Na štirijezičnih tablah pred tržiškimi znamenitostmi tudi napisi v slovenščini / 13 »IKEA pri Vilešu bo letno privabila štiri milijone kupcev« _r 12 Trideset let ustvarjalnosti miljskega likovnika Silvija Pečariča /8 fioHVe v>niE Ao«1 Primorski Slab načrt in več Krasov SandorTence V novem regulacijskem načrtu, ki ga je odobril tržaški občinski svet, je težko najti dobre stvari, saj v njem prevladujejo nejasnosti, nedorečenosti in tudi kar nekaj velikih nevarnosti. Občina je končno zaustavila gradnje na obali in začrtala uravnovešeno prihodnost mestnega jedra. Medtem ko je Illyjeva uprava načrtovala Trst z več kot tristo tisoč prebivalci, se je desna sredina bolj realistično opredelila za mesto in okolico, ki naj bi štela 240 tisoč prebivalcev. Formalno gre za en sam načrt, v resnici pa so občinski svetniki odobrili dva prostorska plana z dvema različnima urbanističnima filozofijama. Če so se za mesto odločili za kolikor toliko celovito in enotno usmeritev, so za Kras izbrali več različnih poti in ustvarili ločnico med vzhodnim in zahodnim Krasom. Na območju Križa, Proseka in Kontovela se je Občina odločila za previdnost in dejansko zaščito obstoječega, na območju od Op-čin do Bazovice pa se je desna sredina na oblasti opredelila za zelo tvegane in za Kras in Kraševce tudi nevarne korake. Nobenega pravega načrtovanja, temveč posegi, ki nimajo ne repa ne glave. Na vzhodnem Krasu izstopajo trije problematični načrti: nekdanja kasarna pri Banih, nekdanje begunsko taborišče in »turistična vas« na Padričah. Od treh načrtov je najbolj problematičen zadnji, ki je obenem tudi najbolj realistično izvedljiv. Gre za območje, ki je po novem veliko pridobilo na vrednosti in ki je razumljivo predmet zelo ostre politične polemike. Župan Dipiazza obljublja, da ne bo prišlo do špekulacij, opozicija pa mu nikakor ne verjame. Z novim tržaškim regulacijskim načrtom so se še poglobile razlike med vzhodnim in zahodnim Krasom, med Krasom v tržaški in drugih občinah ter med Krasom v Italiji in Sloveniji. Na ozemlju, ki gre od Štivana oziroma Doberdoba do Bazovice, ki mu pravimo Kras, imamo različna urbanistična pravila, rezervate, zaščitena območja in velike infrastrukture. Po zgledu Slovenije, ki do Krasa tudi ni ravno občutljiva, prej nasprotno, se tudi pri nas širijo nova stanovanjska naselja, katerim se bodo pridružila še turistična. Skratka, velikanska zmeda. Zdaj (spet) razumemo, zakaj si je tržaška desnica tako prizadevala za ukinitev kraške gorske skupnosti in zakaj je klavrno propadla zamisel o parku, ki je v vsakem primeru imela več sončnih kot senčnih plati. dnevnik PETEK, 7. AVGUSTA 2009_ Št. 186 (19.585) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € PROSTORSKO NAČRTOVANJE - Sklep občinskega sveta Trst je dobil novo urbanistično ureditev Ostra razhajanja med desno in levo sredino PLINOVOD - Ob prisotnosti italijanskega premiera Berlusconija Turčija in Rusija podpisali dogovor o Južnem toku ANKARA - Ruski premier Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta včeraj po večletnih pogajanjih in v prisotnosti italijanskega premiera Silvia Berlusconija podpisala sporazum o sodelovanju na področju zemeljskega plina, katerega ključni del je dovoljenje Ankare, da plinovod Južni tok poteka skozi turško ekonomsko cono v Črnem morju. Na 15. strani TRST - Mestna skupščina je v noči na četrtek odobrila nov regulacijski načrt, ki bo zaznamoval urbanistično podobo Trsta in okolice vsaj za prihodnjih petnajst ali dvajset let. Plan, nad katerim je župan Roberto Dipiazza naravnost navdušen, so podprli občinski svetniki desne sredine, proti pa je bila opozicija, ki odkrito govori o nevarnosti gradbenih špekulacij. Po novem bo možno graditi predvsem na Krasu, medtem ko so na obali popolnoma ustavili nove pozidave. Občinski svet je potrdil napovedane projekte na Padričah in na območju nekdanje vojašnice pri Banih. Regulacijski načrt je doživel ostro kritiko Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na 6. strani Pavšič in Štoka o položaju manjšine Na 3. strani Podpisali sporazum o preučevanju klimatskih sprememb Na 7. strani Novo krožišče na dnu goriškega Korza Italia Na 13. strani Prepoved obiskov v šempetrski splošni bolnišnici preklicana Na 13. strani Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier na SP na Finskem še tretjič 2. Na 17. strani KOROŠKA Neuspešna grožnja z bombo CELOVEC - Da bo gledališki-glas-beni projekt »Ta roka bo kovala svet« svetovno znanega avstrijskega koreografa in režiserja Johanna Kresnika že zaradi svoje vsebine (nacizem, njegova grozodejstva, upor in usoda tistih, ki totalitarnemu režimu niso bili pogodu) dvignil veliko prahu, je bilo vsakomur na Koroškem jasno, toda da ga bodo skušali preprečiti celo z grožnjo z bombo proti slovenskemu kulturnemu domu, prizorišču predstave, ni bilo pričakovati. Na srečo je šlo za lažno grožnjo, tako da so premiero včeraj zvečer kljub temu postavili na oder kulturnega doma v Pliberku, občinstvo pa je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano. Na 2. strani SLOVENSKA MANJŠINA - Sinočnji sklep deželne vlade 400 tisoč evrov za slovenski kulturni center v Benečiji VIDEM - Deželna vlada je na sinočnji seji namenila 400 tisoč evrov za slovenski kulturni center, ki ga načrtujejo v Špetru Slovenov v Benečiji. Center bo nastal na sedanjem sedežu Briško-nadiške gorske skupnosti, ki jo bodo žal v kratkem ukinili. Gre za finančna sredstva, ki jih Deželi Furlaniji-Julijski krajini deli rimska vlada na osnovi zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Denar za špetrski kulturni center je zaprosila lokalna goska skupnost sporazumno z organizacijami Beneških Slovencev in krovnima zvezama SKGZ in SSO. Pobuda je doživela tudi podporo de- želne posvetovalne komisije za Slovence. Briško-beneška gorska skupnost bo za pobude v korist Slovencev - poleg denarja za kulturni center -dobila še nekaj več kot 600 tisoč evrov za turistične in okoljske razvojne projekte. Gorski skupnosti za Kanalsko dolino bo Dežela na osnovi zaščitnega zakona dodelila skupaj 360 tisoč evrov. Sinočnje sklepe je predlagal deželni odbornik Roberto Molinaro (na sliki). To je bila zadnja seja deželnega odbora pred poletnimi počitnicami. 2 Petek, 7. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / PLIBERK - Sinoči v slovenskem kulturnem domu uprizorili igro Ta roka bo kovala svet Niti grožnja z bombo ni mogla preprečiti gledališke predstave Premiera projekta svetovno znanega avstrijskega režiserja Johanna Kresnika pred polno dvorano CELOVEC - Da bo gledališki-glasbeni projekt »Ta roka bo kovala svet« svetovno znanega avstrijskega ko-reografa in režiserja Johanna Kresnika že zaradi svoje vsebine (nacizem, njegova grozodejstva, upor in usoda tistih, ki totalitarnemu režimu niso bili pogodu) dvignil veliko prahu, je bilo vsakomur na Koroškem jasno, toda da ga bodo skušali preprečiti celo z grožnjo z bombo proti slovenskemu kulturnemu domu, prizorišču predstave, ni bilo pričakovati. Toda zgodilo se je! Na občinskem uradu v Pliberku se je že v začetku tedna pojavilo grozilno pismo, v katerem neznani pisec napoveduje, da bo z bombo, podtaknjeno v kulturnem domu, preprečil premiero produkcije, o kateri že nekaj dni govorijo ne samo na Koroškem, ampak po vsej Avstriji. Pre-miero včeraj zvečer so kljub temu postavili na oder Kulturnega doma, čeprav ob strogih varnostnih ukrepih. Kulturniki kot tudi občina Pliberk se namreč niso pustili ustrahovati, prav tako ne občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo veliko dvorano slovenskega kulturnega doma! Župan mestne občine Pliberk Stefan Visotschnig je v sredo zvečer potrdil, da je občina Pliberk dobila grozilno pismo, oddano v bližnji Dobrli vasi, ter ga takoj predala policiji za nadaljnje preiskave. Tako pri županu Visotschnigu kot tudi pri Slovenski prosvetni zvezi, ki je odgovorna za izvedbo projekta, je bilo najprej čutiti negotovost, kaj storiti. Skupaj z varnostno direkcijo za Koroško zato najprej sploh niso poročali o grožnji z bombo. Šele ko so vse skrbno preverili in niso našli kakih dejanskih pokazateljev za realno nevarnost nasilnega dejanja zoper kulturno ustanovo v Pli-berku, so se odločili, da o grožnji obvestijo tudi javnost. Prav tako, da bodo izvedli premiero in tudi nadaljnjih šest predstav, ki so še na sporedu do srede avgusta. Gledališka plesna produkcija »Ta roka bo kovala svet - Auf uns kommt es an« v režiji svetovno znanega koreografa Johanna Kresnika je sestavni del letošnje Evropske razstave pod geslom »Moč slike - vizije božanskega«, ki poteka vse poletje v Pliberku. Mesto je s tem postalo pravi magnet za ljubitelje kulture in umetnosti. To ne le zaradi razstave v muzeju slovitega Wernerja Berga o avstrijski likovni umetnosti 20. stoletja, tudi zaradi vrhunskega spremljevalnega programa. Izhodišče gledališko-plesne predstave »Ta roka bo kovala svet« v Kulturnem domu v Pliberku je zgodba o avstrijskem dramatiku Juriju Soyferju, ki so ga nacisti zaradi političnega prepričanja in judovskega porekla še pred začetkom druge svetovne vojne 23. junija 1938 prepeljali najprej v koncentracijsko taborišče Dachau ter ga nato premestili v taborišče Buchenwald, kjer je leta 1939 umrl za tifusom, star komaj 26 let. Že na predstavitvi projekta na novinarski konferenci je koreograf in režiser Kresnik poudaril, da je v trenutku, ko je stopil na oder Kulturnega doma, pustil Pliberk in okolico zunaj in ustvarjal prav tako, kot bi delal v dunajskem Burgteatru. Zgodba sama ima opravka tudi s politično situacijo na južnem Koroškem. »Območje tukaj ni nastalo čisto brez nacionalsocializma in partizan-stva. Zato sem tudi izbral zgodbo o pomembnem pisatelju, ki je zelo mlad umrl v koncentracijskem taborišču. Gre torej za nacionalsocializem, veliko bo spominjalo tudi na dogodke tukaj in na situacije, ki nas še čakajo«, je dejal režiser in koreograf Kresnik, ki se je rodil in do-raščal nedaleč od Pliberka v Šmarjeti na Komlju in ki prvič ustvarja v svoji ožji domovini. Kresnik velja za pionirja in izumitelja »koreografskega« gledališča, v katerem plesalci tudi pojejo in govorijo besedilo. Njegove uprizoritve vseskozi merijo na provokacijo in na razbitje običajne plesne estetike. Tudi predstava v Pliberku je za gledalce kot tudi za igral- Slovenski Kulturni dom v Pliberku je bil v teh dneh tarča grožnje z bombo, ki pa se je na koncu izkazala za lažno I. LUKAN Stefan VlSOTSCHNIG ce zelo zahtevna in deloma tudi težko prebavljiva. Vodja gledališko plesnega projekta v Pliberku je Zdravko Haderlap, dramatsko osnovo za predstavo pa je napisal nemški avtor in dramaturg Christoph Klimke, ki že več let sodeluje s Kresnikom. Uglasbitev pesmi in scenska glasba sta delo v Pliberku rojenega jaz-zovskega glasbenika in komponista Karl-heinza Miklina. Za scenografijo in ko-stumografijo pa odgovarja Reinhard Taurer. Kot glavnega igralca za produkcijo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v kooperaciji z mestno občino Pliberk pa je bilo mogoče pridobiti Andreasa Seiferta, člana igralske družine Berliner Ensemble. Vsi ostali akterji so amaterski igralci z južne Koroške. Po včerajšnji premieri so nadaljnje predstave na sporedu še danes, 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta 2009 v Kulturnem domu Pliberk z začetkom ob 19.30 uri. Ivan Lukan CELOVEC Preiskavo je tožilstvo ustavilo NSKS zahteva obnovo postopka proti Dorflerju CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je včeraj kritiziral nedavno odločitev avstrijskega tožilstva, da ustavi preiskavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja v zvezi s prestavljanjem krajevnih tabel proti deželnemu glavarju avstrijske Koroške Gerhardu Dorflerju, in obenem zahteval obnovo preiskave. Proti Dorflerju in pred njegovo smrtjo tudi proti nekdanjemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju je na državnem tožilstvu zaradi ovadbe NSKS potekala preiskava, ker v Pli-berku in Drveši vasi nista postavila dvojezičnih krajevnih tabel, kot terja razsodba avstrijskega ustavnega sodišča, temveč sta februarja 2006 eno-jezične krajevne table prestavila za nekaj metrov in kasneje nanje namestila majhne dodatne slovenske tablice. A kot je na novinarski konferenci včeraj zadnjo odločitev tožilstva citiral predsednik NSKS Karel Smolle, je bilo dejanje Dorflerja sicer v naspro- tju z ustavo, a je zlorabo uradnega položaja zagrešil nevede. Smolle je nad utemeljitvijo tožilstva izrazil začudenje, njegov namestnik Rudi Vouk pa je dejal, da je "omembe vredno, kako malo vedenja se pričakuje od deželnega glavarja Koroške". NSKS sedaj zahteva Dörflerjev odstop ali najmanj, da ga odločitev državnega tožilstva pripravi do postavitve dvojezičnih tabel. Predstavniki NSKS so tudi napovedali, da bodo vprašanje krajevnih tabel dvignili na evropsko raven, podporo pa pričakujejo tudi od zveznega kanclerja Wernerja Faymanna. Predsednik Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) na avstrijskem Koroškem Uwe Scheuch se je na kritiko NSKS odzval z ogorčenjem. Kot je dejal, želijo predstavniki slovenske manjšine "očitno kot samooklicana pravna elita dežele pod vprašaj postavljati pravno državi v Avstriji". Dodal je še, da je čas, da dajo mir in sprejmejo odločitev državnega tožilstva. (STA) LAS Kras bo prejel skoraj 2 milijona evrov TRST - Uradni vestnik Dežele FJK je objavil sklep o financiranju Lokalnih razvojnih načrtov. Med njimi so tudi tisti, ki jih je Deželi predložila Lokalna akcijska skupina Kras. Kot nam je včeraj potrdil njen predsednik Franc Fabec, bo GAL-LAS Kras imel na razpolago nekaj manj kot dva milijona evrov. »Sedaj imamo zagotovljeno finančno kritje do leta 2013 in lahko začnemo s konkretnim delom. To bo odlična priložnost za razvoj Krasa in dvanajstih občin, ki sestavljajo GAL. Pri tem bodo imele prednost tiste investicije, ki so v interesu širše skupnosti, priložnost pa bodo dobili tudi privatniki, ki se bodo prijavili na naše razpise.