev, preko deset tisoč jih je bilo lažje ali težje ranjenih. Materialne škode pa naj bi bilo za kake pol milijarde dolarjev.
Jasno je, da so te številke vsaj približne in prav gotovo netočne, saj pač ni sistema, s katerim bi lahko objektivno presodili in ocenili število smrtnih žrtev in ranjenih. Vsaka stran zmanjšuje število svojih žrtev in minimizira škodo, ki so ji jo zadali nasprotniki, po drugi strani pa povečuje in pretirava število žrtev nasprotnika. Predvsem pa je zelo težko, če že ne nemogoče, izračunati število mrtvih med civilnim prebivalstvom.
V lanskem letu je bilo, po pisanju tiskovne agencije Tanjug, največ mrtvih v enomesečnem boju (maja in junija) med Palestinci begunskih taborišč Sabra in Šalila ter Burž el Baražneja v južnem delu Libanona na eni ter pripadniki šiitske milice Amai na drugi strani. Takrat naj bi umrlo 632 oseb, tri tisoč pa naj bi bilo ranjenih.
Dokumentar o taborišču Oswiecimu
BONN — Tukaj so predvajali 11 minut dolg film o nemškem koncentracijskem taborišču Oswiecim (Auschwitz) na Poljskem. Izročil ga je Rus Aleksander Voroncov, ki je z Rdečo armado osvobodil taborišče. Gre za prvi in doslej edini filmski posnetek o osvoboditvi tega zloglasnega u-ničevalnega nacističnega taborišča.
Na drugem mestu dogodkov, ki so prispevali k libanonskemu krvnemu davku, je bila septembrska bitka za obmorsko mesto na severu države Tripoli. Borba se je bila med predstavniki fundamentalistične milice Gibanja za islamsko enotnost, ki se sklicujejo na iranskega voditelja Homeinija, in med borci prosirskih levičarskih Libanoncev. V bitki pri Tripoliju naj bi umrlo 581 oseb, kakih 2500 pa naj bi bilo ranjenih.
Mnogo smrtnih žrtev je zahtevala izraelska okupacija južnih' predelov Libanona. Boji med okupacijskimi vo-
jaki in domačimi gverilci naj bi zahtevah 393 smrtnih žrtev in tisoč ranjencev. Nadalje naj bi vsaj 127 oseb umrlo v spopadih med šiiti gibanja Amai in borci sunitske organizacije »Al Murabitun« marca in aprila lani.
Veliko smrtnih žrtev je zahtevalo bombardiranje Bejruta ter razni atentati, mnogo je tudi bilo »likvidacij talcev« vseh strani, pa tudi mrtvih v samomorilskih atentatih v samem centru Bejruta. Od tujcev naj bi umrlo pet Francozov, en Amerikanec, neki angleški profesor in še en sovjetski diplomat.
Predor pod Rokavskim prelivom
LONDON — Objavili so skice idejnega osnutka gigantskega projekta, izgradnje železniškega predora pod Rokavskim prelivom, ki bo prvič po kopnem povezal Otok s celino. Z deli bodo pričeli prihodnje leto, opravili pa naj bi jih do leta 1993. Njihova vrednost bo šla v bilijonske vsote. Avtomobile bodo prevažali z vlaki.
MANUFAKTURA
Podobnik
OPČINE
obvešča, da je v teku
razprodaja vseh zimskih artiklov
s popusti do 50%
ZARADI NAMESTITVE NOVIH ODDELKOV.
Metražno blago — pletenine — športna oblačila za ženske in Obv. občini 9/1/86	moške — artikli iz blaga za stanovanje	POHITITE!
Platini in Falcao med manekeni
Moda išče nove poti