« Ljubljanski policisti odkrili zlorabo bankomata LJUBLJANA - Na enem izmed bančnih avtomatov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana so policisti pred dnevi odkrili napravo za odčitavanje magnetnih zapisov z bančnih kartic oz. t.i. skimming in mini kamero za spremljanje vpisa osebnega gesla (PIN kode). Na bankomatu je bilo nad monitorjem vgrajeno dodatno ohišje, kjer je bila skrita mikro kamera z oddajnikom. Kot so na policiji zapisali v sporočilu za javnost, je takšen bankomat prepoznaven po tem, da ohišje prekriva znamko bančnega avtomata. Iz ustja reže za kartice je opaziti belo žičko, prav tako je na samo ustje dodano še dodatno ohišje, v katerem se skriva naprava za branje magnetnega zapisa. Naprava je povezana z žičko s sprejemnikom, ki se skriva pod obvestilom "pravi položaj kartice". "Če nam bančni avtomat ne vrne kartice oz. je kartica vidna v reži in je ne moremo vzeti, priporočamo, da se takoj obvesti banko, lastnico bančnega avtomata, ali pa policijo," svetujejo policisti. Na gradbišču celjske knjižnice smrtna nesreča na delu CELJE - Na gradbišču celjske knjižnice na Muzejskem trgu se je včeraj okrog 11.30 ure zgodila delovna nesreča, v kateri je življenje izgubila ena oseba. Po podatkih policije je v nesreči umrl 46-letni delavec,državljan Hrvaške. Delavec je pri montaži prečnika za dvigalo padel z gradbenega odra, z višine približno desetih metrov. Zaradi hudih poškodb glave je umrl na kraju nesreče. Dela na osrednji celjski knjižnici izvaja celjsko gradbeno podjetje Gradia, vendar za zdaj še ni znano, ali je umrl njihov delavec ali morda delavec katerega od podizvajalcev del, saj kriminalistična preiskava še poteka. LJUBLJANA - Slovenija se o morebitnem sprejemu osumljencev iz Guantanama še ni odločila Stranke zadržane glede te možnosti Odločitev ameriškega predsednika o zaprtju ameriškega zapora za teroristične osumljence na Kubi pa pozdravljajo LJUBLJANA - Slovenija odločitve o morebitnem sprejemu terorističnih osumljencev iz ameriškega zapora Guantanamo na Kubi, ki se ga je predsednik ZDA Ba-rack Obama odločil zapreti, še ni sprejela, a to možnost preučuje. Parlamentarne stranke so zaprtje zapora večinoma pozdravile, a bile zadržane glede možnosti sprejema katerega od zapornikov v Sloveniji. V SD so pozdravili odločitev Obame, da zapre zloglasni zapor. Zaprtje Guantanama ima poleg pravnih in političnih posledic tudi močan simbolni pomen, so povedali za STA. Po mnenju SD je potrebno pred sprejetjem sklepa o morebitnem sprejemu katerega od zapornikov v Sloveniji opraviti temeljiti premislek o varnostnih in pravnih vidikih. "Suverena odločitev mora biti odraz odgovornega ravnanja do državljank in državljanov Slovenije ter upoštevanja našega interesa po čimprejšnji rešitvi tega problema," so dodali. Po mnenju SDS bi bilo moralno in načelno sprejeti zapornike iz Guantanama, če bi bil med njimi slovenski državljan. "Menimo, da drugih državljanov ni smiselno sprejemati, ker trenutno ni dovolj zmogljivosti, v zaporih vlada prostorska stiska, pazniki pa so preobremenjeni," so sporočili. Kot so povedali v LDS, je vprašanje Guantanama odgovornost ZDA, v stranki pa upajo, da "tega madeža na ugledu te ugledne države kmalu ne bo več". "V LDS se nam zdi prav, da tudi EU izrazi pripravljenost za sodelovanje pri reševanju vprašanja Guantanama, v kolikor bi takšno zaprosilo ZDA prišlo v EU (ali v Slovenijo)," so pojasnili. V tem primeru bi bilo potrebno preučiti vsak primer posebej in se o vsakem odločiti individualno. Vsekakor pa bi bila v zvezi s tem potrebna skupna politika EU, saj gre za varnostno vprašanje, povezano s celotnim schengenskim območjem, so dodali. Iz stranke Zares je Ivo Vajgl za STA dejal, da je po njegovem mnenju dobro za svet in za ZDA, da se je Oba-ma odločil, da "likvidira to sramoto v Guantanamu". Po njegovih besedah je prav, da tudi Evropa prevzame del odgovornosti, da se "ta blamaža konča in poniževanje ljudi, ki jim ni mogoče dokazati zločina". "Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi pri iskanju takšne rešitve ali če hočete nekega evropskega sodelovanja, pri tem sodelovala tudi Slovenija," je dodal poslanec v Evropskem parlamentu (ALDE/Zares). V stranki DeSUS pa so se izrekli kategorično proti sprejemu zapornikov iz Guantanama. V SLS podpirajo zaprtje zapora v Guantanamu, "te velike sramote začetka 21. stoletja". Po besedah vodje PS SLS Jakoba Preseč-nika je sedaj potrebno zapornikom omogočiti čimprejšnje pošteno sojenje, saj večini še ni bilo sojeno. SLS se sicer zavzema, da se zaporniki vrnejo na območja, od koder prihajajo, in šele nato v druge države. "Nikakor ne," pa je na vprašanje, ali naj Slovenija sprejme kakšnega zapornika iz Guantanama, dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič in dodal, da pri tem ne gre za slovenske zadeve. 'Američani naj pometajo pred svojim pragom in naj svojo svinjarijo čistijo sami, ne pa da najprej naredijo godljo po celem svetu, zakuhajo vojne, napadajo suverene države, potem pa hočejo vse skupaj obesiti na ramena celega sveta," je pristavil. Slovenija odločitve o morebitnem sprejemu zapornikov iz Guantanama še ni sprejela, a to možnost preučuje. To je povedal zunanji minister Samuel Žbogar minuli teden v Washingtonu, ko se je o tej temi pogovarjal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, pa tudi premier Borut Pahor. Clintonova je izrazila zadovoljstvo, da Slovenija proučuje možnosti, zaveda pa se, da so pomisleki in nekatere pravne ovire. Premier Pahor pa je minuli četrtek dejal, da bo Slovenija preučila možnosti "in odkrito povedala našim ameriških zaveznikom, ali to lahko storimo v skladu z našim notranjim pravnim redom ali ne". Slovenija naj bi se po besedah notranje ministrice Katarine Kresal odločala o prošnji vsakega zapornika posebej - če jo bodo nanjo na podlagi zapornikove pobude naslovile ZDA. Kot je povedala v začetku junija ob zasedanju notranjih ministrov EU v Luxembourgu, bo odločitev odvisna od prosilca ter okoliščin in elementov zaprosila. (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 7. avgusta 2009 3 TISKOVNO SPOROČILO - Srečanje predsednikov SKGZ in SSO Pavšiča in Štoke Zaskrbljenost zaradi finančne negotovosti Negotovo dvoletje 2010-2011 - Jesenska skupna seja SKGZ in SSO bo posvečena tem vprašanjem TRST - Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta se 5. avgusta letos sestala, da bi potegnila nekaj zaključkov v zvezi s težavami skupnih zvez in društev ter razmislila o poteh, ki so v bližnji bodočnosti pred nami. Analizirala sta predvsem vprašanje finančnih prispevkov, katerih prihodnost je močno negotova, saj še vedno ne vemo, kako se bo rimska vlada obnašala do Slovencev v Italiji v dvoletju 2010-2011. S tem v zvezi sta potrdila sklep vodstev obeh krovnih organizacij, ki se je sestalo julija meseca v Gorici, da bodo prvo jesensko skupno srečanje posvetili prav tem vprašanjem in poiskali primerne rešitve tudi na podlagi pričakovanih jasnejših finančnih jamstev s strani Rima. Če je bila rimska vlada do nas uvidevna v letošnjem letu, ni namreč nikjer zagotovljeno, da se bo to zgodilo tudi v dveh in nadaljnjih letih njenega mandata. Medtem, ko se je slovenska vlada tako preko predsednika Rudi Pavšič Boruta Pahorja kot ministra dr. Boštjana Žekša javno obvezala, da bo slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in po svetu zagotovila finančno pomoč v enaki višini kot doslej, so bili predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo in njegovi odborniki do tega vprašanja dokaj zadržani. Predsednika SSO in SKGZ sta bila mnenja, da bosta slovensko-itali-jansko medvladno srečanje v začetku septembra v Ljubljani in kasnejši obisk slovenskega premierja Boruta Pahor- ja v Rimu priložnost, da se financiranje manjšine primerno obravnava in zanjo dobi tudi ustrezne rešitve. Finančna kriza je res huda, menita predsednika SKGZ in SSO, vendar posledic le-teh ne smejo občutiti naše glavne ustanove (začenši s SSG), ker že itak delujejo v izredno težkih razmerah in kljubujejo raznim težavam z vsemi svojimi močmi in to dokazujejo tudi s svojim vsakodnevnim trudom, z vso svojo zavzetostjo in konkretnim delovanjem na svojih odgovornih mestih. Pavšič in Štoka izraža- IZOLA ta upanje, da bodo pristojne oblasti znale ceniti to vztrajno delo in da bodo znale najti pri reševanju splošne gospodarske krize tisti ključ in način pristopa do naših osrednjih ustanov, organizacij, zvez in društev, ki so nam vsem tako zelo potrebne, če hočemo našo kulturno in splošno strukturo ohraniti pri neokrnjenem življenju in zdravem splošnem delovanju v korist naše celotne slovenske narodne skupnosti. Srečanje predsednikov obeh krovnih organizacij je bilo tudi priložnost za poglobljeno analizo zdajšnjega položaja naše narodnostne skupnosti in za vlogo, ki jo v njej imata SKGZ in SSO. Prepričana sta, da je treba nadaljevati na izhodiščih, ki so jih sprejeli na nedavnem že omenjenem goriškem srečanju obeh vodstev in v tem smislu podpirata tudi soočanje pokrajinskih vodstev obeh zvez v vseh treh pokrajinah, ko gre za njihove izrecne pristojnosti in način konstruktivnega sodelovanja. Razstava umetnin iz odsluženih • I vv vinilnih plošč IZOLA - Odsluženim vinilnim ploščam so umetniki v izolski galeriji Insula skozi proces umetniškega ustvarjanja vdahnili novo življenje. Izolska Insula je projekt izdelovanja artefaktov iz vinilk izvedla v sodelovanju z italijansko galerijo XX912 Fabrika, kjer so tovrstne projekte že izpeljali lani. Prijavilo se je 12 slovenskih in šest avtorjev iz Italije, ki so včeraj od 16. do 19. ure slikali, oblikovali in ustvarjali iz vinilk. Tema in tehnika ustvarjanja sta. Nekateri avtorji na vinilke slikajo, drugi iz njih ustvarjajo nove objekte, jih luknjajo ali sestavljajo v skulpture, nekateri pri ustvarjanju uporabijo ovitek ali pa ploščo uporabijo kot matrico za izdelavo grafike. Projekt ustvarjanja iz vinilk sta nadgradila performansa italijanskih avtorjev po zaključku ustvarjanja. Včeraj zvečer so še uradno odprli razstavo, na kateri so poleg predmetov, ki so jih ustvarili včeraj, razstavili tudi 43 izbranih del iz arhiva italijanskih partnerjev. Razstava bo na ogled do konca meseca. ROVINJ K sodniku REZIJA - Vrsta dogodkov vsak avgustovski konec tedna na plaži ROVINJ - Hrvaški policisti so minuli teden pri Rovinju prijeli nemški in avstrijski par, ki sta se sredi polne plaže predajala seksu. Policisti so parčka v ljubezenskem objemu zmotili okoli 18. ure, poklicali pa so jih ostali kopalci, ki so se zgražali nad početjem turistov. Na plaži so našli 46-letno Nemko, ki je veselo seksala s svojim leto dni mlajšim partnerjem, zraven pa sta se nebrzdano spolnim užitkom predajala še 43-le-tnica in 38-letnik iz Avstrije. Policija jih je nato odvedla na policijsko postajo, zatem pa pred sodnika za prekrške v Rovi-nju, ki je vsakemu izrekel najvišjo možno kazen za seksualne igrice na plaži - 102 evra. K temu naj bi ga vzpodbudila tudi predrznost prekrškarjev, ki so vehe-mentno zanikali svoje početje, čeprav so jih policisti zalotili "inflagranti". (STA) seksa V Solbici od danes praznik brusačev Višek praznovanja bo jutri in v nedeljo - Prihodnjo soboto na Ravanci tradicionalna »Šmarna miša« Spomenik brusačem v Reziji NADIŠKE DOLINE - Namig za izlet ob koncu tedna Pestro kulturno dogajanje Beneško gledališče danes in jutri v Lazah in Matajurju, kjer praznujejo sv. Lovrenca - V Krasu (Dreka) razstava »Ciegelci« J j&L . Beneško gledališče se bo predstavilo z uspelo igro Kozja koža KROMA NADIŠKE DOLINE - Izlet v prelepe kraje ob Nadiži se vedno splača, konec tedna pa bo še posebno pestro v vaseh Laze, Kras (v občini Dreka) in Matajur (v občini Sovodnja). Ljubitelji gledališča se bodo lahko danes zvecer zbrali v Lazah, kjer bo ob 20.uri nastop članov Beneškega gledališča. V okviru svojih poletnih gostovanj po beneških vaseh bodo zaigrali narečno priredbo drame "Zločin na Kozjem otoku" italijanskega avtorja Uga Bettija. V beneški verziji, za katero je poskrbela Marina Cernetig, nosi igra naslov Kozja koža. Režiral jo je Marjan Bevk, igralci Beneškega gledališča pa so z njo uspešno debitirali za letošnji dan žena, udeležili pa so se tudi festivala v Mav-hinjah, na katerem so prejeli kar nekaj nagrad. Igro bodo ponovili še jutri popoldne (pričetek ob 16. uri) v Mata-jurju, kjer se bo začelo večdnevno praznovanje Sv. Lovrenca. Dopoldne bodo odprli tudi posebno trgovino umetnosti. V nedeljo bo ob 9.30 voden pohod po Poti pravljic. Gre za tri ure lahke hoje. Še posebno živahno pa bo popoldne, ko bo med drugim mogoče poskusiti in tudi kupiti "sir brez meje". Večer se bo zaključil s plesom s skupino 3 Prašički. Praznovanje Sv. Lovrenca se bo nadaljevalo še v ponedeljek, veselica pa bo najprej v Marsinu, popoldne pa še v Matajurju, kjer bodo zaigrali tudi domači harmonikarji. V nedeljo pa bo zanimivo tudi v Krasu, kjer bo ob 11.30 v občinski dvorani otvoritev zanimive razstave "Cieglci". Obiskovalci si bodo lahko ogledali številne tipične cerkvene podobice. Razstava bo odprta do 16. avgusta s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure, ob praznikih pa od 10.00 do 18.00. Med 24. avgustom in 5. septembrom pa si bo razstavo mogoče ogledati v Beneški galeriji v Špetru. (NM) REZIJA - Tako kot vsako leto nudi v Reziji vsak avgustovski konec tedna priložnost za zabavo in oddih v naravi. Ob zvokih citire in bunku-le, rezijanskem plesu in tipičnih jedeh je dobro počutje zagotovljeno. V čudoviti dolini pod Kaninom bo živahno že danes zvečer, ko se bo v Solbici začel tradicionalni tridnevni praznik brusačev (Festa dell'Ar-rotino). V majhni rezijanski vasici, kjer so brusačem postavili tudi spomenik, se praznik odvija že dvanaj-stič. Prireja ga Odbor spomenika brusačev (Comitato Associativo Monumento all'Arrotino), ki se trudi, da bi ohranil živ spomin na to dejavnost Rezijanov. Obiskovalci bodo lahko ob re-zijanski glasbi uživali že danes, vrhunec praznovanja pa bo jutri in v nedeljo. Jutri bo ob 8.00 start spominskega pohoda, ki se ga vsako leto udeleži veliko število ljudi. Praznovanje se bo nadaljevalo popoldne in nato še pozno v noč. V nedeljo bo od 9.30 možen voden ogled Muzeja brusačev, po uličicah pa bodo domačini obiskovalcem pokazali, kako so pred leti opravljali ta poklic. Popoldne bodo v različnih četrtih de-gustacije tipičnih rezijanskih jedi v okviru pobude "V labirintu okusov", ob 20.30 pa bo nastop najstarejše folklorne skupine v Italiji, Rezijanske folklorne skupine, ki se je pred kratkim vrnila z uspešne turneje v Lat-viji. Za dodatne informacije glede programa letošnjega praznika bru-sačev lahko pokličete na tel. 0433/53483, 0433/53353, 333/1126609 ali pišete na e-mail naslov proloco.resia@resianet.org. Naslednji konec tedna pa bodo na Ravanci praznovali "Šmarno mi-šo". V soboto, 15. avgusta, bo dopoldne maša, popoldne pa procesija, med katero bodo domačini nosili lesen Marijin kip. Na glavnem trgu bodo letos prodajali tudi rezijanski česen. Pobudo prireja novonastalo društvo, ki združuje vse lokalne pridelovalce česna. Splačal pa se bo gotovo tudi ogled nove razstave "Citirajo citare, bunkulajo bunkule", posvečene rezijanskim glasbenikom, ki jo v Ro-zajanski kulturski hiši prireja Rezi-janska folklorna skupina s podporo Pokrajine Videm. Naj ob koncu še omenimo Praznik rezijanskega "frica", ki bo med 19. in 23. avgustom na Osojanah. (NM) 4 Petek, 7. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Izkusiti rojstvo? Roberta Sulčič_ Tabletka RU486, tabletka za splav. Tabletka - splav... uboge ženske, ki to izkusijo. Razmišljam o razliki med kirurško in medikamentozno prekinitvijo nosečnosti. Strokovnjaki pravijo, da je metoda s tabletko manj invazivna, ne pa tudi manj boleča. V teh dneh beremo razne članke o legalizaciji revolucionarne tabletke za splav. Ta naj bi postala širše dostopna tudi pri nas. Berem, da je postopek enostavnejši od kirurškega: ženska vzame eno do tri tabletke (kakor ji pač predpišejo), tretji dan gre v bolnišnico, kjer ji vstavijo v nožnico pesar ali tabletke za krčenje maternice. To povzroči maternične krče, izločanje zarodka in krvi kot pri menstruaciji. Nosečnost se prekine. Ženska krvavi še 12 dni. Nato je vsega konec. Ta povzetek opiše situacije kratko in jedrnato. Vse pa le ni ni tako enostavno. Pomislim na žensko: kako doživlja ona ta postopek kot posameznica in večkrat v osamljenosti. Menim, da se od tistega »usodnega« dne dalje začne, poleg fizične, tudi neutolažljiva duševna bolečina, ki bo trajala, mogoče celo življenje. Vsaka ženska ima v sebi svojo materinsko zavest, ki izhaja iz človeškega življenjskega procesa. Ni nujno, da se tega sama zaveda. Nekatere ženske ne občutijo potrebe po materinstvu, ker je ta pregloboko zasidrana, pri prekinitvi nosečnosti pa pride ta zavest na dan. Ženska se zave, da je zatrla življenje svojemu otroku, čeprav nezaželenemu. Zelo pogosto, kadar zagleda tujega otroka, zlasti dojenčka, občuti krivdo in istočasno željo po materinstvu. Ko ženske, ki so splavile, vi- dijo otroke drugih mamic, si mnoge zastavijo vprašanje: »Kakšen bi bil moj otrok, če bi se rodil?«. Prevzame jih občutek krivde. Takrat bolečina prevlada nad vsem. Ko pišem ta članek, pomislim nase. Sem mama treh otrok, kot psihologinja pa delam z osebami, ki vsak dan preživljajo v obupu, težavah, bolečinah. Moji občutki so razdvojeni med razmišljanjem mame in razglabljanjem psihologa. Če pomislim na še enega otroka, mi ni prav lagodno. Z možem bi zagotovo premislila dvakrat, preden bi se odločila še za četrtega otroka. Toda splav kot rešitev iz morebitne zagate, to ne, zaradi svojega osebnega prepričanja, da je vsak otrok poslan v določeno družino v točno določenem trenutku, ker ga družina potrebuje, čeprav se tega morda sama ne zaveda. Vsak otrok prinese s sabo veselje, pozitivno energijo tudi v najtežavnejše razmere in revnejše družine. Prvo otroško obdobje je za vsako mamo in očeta najbolj naporno, vendar je tako kratko in tako polno, da bi ga bilo priporočiti vsakomur, naj ga izkusi. Verjamem, da niso vse ženske pripravljene postati mame in vem, da so v mnogih primerih nezaželeni otroci večkrat nesrečni in nosijo zaradi tega posledice vse življenje. Taki otroci hrepenijo po idealni materi in čeprav neljubljeni, ljubijo svojo mater do konca življenja. Tudi najslabša mama je pač mama. Z verskega in družbenega zornega kota sama nisem za splav. Žensk, ki se za to odločijo, pa ne morem kritizirati. Gotovo so dobro premislile odločitev, ki jih je duševno močno obremenjevala. V prepričanju, da je izbrana pot lažja od tiste z otrokom, so izbrale pot, ki je bila sicer zanje težka, a izbrana iz tehtnih razlogov, čeprav jih drugi ljudje ne bi zlahka razumeli. Ne bom navajala primerov. Vsak izmed nas lahko pomisli na neskončne težave, ki jih mnogi ljudje preživljajo v današnji družbi. Nihče, ki takih stisk in težav ni izkusil, ne more razumeti teh žensk. Nedvomno obstajajo tudi primeri, ko se ženske odločajo za tak korak precej neodgovorno in s preveliko lahkoto. Nekateri menijo, da bo s tabletko RU486 odločitev za splav še lažja. Osebno mislim, da je splav v vsakem primeru travma posebne vrste in o tem lahko sodijo samo tisti, ki so podobno situacijo izkusili. Kot člani družbe naj bi prevzeli del odgovornosti. Poklicni delavci s tega področja, pa bi morali polagati več važnosti in si vzeti več časa za preventivo. Vse več je dandanes mladih, ki so že zelo zgodaj spolno aktivni. Verjetno so bolj poučeni kot v preteklosti, a očitno še vedno premalo. Iz statistik je razvidno, da je splava med mladostnicami sedaj manj, ker se zaščitijo. To je dobra novica. Slaba pa nakazuje, da se potem zatekajo k prekinitvi nosečnosti - največ med 25. in 40. letom starosti - iz najrazličnejših razlogov. Današnja družba je potrebna vrednot kot so družina, odgovornost starševstva in ne nazadnje vedno aktualna spolna varnost. Mlade vzgajaj-mo z željo, da bi jim nikoli ne bilo treba uporabljati sredstev prekinjanja nosečnosti: take tehnike preprečijo sicer trenutne težave, vendar pustijo vedno hude posledice. KULINARIČNI KOTIČEK Ribji kaneloni Pred časom sem bil nekje na italijanski jadranski obali na meji med Romagno in Markami. Turistična sezona se pravzaprav še ni začela in obiskovalcev je bilo bolj malo, tako da še ni bilo problematično najti prostor v eni od tipičnih tamkajšnjih gostiln, mešanico med tradicionalno gostilno in picerijo, kot je danes že navada povsod. Tudi tam je vedno več lokalov, ki so jih prevzeli tujci, predvsem Kitajci in Turki, tako da je skoraj lažje najti dober kebab, kot pristno domačo piadino. Kakorkoli že, gostilna je bila prijetna, mize na malem vrtu še kar vabljive, pa tudi ponudba je bila zanimiva, Med številnimi predjedmi, ki so značilne za vso italijansko jadransko obalo, smo izbrali kanelone z ribjim nadevom in se nismo kesali. Jed je bila res okusna in dobro pripravljena, tako da smo po obedu zaprosili lastnico, naj nam pove, kako se stvari streže. In tu je recept, ki nam ga je rade volje zaupala. Potrebujemo: 200 g moke, 2 jajci, sol in olivno olje za testo. za nadev pa: 1,7 kg romba ali kake druge bele ribe (škrpene, žabe, osliča), 150 g korenja, 150 g masla, 100 g prekajenega lososa, 100 g bučk, 100 g sveže smetane, 820 g pora, 60 g moke, 12 gam-berov, dve šalotki, 6 rezin kruha za toast, mleko, peteršilj, lovor, zeleno, čebulo, sol in poper. Predvsem je treba ribo fili-rati (kar vam lahko naredijo tudi v ribarnici, kjer pa jim morate reči, naj vam shranijo glavo in kosti) in olupiti gambere. Ribje ostanke in glave rakov damo v liter vode z dišavnicami (lovorom, čebulo, zeleno) in skuhamo ribjo juho (če se vam ne ljubi kuhati ju- he z ostanki ribe, to lahko uspešno nadomestite z ribjo juho iz kocke). Medtem zamesite testo iz moke in jajc, z žlico olja in malo soli. Testo temeljito obdelajte in pustite, da počiva nekje na svežem. Za bolj lene kuharje naj povem, da lahko v vsakem marketu kupijo sveže lazanje in se izognejo dolgotrajnemu gnetenju testa. Preidimo k nadevu: ribje fi-leje prepražimo skupaj s šalotko na 60 g masla in jih nato v me-šalniku zmiksamo skupaj z v mleku namočenim kruhom, peterši-ljem, soljo in poprom. Zmesi primešamo še na kockice zrezan losos. Testo razvaljamo in razrežemo na 20/24 10-centimetrskih kvadratov, ki jih moramo na hitro skuhati v slanem kropu, in položiti na suho krpo. Medtem smo korenje, por in bučke sesekljali na drobne kockice (kuharski mojstri temu pravijo »brunoise«) in zelenjavo prepražili na 60 g masla, pomokali in zalili s 750 g ribje juhe in s smetano, solili in poprali in pustili, da zadeva vre na zelo nizkem ognju, dokler ne dobimo dokaj gosto omako. Na vsak kvadrat testa damo žlico ribjega nadeva in polovico gambera, nato testo zavijemo kot palačinko in jih lepo zložimo v namaščen pekač. Prekrijemo z omako iz zelenjave in kruha, po-tresemo s peteršiljem in kosmiči masla ter porinemo v pečico, ki smo jo ogreli na 220 stopinj, kjer se bodo kaneloni pekli 20 minut. Dober tek! Ivan Fischer SENOŽEČE - Tradicionalne pastirske igre Obujanje tradicije Ob tem tudi vrsta kulturnih, športnih in zabavnih prireditev SENOŽEČE - Pastirske igre, ki jih je prvo avgustovsko soboto v Senožečah pripravilo domače KUD Pepca Čehovin, so tudi letos prikazale hvalnico pastirskemu življenju nekoč, hkrati pa je bila tridnevna prireditev popestrena s kulturnimi, športnimi in zabavnimi dogodki. Leots si je same pastirske igre ogledalo nekoliko manj gledalcev kot prejšnja leta, čeprav so bile zelo zanimive in drugačne kot prejšnja leta. Kot običajno so se pričele s pastirsko himno Veseli pastir, ki jo je zapel Jure Počkaj. Šest ekip, oblečenih v pastirčkova oblačila s hlačami iz žaklovine, se je pomerilo v v standardni spretnostni vožnji s karjolo, ki je bila malo posodobljena verzija tiste, ki si jo je zamislil idejni oče teh iger priznani primorski humorist Andrej Je-lačin-Toni Karjola, po katerem se prav ta igra tudi imenuje. Sicer pa so se ekipe pomerile še v skakanju v žaklju in nalaganju pšenice, postavljanju kolesa na voz s polaganjem bal sena in iskanju skritih predmetov na lojtrniku, polnem sena. Največ spretnosti in sreče je ime- la ekipa Domorodcev iz Ubeljskega, ki je zmagovalka že nekaj let zapored, pred ekipo Kekci iz Postojne in Oljke. Četrto mesto pa sta si delili ekipi Povircev in Lip iz Laž, zadnje pa so bile Tjepke iz Dolenje vasi. Tradicionalnega že 21. srečanja harmonikašev Primorske, ki ga je kot Pastirske igre vodil Goran Velikonja, se je žal udeležilo le 12 mladih harmoni-kašev. Po oceni občinstva je tudi letos zmagal mladi domačin Anže Počkar iz Razgurov pred Miho Grmekom Seraži-nom in Tomažem Boškinom. Ob dnevu odprtih vrat v avtomobilski tovarni Cimos in na ekološki živinorejski kmetiji Nika Medena so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavo več kot 60 vrst peciva in kruha, ki jo je pripravilo več kot 40 članic domačega aktiva žena, 80 motivov različnih slovenskih vezenin na razglednicah Tine Kristan in kaligrafskih izdelkov Majde Gorup. Članice aktiva žena pa so na stojnici ponujale tudi številne druge dobrote. V Vili Mariji pa so pripravili razstavo zdravilnih zelišč, gob in dišavnic. (O.K.) PLISKOVICA - V nedeljo uvod v letošnji praznik terana in pršuta Izbor kraljice terana Sicer pa bo sam praznik v Dutovljah potekal od 14. do 16. avgusta Kandidatke za kraljico terana v družbi s predsednikom Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa Davidom Mahničem (na levi) in Brankom Možetom (na desni) O.K. PLISKOVICA - Letošnji že 39. Praznik terana in pršuta, ki bo v Dutovljah potekal od 14. do 16. avgusta, se to nedeljo ob 18. uri pričenja z izborom kraljice terana v Plisko-vici. S to prireditvijo bodo tudi uradno proslavili 30-letnico izbora kraljice terana, zato organizatorji pričakujejo, da se bo izbora udeležilo čim več dosedanjih kraljic. Za prvo kraljico terana je bila leta 1979 okronana Olga Milič iz Kazelj, tokrat pa se za naslov potegujejo tri kandidatke, in sicer: 20-letna študentka vede o okolju v Novi Gorici Neža Milič iz Zagradca, 31-letna profesorica angleščine in italijanščine na sežanski osnovni šoli Ester Trobec iz Velikega Dola in 24-letna diplomirana agronomka Mateja Kodrič iz Godenj. Letos je med kandidatkami za kraljico terana prvič tudi predstavnica iz zamejskega prostora, saj organizatorji poudarjajo enoten vinorodni okoliš Kras, ki sega tudi na italijansko stran. Tržaški Kras tako zastopa Neža Milič, ki ob vikendih pomaga staršema na turistični kmetiji v Zagradcu. Pri izboru kraljice terana poleg organizatorja dutov-skega praznika aktivno sodelujejo še Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, Mladinski hotel in Razvojno društvo iz Pli-skovice ter sežanska Kmetijsko svetovalna služba. Kandidatke se bodo v Pliskovici pomerile tako v praktičnem delu kot tudi v teoretičnem znanju o pridelavi in proizvodnji terana ter poznavanju turizma na Krasu. Izbrana kandidatka bo doživela prvi krstni nastop na samem prazniku v Dutovljah, ko bo pozdravila vinogradnike in čestitala najboljšim proizvajalcem teranov. Ocenjevanje teranov v okviru praznika je bilo že sredi junija v Tomaju, kjer sta dve komisiji pod vodstvom Mirjane Košuta in Tamare Rusjan ocenili 44 vzorcev ter izbrali najboljših deset pridelovalcev terana, ki bodo v okviru praznika svoja vina na stojnicah tudi prodajali (1 evro za en kozarec, sicer pa 7 evrov za buteljko 0,7 litra). Sicer pa bodo teran točili po 5 evrov, prav toliko pa bodo odšteli ljubitelji pršuta za 10 dkg te kraške specialitete. Najboljših deset vinarjev bodo slavnostno razglasili in nagradili v nedeljo 16. avgusta ob 17. uri na samem prazniku, za zdaj pa naj omenimo le prve tri najboljše vinarje. To so Tomaž Škerlj iz Filipčjega Brda, vinska klet Pupis iz Tomaja in sežanska zadruga Vinakras. Uro pred tem se bo pričela po-vorka okrašenih kmečkih vozov z bencinske postaje do prireditvenega prostora v borovem gozdičku. Do zdaj jih je za povorko prijavljenih osem (Merče, Dane pri Sežani, Dolenja vas, Križ, Kreplje, Kopriva, Društvo Kraški šopek in Društvo kmetic sežanske regije), organizatorji pa pričakujejo še vozove iz zamejstva. Rok za prijavo namreč poteče 10. avgusta. Olga Knez / ITALIJA Petek, 7. avgusta 2009 s JAVNE FINANCE - Negativno mnenje o določilu vladnega odloka proti gospodarski krizi ECB proti obdavčitvi zlatih rezerv Banke Italije Trichet: Ukrep italijanske vlade krši evropske pogodbe - Vlada nima denarja niti za dežele FRANKFURT, RIM - Evropska centralna banka (ECB) je izrazila odločno negativno mnenje o določilu zadnjega zakonskega odloka italijanske vlade proti gospodarski krizi, ki predvideva obdavčitev zlatih rezerv Banke Italije oz. zadevnih rent. »Smo nedvoumno proti takšnemu ukrepu, o katerem mislimo, da krši evropske pogodbe,« je dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet na včerajšnji tiskovni konferenci v Frankfurtu, na kateri je sicer sporočil, da se je svet banke odločil za ohranitev dosedanje 1-odstotne obrestne mere v območju evra. Na časnikarsko vprašanje, ali se bo ECB pritožila proti ukrepu rimske vlade, pa je prvi mož ECB dejal, da za zdaj ni predviden takšen korak, tudi zato, ker se je italijanska vlada zavezala, da bo sporno določilo aplicirala samo v primeru, če bosta ECB in Banka Italije izrazili pozitivno mnenje. »Videli bomo, kako se bo zadeva razvijala,« je zaključil. Vladni zakonski odlok s spornim določilom je parlament dokončno odobril minulo soboto, predsednik republike Giorgio Napolitano pa je njegovo uzakonitev podpisal ta ponedeljek, potem ko je vlada z drugim zakonskim odlokom sprejela razne popravke in se s formalno izjavo premiera Silvia Berlusconija zavezala, da bo glede obdavčitve zlatih rezerv spoštovala mnenji italijanske in evropske centralne banke. To je izrecno zahteval Napolitano. Po mnenju uglednih pravnikov sporno določilo namreč ogroža neodvisnost Banke Italije. Sicer pa ta zgodba marsikaj pove o stanju italijanskih javnih financ. Vlada se je odločila za sporno obdavčitev zlatih rezerv očitno zato, ker krvavo potrebuje denar, in ne ve, kje bi ga lahko dobila. Da so državne blagajne izsušene, je prišlo do izraza tudi na sredinem srečanju med vlado in deželami. Vlado je poleg premiera Berlusconija zastopal minister za dežele Raffaele Fitto, delegacijo konference dežel pa je vodil njen predsednik Vasco Errani. Na srečanju se je izkazalo, da vlada nima denarja, s katerim bi financirala Sklad za nerazvita območja, pa tudi ne državni plan za zdravstvo za obdobje 2010-2011. In to kljub temu, da je premier obljubljal širokogrudne podpore zlasti južnim deželam, ko je pred nekaj dnevi Medministr-ski svet za gospodarsko načrtovanje (CIPE) odobril posebne prispevke za Sicilijo. »Pogovori med vlado in deželami so v slepi ulici,« je ob koncu srečanja dejal Errani. Izrazil je upanje, da se bodo stvari spremenile do 3. ali 4. novembra, ko naj bi prišlo do ponovnega tovrstnega sestanka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet GORIVO Podražitve ostanejo, kljub posegu vlade RIM - Cene goriva se ne bodo znižale. Državni podsekretar za gospodarski razvoj Stefano Saglia je včeraj zbral predstavnike združenja naftnih družb (UP) in jih pozval, naj znižajo cene po podražitvah, ki so v zadnjih dneh vznemirile potrošnike, vendar brez uspeha. Glasnik UP Marco Aloisi je dejal, da so podražitve povsem utemeljene na osnovi gibanja cen na mednarodnih tržiščih. Zavrnil je tudi predlog vlade, da bi uvedli trimesečno načrtovanje cen, češ da bi na tak način opustili načelo svobodnega tržišča. Sicer pa je vlada napovedala, da bo septembra pripravila reformo distribucijske mreže, ki je zdaj znatno obremenjuje končne cene goriva. In tako bomo v bližnji prihodnosti še naprej plačevali liter bencina za 3 do 5 centov več, kot smo ga od lanskega oktobra do začetka tega tedna, liter plinskega olja pa za 2 do 3 cente več kot poprej. GOSPODARSTVO Banka Unicredit v drugem četrtletju presenetila analitike MILAN - Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v drugem četrtletju ustvarila 490 milijonov evrov čistega dobička, kar je sicer 9,6 odstotka več kot v prvem trimesečju, a za 74,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izid je vseeno presenetil analitike, ki so napovedovali dobiček v višini 427 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja je bil medtem s 3,9 milijarde evrov na letni ravni višji za 15,6 odstotka, s čimer je to po navedbah banke najboljše četrtletje po drugem trimesečju 2007. Prihodki iz poslovanja so se medtem ob ugodnem poslovanju na vseh ključnih področjih na letni ravni povečali za 2,2 odstotka, na četrtletni pa kar za 18,3 odstotka in so v drugem četrtletju znašali 7,8 milijarde evrov. V prvem polletju je medtem skupina izposlovala dobiček v višini 937 milijonov evrov, kar je za dve tretjini manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je v šestih mesecih znašal 6,6 milijarde evrov, kar je ob neupoštevanju izrednih dogodkov in valutnih nihanj za 24,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Neto obrestni prihodki so se v drugem četrtletju v medletni primerjavi okrepili za sedem odstotkov na 4,7 milijarde evrov. V prvem polletju so se medtem z 9,4 milijarde evrov okrepili za 5,6 odstotka oz. za 10,8 odstotka ob neupoštevanju izrednih dogodkov in valutnih nihanj. ABRUCI - Po pisanju l'Espressa Fabrizio Cicchito zaradi podkupnin preiskovan v Pescari RIM - Tednik l'Espresso v današnji izdaji poroča, da so na državnem pravdni-štvu v Pescari vpisali v seznam preiskovanih oseb Fabrizia Cicchit-ta, vodjo skupine Ljudstva svoboščin v poslanski zbornici. Preiskava se je začela pred osmimi dnevi, Fabrizio Cicchitto ko je ločena žena Sabatina Aracuja, prvega moža Berlusconijeve stranke v Abrucih, takoj po ločitvi poslala razjarjeno pismo državnemu pravdniku v Pescari Nicoli Trifuoggiju. V njem je obtožila moža, da je podkupoval javne funkcionarje za svoje osebne koristi. Aracu je tako prišel v seznam preiskovanih oseb zaradi suma poskusa izsiljevanja in združevanja v kriminalne namene. Maria Maurizio obtožuje ločenega moža Aracuja, da je zahteval podkupnine od »baronov zasebnega zdravstva«, začenši z lastnikom klinike v Chietiju Vincenzom Angelinijem, ki je spravil v težave že prejšnjega predsednika Abrucov Ottaviana Del Turca. Ženska govori tudi o parlamentarnih kandidaturah, za katere naj bi Aracu zahteval denar, del zbranih podkupnin pa naj bi šel v žepe Fabrizia Cicchitta. To je razlog za njegov vpis v register preiskovanih oseb. ABRUCI - Potres Za pet tisoč ljudi ni več hotela zastonj L'AQUILA - Od včeraj je za 5 tisoč občanov LAquile nadaljnje bivanje v hotelih na državne stroške prepovedano. Prav toliko stanovalcev hiš, ki jih je pristojna po-potresna komisija ocenila za vse-ljiva (gre za stanovanja označena s črko A), nima več pravice, da bi se zadrževalo v hotelih, ki jih je vlada dala na razpolago prebivalcem Abrucev po rušilnem potresu 6. aprila letos. Tako določa odredba, ki jo je izdala civilna zaščita, potem ko več podobnih uredb župana L'Aquile ni zaleglo. Veliki šmaren bodo tako smeli preživeti v hotelih na državne stroške le tisti prebivalci potresnega območja, ki imajo uničene ali hudo poškodovane hiše. Drugih 30 tisoč pa bo živelo v šotorih predvidoma do začetka oktobra. Spoštovanje odredbe civilne zaščite bodo nadzorovali finančni stražniki. EVRO 1,4370 $ -0,28 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgusta 2009 evro (povprečni tečaj) 6.8. 5.8. valute INDUSTRIJA - Po podatkih Istata za skoraj 20 odstotkov Nepričakovano velik padec industrijske proizvodnje v juniju MILAN - Potem ko si je že utrlo pot upanje, da je najhujši trenutek gospodarske krize mimo, je Istat včeraj objavil nepričakovane slabe podatke o gibanju industrijske proizvodnje v juniju, ko je ta v primerjavi z enakim lanskim mesecem strmoglavila za skoraj 20 odstotkov. V primerjavi z letošnjim majem je indeks industrijske proizvodnje nazadoval za 1,2 odstotka, primerjava med prvim in drugim četrtletjem letošnjega leta pa kaže na njegovo 3,9-odstotno znižanje. V primerjavi z lanskim junijem se je v letošnjem industrijska proizvodnja zmanjšala za 19,7 odstotka, če pa oba meseca primerjamo z upoštevanjem delovnih dni, je padec še večji, namreč 21,9 odstotka. V prvem polletju pa je bila proizvodnja glede na enako lansko obdobje manjša za 22,2 odstotka. Posebno velik padec je doživela avtomobilska industrija, ki se je junija v medletni primerjavi zmanjšala za 31,9 odstotka, medtem ko je bil padec na osnovi primerjave po delovnih dneh celo 35,2-odstoten. V prvem polletju se je proizvodnja avtomobilov glede na enako lansko obdobje zmanjšala za 36,6 odstotka. Medtem pa delavci v marsikateri italijanski tovarni na vse mogoče načine branijo svoja delovna mesta. V milanski tovarni Innse so štirje delavci še naprej na žerjavu, 12 metrov visoko, čeprav je včeraj zvečer sindikat potrdil prejem pisma z izrazom interesa za prevzem tovarne in zaposlenih. Dobra novica je prišla tudi za znano avtoličarsko podjetje Bertone, ki jo bo po privoljenju ministrstva za gospodarski razvoj prevzel Fiat in ohranil Delavci Innse so bili včeraj že tretji dan na žerjavu iz protesta vseh 1137 delovnih mest. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4370 137,31 98164 1,4410 137,38 ruski rubel mniickn niniia 44,9510 68,4010 9,8433 44,8946 68,3320 ll lUlJjlVa l uuila danska krona rvritancKi ti int" IJOjTVJ I VJ 7,4450 0,85240 7,4450 0,84695 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,2707 8,6635 10,2683 8,6685 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,944 1 5290 25,945 1 5316 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 269,89 15,6466 267,00 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1450 1 5416 4,1005 1 5507 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7067 1 9558 1,7080 1 9558 UUIUOI JM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2121 3,4528 4,2045 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7025 2 6129 0,7028 2 6141 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1220 290,00 21019 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,3359 7,3383 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 6. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2756 LIBOR (EUR) 0,4815 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,522 0,4643 0,9087 0,8416 1,119 0,883 1,132 1,5106 1,331 1,346 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ ■ 21.566,01 € +24,61 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,99 IMTCDCI IDr»DA « -0,10 +0 15 KRKA I I IKA KOPER 71,95 +0,71 -041 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,07 166,97 -0,11 TELEKOM SLOVENIJE 302,37 168,26 +0,58 +0,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 30,26 DELO PRODAJA - CTni +1,22 +0,53 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRAREN7 10 40 -0 95 ISIRABENZ 10,40 -0,95 NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 32,62 14,62 +0,96 +1,88 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,48 +1,01 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 20,59 +2,03 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. avgusta 2009 +0,79 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,231 5,315 1622 -5,38 +0,95 +1 88 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 5,97 +2,49 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 1,336 4,38 1 08 +0,60 +1,33 EDISON ENEL ENI 3,84 1612 +2,36 +1,12 +1 00 FIAT FINMECCANICA 8,36 10 7 +1,09 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,15 -0,47 +1,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,71 1484 +3,53 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,47 +0,34 -0,51 -0 18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,24 9,7 1 74 +0,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,319 12 27 +0,64 +6,86 -1 92 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,91 3 05 +0,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,52 1 057 -0,65 +2,99 TENARIS TERNA 10,69 2 41 -4,60 -1,29 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,311 -0,82 -2,20 +1 89 UNICREDIT 9,7 2,325 +0,54 SOD NAFTE (159 litrov) 72,07 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.205,87 1.037,76 +0,68 +0,71 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 608,20 277,48 1.824,50 14.777,23 2.519,91 +3,08 +3,63 +0,50 -0,73 +0,94 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.256,18 1.600,29 997,07 1.061,64 5.369,98 4.690,53 3.477,83 2.350,70 1.144.0 2.662.01 10.388,09 2.601,50 20.899,24 3.356,33 15.514,03 -0,27 -0,88 -0,56 -0,48 +0,32 +0,93 +0,56 +0,50 +2,10 +0,71 +1,32 -0,20 +1,97 -2,11 -2,45 6 Petek, l. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pričakovani sklep mestne skupščine Trst ima nov urbanistični načrt Na Krasu največ novih gradenj Zelo ostra polemika med levo sredino in županom Dipiazzo - Septembra najbrž rok za ugovore Trst je dobil nov regulacijski načrt, ki bo nadomestil sedanjega iz časov Il-lyjevega županovanja. Prostorsko-ur-banistični plan (mestna skupščina ga je odobrila ob treh zjutraj) je doživel podporo desne sredine in nasprotovanje le-vosredinske opozicije, medtem ko so zastopniki Severne lige pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Za razliko od prejšnjih sej je županu Robertu Dipiaz-zi uspelo poenotiti večinsko koalicijo, ki je sprejela le nekaj obrobnih popravkov leve sredine, veliko večino pa jih je zavrnila. Postopek za oblikovanje regulacijskega načrta je potekal daleč od javnosti, saj je bil načrt tudi po odobritvi v pristojni občinski komisiji formalno tajen. Plan bo v naslednjih dneh objavljen v deželnem Uradnem listu, nakar bo stekel enomesečni rok za ugovore in pritožbe. Domnevamo, da bo načrt objavljen konec avgusta ali bolj verjetno v prvih dneh septembra. Regulacijski načrt je naravnan na hipotezi Trsta in okolice z 240 tisoč prebivalci (na občinskem ozemlju živi danes 205 tisoč ljudi), medtem ko je imel Illyjev plan dosti višje demografske ambicije. Načrt popolnoma ustavlja nove gradnje na celotnem obalnem pasu od Barkovelj do Križa in močno omejuje zazidljive površine. Dipiazza se hvali, da je Občina zamrznila dva milijona kubičnih metrov zazidljivih prostornin, opozicija pa meni, da se omejitve nanašajo na poldrugi milijon kubičnih metrov. Kakorkoli že, po novem bo mogoče graditi predvsem na Krasu, kjer so potrdili 13 od skupnih 18 razvojnih gradbenih načrtov. Največ (7) jih bodo lahko izvedli na Opčinah, nato na Pa-dričah in Kontovelu. V mestu bo mogoče le obnavljati sedanje stavbe, v predmestju pa se bo lahko gradilo predvsem pri Sv. Ivanu. Župan je prepričan, da je mimo čas »divjega cementa« na obali in v predmestjih. Glede Krasa mu leve sredina očita protislovni odnos: ponekod nove gradnje, drugod stroge omejitve, ki bodo zelo oškodovale domačine, na vzhodnem Krasu pa nekateri zelo vprašljivi projekti. V regulacijskem načrtu so ohranili »turistično naselje« na Padričah, zelo PRISTANIŠČE Nov zavod za pomorsko kulturo Tržaška Pristaniška oblast je ustanovila fundacijo oziroma Zavod za pomorsko in pristaniško kulturo, ki bo odslej skrbel za promocijo številnih morskih javnih dobrin in za strokovno izobrazbo mladih, ki izbirajo pomorski delovni sektor. Fundacija bo finančno in znanstveno avtonomna ter razpolagala bo s tehničnim osebjem, kot to predvideva triletni operativni načrt, ki ga je predstavil Pristaniški odbor in je temeljni instrument za razvoj pristanišča. Zavod bo preverjal kulturno zanimanje, skrbel za katalogizacijo in hranjenje dobrin, ki so danes v pristaniških muzeju, arhivih in knjižnici. Obenem bo v hidro-dinamični centrali v magazinu 26 urejena stalna razstava predmetov in osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino tržaškega pristanišča. Padriče: območje »pri Žagarici«, kjer načrtujejo turistično naselje KROMA sporno namembnost nekdanje vojašnice Monte Cimone pri Banih in veliko nedorečenost v zvezi z usodo nekdanjega padriškega begunskega taborišča. Desna in leva sredina sta se v občinskem svetu sprli predvsem glede načrtovanih turističnih gradenj na območju padriške Žagarice. Dipiazza pravi, da razširjeno igrišče za golf z vzporednimi strukturami ne bo oškodovalo, temveč ovrednotilo vzhodni Kras. Leva sredina pa je nasprotnega mnenja in odkrito govori o veliki nevarnosti gradbenih špekulacij na sicer zasebnih zemljiščih, na katerih se bo spremenila namembnost. Nekdanja vojašnica pri Banih je še vedno last države oziroma, kot se temu pravi, javnega dobrega (it. demanio). Država naj bi jo predala Občini, ki tam dejansko načrtuje novo naselje. Lastninski postopek zna trajati več let. Isto velja za nekdanje padriško begunsko taborišče, ki naj bi ga država predala pokrajini. Občina Trst se o novi namembnosti tega območja ni opredelila, Pokrajina kolikor vemo pa o bivšem taborišču nima še izdelanih konkretnih razvojnih načrtov. S.T. TRST - Urbanistični plan SKGZ zelo kritično ocenjuje projekt Urbanistični načrt Občine Trst nadaljuje z razgrajevanjem naravne, kulturne in človeške podobe Krasa v mestni okolici, menita pokrajinski predsednik SKGZ Ace Mermolja in podpredsednica Daria Betocchi. Tu že danes podjetja mrzlično hitijo pri gradnji vodoravnih stolpnic in očitno bodo lahko s početjem pospešeno nadaljevala. Na prostorih nekdanjih kmečkih hiš z dvoriščem ali na manjših parcelah rastejo »Borghi Carsici« s šest in več stanovanji. Ljudje si lahko za drag in slabo vložen denar (kolikšna bo jutri vrednost teh hiš?) kupijo nekaj kubikov »čistega« zraka, življenje v neurbaniziranem predmestju in srečko za znosnega soseda. Cilj novega načrta je torej ustreči gradbenemu lobiju, ki vidi sredi krize najboljše posle prav na Krasu v okolici Trsta, meni SKGZ. »Razprava v občinskem svetu dokazuje politično kulturo desnice in njen odnos do oblasti. Misel je enostavna: kdor zmaga na volitvah, ukazuje. Opozicija pa je le postranski učinek volilnega sistema in je zato dialog z njo v bistvu nepotreben. V isti kulturni okvir sodi tudi svečanost na Proseku, kjer so ob prisotnosti ministra za kmetijstvo krstili proizvodnjo vina Prosecco DOC. Razen par nerodnih ministrovih besed je odmanjkala slovenščina. Tudi to je znak prezira do ljudi, do njihovega dela in teritorija. Kultura dela na zemlji in v vinogradu se izprazni in postane blagovna znamka. Jezik pridelovalca utihne, spoštovanje se razblini v razdalji med oblastjo in državljani. To je politika moči, kjer je oblast edini smisel, lasten dobiček pa zadnji cilj, pravita Mermolja in Betocchi. Dipiazza ponosen na svojo koalicijo Župan Roberto Dipiazza je naravnost navdušen tako nad novim regulacijskim načrtom, kot nad politično enotnostjo desnosredin-ske koalicije. Urbanistični plan, ki ga je odobrila mestna skupščina, je po županovem prepričanju v sozvočju s časi, ki jih doživlja Trst. Najbolj zadovoljen je z dejstvom, da so ustavili gradnje na celotnem obalnem pasu od Barkovelj do Križa. »S strani občinskih svetnikov desne sredine sem slišal utemeljena in uravnovešena stališča, česar ne morem trditi za opozicijo, ki je hotela uničiti predlog regulacijskega načrta. In to je bil njen glavni in edini cilj,« pravi župan. Omero: Trst v rokah gradbenih podjetij »V Vidmu je bila razprava o regulacijskem načrtu vseskozi javna, pri nas pa ne,« ugotavlja vodja demokratov v občinskem svetu Fa-bio Omero. Regulacijski načrt koristi velikim gradbenim podjetjem (ne iz Trsta), ki bodo gotovo izkoristila t.i. strateške cone, kot je npr. nekdanja vojašnica pri Banih. Župan se hvali, da je zmanjšal zazidljiva zemljišča. S tem je oškodoval zlasti domače prebivalce in družine, ki so načrtovale hišo ali stanovanje za otroke ali vnuke, meni Omero. Liga proti ne za in niti i novemu načrtu Predstavniki Severne lige so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Njihov vodja Maurizio Ferrara pravi, da nihče o načrtu ni vprašal za mnenje Bossijeve stranke, ki ni ne proti in niti za regulacijski načrt. JAVNA DELA - Sanacija in bonifikacija struge potoka Spinoleto Nič več odprta kloaka ... Uredili so tudi kanalizacijski zbiralnik in bregova podprli z naravnimi gradbenimi materiali - Očistili so tudi strugo Potok Spinoleto v novi »preobleki« KROMA Sanacija in bonifikacija struge potoka Spinoleto se je po šestih mesecih dela končno zaključila; vanjo je tržaška občina investirala 180 tisoč evrov. Struga potoka Spinoleto je predstavljala namreč pravi trn v peti za kakih 400 prebivalcev območja, ki zaobjema še ulici Del Botro in Castelliere, ki se bosta po novem lahko direktno priključili na mestno kanalizacijo. Tržaška občina in podjetje Acegas-Aps sta namreč uredila 350 metrov dolg kanalizacijski zbiralnik ob bregu potoka Spi-noleto, po katerem se bo v končni fazi gravitacijsko odvajala odpadna voda naselja; območje je bilo doslej namreč bolj podobno odprti kloaki. Delavci podjetja Acegas-Aps so uredili priključek na javno kanalizacijo in sanirali strugo potoka. Oba njegova bregova, kjer so bili vidni usadi zemlje, so tako podprli z naravnimi gradbenimi materiali, se pravi z lesenimi deskami in kamnitimi vložki. Sicer je postavitev kanalizacijskega zbiralnika zahtevala spremembo namembnosti celotnega območja, ki je na podlagi regulacijskih načrtov vključeno med območja skupnega interesa oziroma med mestne parke, saj je ob njem speljana kolesarska steza (ki teče po trasi nekdanje železniške proge Trst - Hrpelje). Delavci so poskrbeli tudi za čiščenje potočka, v katerega so nemarneži dolga leta metali vsakovrstne odpadke. Občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli je včeraj poudaril, da bodo do polovice septembra sanirali in uredili tudi strugo potoka Catullo v samem centru mesta (v neposredni bližini Ul. Romagna). / TRST Petek, 7. avgusta 2009 7 CENTER ABDULAH SALAM - Novo priznanje za miramarski inštitut Podpisali sporazum s SMO o napovedovanju monsunov Posledice monsunov vplivajo na življenje polovice svetovne populacije Preučevanje klimatskih sprememb je zelo pomembno za načrtovanje kmetijskega razvoja predvsem v krajih, kjer so posledice sprememb lahko izredno negativne V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdulah Salam potekata v teh dneh dva simpozija o vremenskih napovedih in klimatskih spremembah. Vodi ju prof. Jagadish Shukla, predsednik ameriškega inštituta za globalno okolje iz Cal-vertona, ki se je s klimatskimi vprašanji začel ukvarjati pred skoraj tridesetimi četi prav na pobudo Nobelovca Abdulaha Salama. Včeraj so v miramarskem inštitutu podpisali tudi pomemben sporazum s Svetovno meteorološko organizacijo (WMO). Njegov cilj je sestava modelov za napovedovanje vremena in podnebnih sprememb v jugo-vzhodni Aziji. Na življenje skoraj polovice svetovne populacije vplivajo namreč monsuni, ki nastajajo v tem delu planeta: monsuni odigravajo odločilno vlogo v tamkajšnjem kmetijstvu, zaradi nezadostnih infrastruktur in revščine pa povzročajo tudi škodo, širjenje bolezni in smrt. Cilj konvencije je zato prepričati južnoazijske države, da sodelujejo pri izdelavi preciznejših modelov klimatskih sprememb in napovedi. VARNOST - Deželna odbornica Federica Seganti s silami javnega reda Odbornica kot redarka Obiskala je operativni center mestnih redarjev in se nato z agenti podala do križišča pri Miramaru oz. Trga Liberta »V zadnjem letu se je število tatvin v Trstu zmanjšalo, kar dokazuje, da so ubrani varnostni ukrepi pravilni. Čim prej pa bo potrebno rešiti še problem kraj v avtobusih, ki pa se obratno iz dneva v dan množijo.« Deželna odbornica za teritorij, varnost, lokalne avtonomije in mednarodne odnose Federica Seganti se je včeraj dopoldne pridružila mestnim redarjem in se z njimi podala »na teren«. Gre za prvega izmed štirih posegov, ki jih odbornica namerava opraviti s predstavniki mestnih sil javnega reda. Odbornica je včeraj najprej obiskala operativni center mestnih redarjev, nato pa se podala še do križišča za Miramar. Z načelnikom Sergiom Abbatejem oz. skupino agentov je urejala promet na miramarski cestni arteriji, sledila rutinskim pregledom oziroma odvzemu vozniških dovoljenj dvema motoristoma, ki sta pri križišču nepazljivo prehitevala, pa še sama pomagala turistom, ki so spraševali po informacijah. Zadnji postanek pa je bil na Trgu Liberta. Odbornica se je zaustavila še pri pritožbah Tržačanov, ki jim niso po godu nočni hrup po mestnem središču, mazaške akcije v Ka-vani in na Vejni, neprijetno združevanje v trgovskem centru II Giulia in pa v mestnih ljudskih vrtovih. Tržaškemu županu Robertu Dipiazzi je svetovala, naj v posege vključi tudi prostovoljce (dedke redarje in druge). Starček tarča goljufij Naivni starostnik je bil včeraj spet žrtev goljufije. Na vrata njegovega stanovanja v Rocolu je v sredo dopoldne potrkala mlada gospa, ki se je hlinila za prijateljico njegove žene. Dovolil ji je vstopiti v hišo in ženska jo je, s pretvezo, da potrebuje podatke o zavarovalnini, mahnila v spalnico, kjer je začela brskati po predalih. Moški je opazil, da ne išče dokumentov, pač pa zlatnino, ona pa ga je pomirila, češ da se moti in naposled odšla. Ko se je vrnil v sobo, je opazil, da je iz ženine škatlice zmanjkalo več zlatnice in tisoč evrov v gotovini; poklical je policijo. Medtem se je domov vrnila tudi žena, ki je agentom povedala, da jo je le nekaj ur prej na cesti ustavila mlada ženska, povsem podobna tisti, ki je obiskala moža; med pogovorom naj bi ji povedala, kje biva. Goljufije na račun starejših občanov niso nikakršna novost, zato agenti pozivajo vse starejše občane in vse tiste, ki živijo sami, naj nikar ne nasedajo vsem, ki jim potrkajo na vrata oziroma nagovorijo na ulici. Za volanom ukradenega vozila V noči na četrtek so agenti devinsko-nabrežinske policijske postaje med rutinskimi kontrolami ustavili rdeč avtomobil peugeot, v katerem so se ob vozniku peljala štiri dekleta. Agenti so ugotovili, da gre za avtomobil, ki so ga ukradli 26. julija. 20-letni voznik, Ko-lumbijec P.O.R., ki živi v kraju Cervi-gnano del Friuli, je priznal, da je avtomobil ukradel bratrancu, ker je želel na ples v Sesljan s prijateljicami (polnoletnimi Italijankami in Romunko). Mladeniča so ovadili zaradi kraje, avtomobil pa zasegli in vrnili ga bodo lastniku. Urad državljanovega pravobranilca zaprt Tržaška občina sporoča, da bo urad državljanovega pravobranilca (t.i. di-fensore pubblico) zaprt za javnost od ponedeljka, 10. avgusta, do vključno torka, 18. avgusta. Občanom bo vsekakor na voljo številka 040/6754600: telefonski odzivnik bo sprejel vse morebitne klice. Dedki v vlogi redarjev Od 11. do 28. avgusta je čas za vložitev prošenj za funkcijo dedka redarja v tržaški občini. Brezposelni starejši možje, ki imajo vsaj 50 let in si želijo nadzirati pred osnovnimi šolami, morajo izpolniti obrazec, ki je na voljo v uradih v Ul. Genova 6 (2. nadstropje, soba 223 ali www.poliziamunicipale.it) in ga tu nato oddati od torka do petka od 9. do 11. ure (ob sredah tudi od 15. do 16. ure). DEVIN-NABREŽINA - Po podatkih, ki jih je objavil Turistično-gospodarski odbor Rilke Julija so v devinsko-nabrežinskih informacijskih kioskih našteli skoraj 1900 turistov, največ italijanskih Sedež Turistično-gospodarskega odbora Rilke je na devinskem gradu ARHIV Po podatkih, ki jih je zbrala informacijska točka Turistično-gospodarskega odbora Rilke iz Devina-Nabrežine, se je julija pri njih oglasilo 1893 turistov. Večina jih je bilo domačih, torej italijanskih, katerih delež je bil 45-odstoten, skupaj pa jih je bilo 859. Na drugem mestu so bili gostje iz Avstrije z 20-odstotnim deležem (372), na tretjem Nemci s 7-odstotnim, na četrtem mestu Slovenci s 5-odstotnim in na petem mestu Francozi s 4-odstotnim deležem. Po 2 odstotka so prispevali Čehi in Španci, po en odstotek pa je bilo še Poljakov, Madžarov, Belgijcev, Britancev. Med turisti, ki jih je bilo manj kot odstotek, so Romuni, Hrvatje, Rusi, Japonci, Švedje, Švicarji, Moldavci, Venezuelci, Luksembur-žani, Portugalci, Američani in še kdo. Podatki o turističnem obisku, ki sicer ne velja za vso devinsko-nabrežinsko občino, ampak upošteva zgolj tiste turiste, ki so se zglasili pri kateri od infotočk Turisti-čno-gospodarskega odbora Rilke, so objavljeni v julijski, prvi številki odborovega informativnega biltena. Ob tem je treba dodati, da so infotočke odprte samo ob če- trtkih, petkih, sobotah in nedeljah, tako da drugi dnevi v tednu v tej statistiki niso upoštevani. Za julij velja, da je informacije iskalo za dva odstotka več domačih turistov, medtem ko je bilo Avstrijcev in Nemcev prav toliko manj kot v enakem lanskem mesecu. Stabilen obisk je tako dokaz, da gostje letos iščejo mirna, a naravno privlačna počitniška okolja, v katerih jim ni treba seči (pre)globoko v žep. Odbor Rilke, ki v avgustu pričakuje še večji obisk, bo v okviru možnosti skušal držati informativne točke odprte tudi med tednom. Potem ko je zaloga hitro pošla, je odbor v teh dneh končal ponatis novih pet tisoč kopij zemljevida devinsko-nabrežinske občine. Ustanovili so tudi OdborRilkeNews oziroma že omenjen bilten, ki ga bodo do prihodnjega ponedeljka prejeli vsi občani na dom. Odbor, ki mu predseduje Simone Napolitano, se medtem krepi, saj ima že 94 članov, ponuja pa tudi lepo urejeno spletno stran, na kateri lahko radovedneži najdejo vse pomembnejše informacije, ki zadevajo devinsko-nabrežinsko občino (www.wmitatorilke.it). 8 Sreda, 5. avgusta 2009 TRST / MILJE - Občinska galerija Giuseppe Negrisin Silvij Pečarič dal na ogled dela iz tridesetletnega opusa Na levi sliki Pečaričeva dela razobešena v Miljah, spodaj pa avtor na odprtju razstave KROMA Do 18. avgusta je v miljski občinski galeriji Giuseppe Negrisin na ogled antološka razstava zamejskega umetnika Sil-vija Pečariča. Na odprtju je v imenu društva Slovencev milj-ske občine pozdravila predsednica Mirna Viola, medtem ko je Občino Milje zastopala odbornica za kulturo Roberta Tar-lao. Večer je popestrila mlada glasbenica Živa Komar, ki je lani diplomirala na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. Silvij Pečarič se je rodil v Miljah leta 1940. Izobraževal se je na slikarskih tečajih in sodeloval na raznih skupinskih razstavah, med katerimi velja omeniti VII. Bienale Ars Histriae leta 1980. Imel je tudi več osebnih razstav, in sicer leta 1979 v tržaškem Slovenskem klubu in v miljski galeriji Il Man-dracchio, leta 1982 v Slovenskem kulturnem društvu Tabor na Opčinah, leta 1983 in 1985 v tržaški Občinski galeriji, leta 1990 v Občinski galeriji v Miljah, leta 1991 in 1999 pa v Tržaški knjigarni. V miljskih razstavnih prostorih na Trgu Marconi 1 je trenutno na ogled 30 del. Z izjemo dveh risb v oglju gre v glavnem za platna v tehniki akrila. Razstava zaobjema obdobje, ki gre od leta 1979 do 2009. V slikarstvu je Silvij Pečarič našel sredstvo, s katerim uresničuje lastno vizijo, ki sloni na iskanju skladnosti in resnice. Potreba po usklajevanju zunanjega sveta z notranjim ga je postavilo pred velik izziv. Da bi dosegel zastavljeni cilj, je avtor moral disciplinirati samega sebe. V tem vzdušju so nastala prva abstraktna geometrijska dela v formatu 80x80 cm. Dela iz tega obdobja so osnovana na ploščatih barvnih poljih, za katere je značilna barvna paleta, ki predvideva črno in belo barvo ter različne tonalitete rjave. Črna površina deluje kot ozadje, medtem ko ostale barve označujejo posamezna polja z ostrimi koti. Ti elementi lahko spominjajo na nekakšne lesene ploščice, ki so razvrščene na različne načine. Slednja primerjava ni naključna, saj je treba poudariti, da se je avtor ukvarjal z obdelovanjem lesa. Omenjene kompozicije ustvarijo vtis globine in gledalca vsrkajo v notranjost. Znajdemo se tako v neki skrivnostni razsežnosti, ki nas sicer opozarja na večkrat prezrto strogo harmonično strukturo sveta. Kljub racionalnem pristopu slike odsevajo tudi neko toplino in nežnost, ki izhajata iz avtorjeve ljubezni do življenja. V nadaljnjih fazah se je strog geometrijski prostor sesul in prejšnjim barvam so se pridružile nove, celo format pla- VELIKI TRG - Na pobudo tržaških obrtnikov Uspela modna revija Lepotice in lepotci so predstavili najnovejše modele kopalk, spodnjega perila in večernih oblek Po odru so zakorakali ...bolj ali manj oblečeni mladeniči in mladenke KROMA Včeraj danes Danes, PETEK, 7. avgusta 2009 KAJETAN Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 7.16 Jutri, SOBOTA, 8. avgusta 2009 DOMINIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 13 km na uro, zahodnik, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinj C. [I] Lekarne ten se je začel spreminjati. Iz razbitih barvnih drobcev so nastale nove strukture, med katerimi lahko zasledimo tudi podobe glav in obrazov, ki jih lahko povežemo s prebujenjem avtorjeve samozavesti. V tem zagonu je Pečaričevo slikarstvo nadaljevalo preobrazbo tako, da so geometrijski prostor preplavile enobarvne površine živih barv s prostimi valovitimi potezami. V teh delih, ki lahko spominjajo na nagubano blago ali pa na valovito površino vode, ni nič prepoznavnega. V središče je stopila neprestana moč spreminjanja, kjer ni nič stalnega. Avtor se je prepustil navdihu nedoumljivega toka življenja, kar je omogočilo, da je privrelo na dan to, kar se z besedami ne da povedati. V zadnjih slikah pa je mogoče opaziti, da se že pojavljajo nove spremembe, saj so za zavesami valovitih površin že vidna nova obzorja. Razstavo si je mogoče ogledati do 18. avgusta ob torkih, sredah, petkih in sobotah med 18.30 in 20.30, ob četrtkih med 10. in 12. ter med 18.30 in 20.30, ob nedeljah pa med 10.00 in 12.30. Štefan Turk Do sobote, 8. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »San Valentino di sangue 3D«, prepovedan mladim izpod 14. leta. ARISTON 18.15, 20.00 »Il mondo di Horten«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggenda di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Coraline e la porta magica«; 18.45 »For-tapasch«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30, 23.50 »Snubitev«; 20.30, 22.10 »Tujci«; 17.30, 19.20, 21.10, 23.00 »Brueno«; 16.50, 18.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 17.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 22.20 »La rivol-ta delle ex«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost Town«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.00, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 19.50, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Matrimonio all'inglese«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Due partite«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Appaloosa«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z vsedržavnim Združenjem upokojencev - ANP, Konfederacijo kmetov Italije CIA štiridnevni izlet na praznik upokojencev v Turin, Arono in Albo, ki bo od 10. do 13. septembra. Cena izleta 300,00 evrov za osebo. Vpisovanje do ponedeljka, 10. avgusta, na sedežu KZ, tel. št. 040 - 362947. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA sporočajo urnik izleta v Forni di Sopra v nedeljo, 9. avgusta: odhod iz Bazovice pred spomenikom ob 6. uri, ob 6.15 pri centru Lanza na Proseku, ob 6.30 Nabrežina trg in ob 6.40 v Štivanu. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 12. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH organizira izlet za člane v ponedeljek, 14. septembra. Program predvideva obisk vinske kleti Gelisi v San Quirinu (Pordenon) in pršutarne Morgante v San Daniele del Friuli. Prijave sprejemamo v uradu zadruge do 14. avgusta. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. Id Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! / TRST Petek, 7. avgusta 2009 9 ¡"p^si 5. FESTIVAL MORJA Združenje za Križ v sodelovanju z Ribiškim muzejem, K.D. Vesna, Slomškovim domom in z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve enodejanke (tCIAMMI Scm icciii^ v izvedbi udeležencev Mednarodne operne akademije Križ vodi Alessandro Svab Premiera: 8. avgusta ob 20.30 vstop samo z vabili Ponovitve: vsak večer od 9. avgusta do vključno 12. avgusta. Vstop prost. Pred predstavo: 10. avgusta bo nastopila PS MUZIKUM 11. avgusta bo nastopila DVS BODEČA NEŽA Začetek vseh ponovitev ob 21.00 uri. TRK SIREHApJ^ prireja tradicionalno KALAMARADO od 7. do 10. avgusta DANES, 7. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" V soboto, 8. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EGO" V nedeljo, 9. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EGO" V ponedeljek, 10. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, « e> CM .n o ÜK Obvestila Loterij a 6. avgusta 2009 Bari 86 38 52 76 57 Cagliari 79 13 46 17 44 Firence 16 78 56 73 11 Genova 1 44 36 6 76 Milan 77 62 18 63 67 Neapelj 9 87 20 47 35 Palermo 68 45 59 23 80 Rim 43 1 31 75 9 Turin 36 13 39 46 67 Benetke 83 30 40 43 84 Nazionale 30 44 59 43 11 Super Enalotto Št. 94 40 41 49 56 61 63 jolly 2 Nagradni sklad 13.595.876,76 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 119.640.738,67 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 53 dobitnikov s 5 točkami 38.478,90 € 4.405 dobitnikov s 4 točkami 462,96 € 175.165 dobitnikov s 3 točkami 23,24 € Superstar 67 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 961.972,50€ 16 dobitnikov s 4 točkami 46.296,00 € 739 dobitnikov s 3 točkami 2.324,00 € 13.500 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 92.283 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 226.565 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Rojstvo Zale Marije je še dodatno popestrilo družinsko življenje pri Ozbičevih. Tajniku Mitji in mamici iskreno čestita Slori ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) danes, 7., v petek 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo do danes, 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoleka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 12. avgusta: »Barve vode«, »Začarane pripovedke«; ob petkih, danes, 7. in 21. avgusta: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stri-pov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo do danes, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« od danes, 7., do 10. avgusta. Danes, 7. in v ponedeljek, 10. avgusta ples z ansamblom Old Stars, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. avgusta ples z ansamblom Alter Ego. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. VERSKA SKUPNOST NA JEZERU vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Lovrenca, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 17.30. Slovesno somaševanje bo vodil g. Jože Pegan, župnik v koprski stolnici. Sledila bo družabnost. Vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yc-cupa.org ter na spletni strani www.yc-cupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti od 10. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 10. do vključno 14. avgusta 2009. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo harmonikaše, ki bodo sodelovali v nedeljski povorki, na sestanek v četrtek, 13. avgusta, ob 20. uri v Bub-ničev dom v Repnu. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU -v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 otvoritev razstave Štefana Grgiča, pred- stavitev romana domačinke Vime Pu-rič »Burjin čas« ter zgoščenke romarske poti. V petek, 14. avgusta, ob 21. uri koncert kitarista Gabriela Cur-ciotti. Na Praznik: Ob 10. uri bo ma-ševal dosedanji tržaški škof Evgen Ra-vignani. To bo tudi zadnje maševanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska pobožnost z sveto mašo in petimi litanijami se bo začela ob 17. uri. Vodil jo bo dr. prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritrkovalcev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv. Roka. Sv. maša ob 10. in 19. uri. Zvečer nam bo kot že vrsto let nabrežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpis-nine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu me- ja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višje-šolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. 0 Prireditve ZDRUŽENJE ZA KRIŽ v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve enodejanke Gianni Schicchi v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Ales-sandro Svab. Premiera bo soboto, 8. avgusta, ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede 12. avgusta ob 21. uri. Vstop prost. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. S Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu študentom ali nestalno-bivajočim v Trstu. Tel. 347-8187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 0481-78066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Ž. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalori znamke Atlas na drva, gas ali na diesel in železna vrata 2x80m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040-814212. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini sta- rejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za prvi razred lice-ja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: gram-matica e scrittura. Tel. 040-213011. PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Poreča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 3398160558. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 SV. JAKOB BLIZU TRGA prodam opremljeno stanovanje: dve spalnici, bivalna kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samostojno ogrevanje. Tel. ali SMS: 329-1099409 AGRITURIZEM NUJNO ZAPOSLI KUHARJA/ICO ob koncih tedna. Mob.: (+39)393-9995562 Prispevki V spomin na Sergija Pertota darujeta Štefi in Jana 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na tovarišico Vero Kral darujejo Egle Coloni, Roby in Morena Canella 50,00 evrov za VZPI-ANPI -sekcija Domjo. V spomin na Milko Hreščak Racman in na Marijo Petaros Delponte daruje Nada (Boršt 26) 30,00 evrov za cvetje v borštanski cerkvi. V spomin na Sergija Pertota daruje Igor Badalič 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Ivico Verginella daruje Marta Sedmak 10,00 evrov za onkološki oddelek otroške bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na moža Kamila daruje žena Marta 10,00 evrov za ribiški muzej v Križu. V spomin na Igorja Luxo daruje Vida Trampuž 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Igorja Luxo daruje Neva Sedmak 10,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sergija Pertota daruje Dario Gentile z družino 20,00 evrov za KD Prosek- Kontovel. V spomin na Ivi Verginella por. Pras-selli darujeta Andrej in Maila z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel. Namesto cvetja na grob Sergija Perto-ta darujeta Lidia 50,00 evrov in David Badalič 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin dragemu Igorju Luxi darujeta Egon in Wanda 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob prerani izgubi drage sestre Ma-rize izreka iskreno sožalje bratu Ma-riju in nečaku Paolu Slovenska skupnost 10 Petek, 7. avgusta 2009 KULTURA LJUBLJANA - Miha Kovač: Od katedrale do palačinke Tisk, branje in znanje v digitalni družbi V knjigi, ki je izšla pri Študentski založbi, avtor razmišlja o usodi knjige Profesor Miha Kovač, predavatelj na oddelku za bi-bliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je pisec, ki mu bogate uredniške in založniške izkušnje dajejo prednost pred zgolj akademskimi raziskovalci. V tej svoji drugi samostojni slovenski knjigi - lani je v Oxfordu izdal še delo Never Mind the Web. Here Comes The Books - najprej povzame razvoj pisnega sporočanja, od starih civilizacij do Gutenbergovega izuma. Prvi kvalitativni preskok vidi že v prehodu od zvitkov k rokopisnim kodeksom, po obliki predhodnikom tiskanih knjig, ki so omogočili boljši izkoristek pisne podlage, shranjevanje večje količine informacij ter hitrejše branje. Tisk je še pospešil razmnoževanje sporočil in pocenil proizvodnjo, omogočil je standardizacijo besedil in z uvedbo paginacije tudi iskanje posameznih podatkov ter s tem nastanek različnih kazal in katalogov, predhodnikov današnjih spletnih iskalnikov. Tak uvod je potreben za razumevanje današnjega stanja, ko je usoda krhke in obenem - bolj zaradi kulturne, kot tehnološke razsežnosti - trdožive knjige, po prepričanju mnogih znova ogrožena. Elektronski bralniki kljub glasnim napovedim niso spodnesli knjige, ki pa se ji, takšni, kakršno smo poznali stoletja, kljub temu izteka čas. Konec koncev se je v zadnjih nekaj desetletjih že spremenila: Gutenbergov izdelek je skoraj neopazno postal e-knji-ga: pisci, ilustratorji, oblikovalci, lektorji, uredniki, stavci, vsi vsaj v neki fazi uporabljajo računalnike. Ti nadzirajo tudi tisk, vezavo, skladiščenje, distribucijo itn., analogen ostaja le nosilec - papir. Kako dolgo še? Miha Kovač se glede usode knjige ne prepušča čustvom, temveč ostaja za- držan, zlasti v sodbah o možnih smereh njenega razvoja. Prepričan je, da informatiziran, spletno omrežen svet in z njim drugačen način mišljenja zares prihajata, le da si z današnje perspektive ne more jasno predstavljati njunih prednosti in slabosti. Nazadnje se Kovač še posebej ozre na v marsičem izjemen položaj knjige in založništva v Sloveniji. Izjemnosti ne vidi v zakoreninjenem prepričanju, da je bila knjiga odločilnega pomena za naše nacionalno konstituranje - saj sta imela tisk in knjiga takšno vlogo pri nastanku vseh novoveških nacionalnih skupnosti v Evropi; naša posebnost je kvečjemu to, da smo uspeli vstopiti v tiskarsko civilizacijo, ne da bi, tako kot večina drugih narodov, vzpostavili nacionalno državo. Od drugih nacij se Slovenci bolj razlikujemo po tem, da nimamo skupne distribucije in spletnega kataloga vseh knjig na zalogi, kar priča o nezmožnosti založnikov, da bi sodelovali takrat, kadar je to v korist vseh igralcev na trgu. Vztrajanje pri »butični« proizvodnji in distribuciji, je prepričan Kovač, ne omogoča učinkovitega prehoda iz analognega v digitalno vesolje: brez »analogne infrastrukture« se ne more razviti sistem, ki bi v kombinaciji digitalne tehnologije, papirja kot nosilca vsebin in konkurenčnega boja med založniki knjigo vzpostavil kot demokratičen in pluralen medij, kot se je to zgodilo na večjih svetovnih knjižnih trgih. Če bi se (ko se bo?) na njih razvil poslovni model, ki bi omogočil ekonomsko razumno zalaganje elektronskih knjig, bi se ta naš zaostanek slej ko prej izkazal za usodnega?! Iztok Ilich / V Amsterdamu ves Rembrandt na enem mestu Ljubitelji likovne umetnosti imajo priložnost, da si vsa dela nizozemskega slikarja Rembrand-ta van Rijna ogledajo na enem mestu. Seveda ne gre za izvirnike, temveč z digitalno tehniko obdelane reprodukcije. Razstava z naslovom Ves Rembrandt - V naravni velikosti bo do 7. septembra na ogled v Beurs van Berlage, kjer je nekoč stala borza. Na razstavi je na ogled 317 reprodukcij slik, 285 bakrorezov in pripadajočih skic, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Le z digitalizacijo Rembrandto-vih del je mogoče njegovo umetniško ustvarjanje videti na enem mestu, izvirniku so namreč raztreseni po vsem svetu. (STA) Koprsko poletje obarvano z Mišelo Klub študentov občine Koper (KŠOK) je tudi letos pripravil krajši cikel koncertov, namenjen obalni mladini, z imenom Mišela. Cikel bo v soboto, 8. avgusta, ob 21. uri uvedel nastop legendarnih Orlekov. Vsako soboto do konca avgusta bodo sledili še koncerti skupin Mel-odrom, Slon in Sadež ter Red Five Point Star. (STA) SPILIMBERGO - Enaintrideseta izvedba Folkesta Premišljene izbire zagotavljajo uspeh Od 2. do 27. julija sta se zvrstila 102 koncerta - Vsem dogodkom so sledili številni obiskovalci - Zaključni krog koncertov se je zgodil v Spilimbergu Enaintrideseti Folkest je že za nami. Tudi letos je izvedba doživela velik uspeh in predstavila, kljub krčenju finančnih sredstev, bogat spored, ki je po naši deželi, slovenski in hrvaški Istri, Venetu ter Koroški ponudil čudovite večere folk glasbe. Festival je prav zaradi krčenja sredstev moral nekoliko spremeniti ponudbo. Kot je povedal umetniški vodja, Andrea Del Favero, festivala ne bi bilo brez prispevkov Dežele FJK, Fundacije CRUP, Občine Spilimber-go in pa privatnih sponzorjev, in sicer Generali, Latterie friulane, UTM, Gruppo Sina ter medijskih partnerjev TV Koper Ca-podistria, Folk Bulletin ter JAM. Zahvalil pa se je tudi posameznim občinam, ki so krile koncerte na domačih prizoriščih. Od 2. julija vse do 27. julija sta se zvrstila102 koncerta (od teh le 5 z vstopnino), tudi vreme je prizaneslo letošnji izvedbi, saj je le en koncert odpadel zaradi močne plohe. Na mesec trajajočem festivalu se je občinstvu predstavilo skoraj 300 glasbenikov na 44 različnih prizoriščih. Največ gledalcev si je prisvojil oder na videmske-mu gradu na koncertih skupine Jethro Tull ter Stevea Winwooda, odlično obiskani pa so bili tudi zadnji večeri v Spilimbergu, posebno, ko so nastopili Hot Tuna, Richard Thompson ter Roberto Vecchioni. Zanimiva politika, ki jo festival vodi vse od začetka, od daljnega 1979, ko je prvič zagledal luč kot »Feste di Chenti«, je ta, da ne obstajajo glasbeniki A in B kategorije. Tudi izbira glasbenikov poteka na dva načina: prvi je tradicionalen, drugi pa preko natečaja. Natečaj »Suonare a Folkest« vsako leto privabi vedno več glasbenikov, letos je med 50 konkurenti zmagalo 5 skupin, ki so nato igrale prav na spilimberških večerih. Prvi večer zaključnega niza sta nastopila kar dva zmagovalca, in sicer vročekrvni ansambel Antidotum Tarantulae, toskanska skupina, ki se že osem let ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila, ter skupina, ki jo vodi Francesco Sos-sio in ki energično podaja ljudsko glasbo z območja Brindisi. Na tem večeru smo nato sledili nastopu italijansko-španske skupine Giulia y los Tellarini, ki je doživela uspeh s pomočjo Woodyja Allena, ki je nekaj skladb vključil v svoj film Vicky Cristina Barcelona. Za odličen nastop je poskrbela tudi skupina z Apeninov Banda Im-provvisa. Seveda je bila največja pozornost namenjena nastopu ameriškega domorodca Johna Trudella. Pripravil je za nas neobičajen nastop, na njem se je namreč slišalo zvok ameriških razprostranih prerij, kar je delovalo kot podlaga recitacijam samega Trudella. Naslednji dan se je od zmagovalcev natečaja predstavila skupina, ki jo vodi har-fistka in kitaristka Monica Bulgarelli, doma iz Verone. Profesor umetnosti, Geno-vežan Franco Boggero, iskriv in briljanten avtor hudomušnih besedil in prepričljivih skladb je požel najprej pozornost, nato pa odobravanje občinstva. Na drugem prizorišču se je zaradi bolezni pevke novo-nastala skupina La Munglesa, ki jo sestavljajo stari mački furlanskega folka (Lino Straulino, Gabriella Gabrielli, Andrea Del Favero ter Bruno Cimenti), predstavila v okrnjeni zasedbi, vendar je bil nastop kljub temu dopadljiv. Večer je nadaljevala skupina L'uva grisa iz Romagne, ki se sklicuje na nekdanje nastope po vaških veselicah. To je bil odličen nastop, ki je izžareval ljubezen do prave ljudske tradicije. Isti večer sta nastopila tudi člana slovite skupine Jefferson Airplane, J. Casady in J. Kaukonen, ki sta kot nekak divertissement že na koncu 60. ustanovila skupino Hot Tuna. Tokrat sta z imenitnim man-dolinistom Barryjem Mitterhoffom izvedla program, ki je očaral množico poslušalcev. Isti večer se je na drugem odru zgodil še koncert madžarske skupine Vizonto, ki jo lahko prištevamo med najpomembnejše folk skupine v Evropi. Sobotni večer se je spet pričel z zmagovalci natečaja, rimsko skupino Sequoia bisquit. Sledil je nastop dua Pucci-Venier, ki ga sestavljata dobro znana in priznana glasbenika. Na prizorišču Trga Garibaldi pa je učinkovito zazvenel nastop polno-barvnega bluesa izvajalcev Bella Blues Band & Kay Foster Jackson. Publika je ponorela, nestrpna pa je bila tudi zaradi nastopa Richarda Thompsona, bivšega člana priljubljene angleške folk revival skupine Fairport Convention. Na oder je stopil sam s svojo kitaro in očaral množico. Večer pa se še ni izpel, saj sta se zgodila še dva nastopa. Prvi je s skupino Quintet d'Enzo Vacca prikazal bretonsko-piemontsko glasbeno spojitev, drugi pa mešanja orientalske, sefardske in španske glasbe v duu Toy Vivo Duo. Nedeljski večer se je pričel z nastopom prijetne amaterske skupine Takam iz Rovereda, ki so izvedli veder spored latino skladb. Tudi skupina I Tamburi del Ve-suvio, ki jo vodi Nando Citarella, je pri- pravila lep program, ki je ponudil mešanico južnoitalijanske glasbene tradicije. Sledil je nastop sibirskega glasbenika in ustvarjalca neštetih glasbil Nadishana. Na koncertu je predstavil veliko izvirnih glasbil, s katerimi je ustvarjal ritem, harmonijo in melodijo z alikvotnimi toni. Na odru Vzhodnih vrat je zazvenela irska glasba z italijansko skupino Birkin Tree, ki jo prištevamo med najboljše izvajalce tovrstne glasbe. Zaključni koncert tega večera je bil zaupan Ambrogiu Sparagni & Orchestri Pizzicato. Ta prihaja iz Lazia in nadaljuje tradicijo diatonične harmonike. Zaključni večer tega prijetnega in bogatega Folkesta je bil v ponedeljek, 27. julija. Roberta Vecchionija z njegovim projektom »In-Cantus« je pričakala množica oboževalcev. To je bil poseben večer, na katerem se je v glasbo prelivala poezija. Vecc-hionija je spremljala skupina Nu-Ork String Quintet in flavtistka ter pevka Ilaria Biagini, celotni projekt pa je vodil pianist Beppe D'Onghia. Naj povemo še, da se je na festivalu dogajalo še marsikaj drugega, npr. prestavitve umetnikov, pogovori s strokovnjaki, seminarji irske glasbe ter nagrade glasbenikom. Prva je šla Richardu Thompsonu, »glasbeniku leta«, druga pa Robertu Vecc-hioniju. (Pan) Ob znanih in že uveljavljenih glasbenikih so nastopili tudi mlajši / AVTOMOBILI Petek, 7. avgusta 2009 1 1 RENAULT - Francozi uveljavljajo svoje izkušnje pri enoprostorcih Grand scenic je večji in udobnejši od predhodnika Dva bencinska in 3 dizelski motorji - Veliko odlagalnih prostorov VOLVO Novi Renaultov grand scenic je večji, se pravi, daljši, širši in višji in ne nazadnje tudi udobnejši od starega modela. Tudi sedeži so postali taki, kot se za francoski avto spodobi, udobni in morda celo preveč mehki. Oblikovalci so dobro opravili svoj posel in grand scenicu narisali prepoznavne linije, vse prej kot anonimne. Oblikovalci so na predstavitvi še zlasti poudarjali obliko zadka in zadnjih luči v obliki bumeranga, kar bo sedaj baje postalo neke vrste zaščitni znak nekaterih Renaultovih modelov. Notranjost je sicer (kot je bilo pričakovati) bolj ali manj enaka kot v laguni in méganu , a bolj bistveno pri tem je, da so materiali na armaturi iz mehkega materiala, so že skoraj gumijasti. Vse skupaj tako deluje veliko bolj kakovostno kot v predhodniku. Grand scenic ohranja svoje eno-prostorske značilnosti, tako je po notranjosti avta posejano veliko odlagalnih prostorov (v tleh, med sedeži, pod sedeži, na stropu, v vratih), Po Renaultovih meritvah predali merijo 92 litrov. Zanimiva pa je novost, ki bo navdušila ljubitelje računalništva ali pa vsaj «gadgetov». Osrednji zaslon z merilniki in praktično vsemi funkcijami je pravzaprav velik TFT (thin film transistor) LCD zaslon. Tistim, ki niso ni prav doma med računalniki, naj pojasnim, da gre za tehnologijo zaslonov, ki nas obdajajo že praktično vsepovsod. V domačih televizorjih, računalniških monitorjih, mo-bilnikih ... Ne bi se čudil, če ima takšen zaslon tudi že precejšnje število avtomobilov.Tudi displeji prenosnih navigacijskih naprav so večinoma »premazani« s TFT slojem. Prtljažnik je, seveda če nas je v avtu pet, še kar zajeten, več kot pol kubičnega metra. Zadeva se spremeni, če se odločimo vzeti v avtomobil še dve osebi in dvignemo tretjo vrsto sedežev. V tem primeru je prostora v prtljažniku tega 456 cm dolgega enoprostorca za pičlih 200 litrov. Skratka grand scenic bo trda konkurenca popularnemu citroënu C4 grand picassoju, ki prihaja iz iste države. Ali pa mazdi 5, ki jo kupci smatrajo za večji avtomobil, kot je scenic in ne nazadnje kot tekmec prihaja na misel tudi fordov S-max. Segment enoprostorskih vozil je pri Renaultu star že 25 let. Ob tej častitljivi dobi je seveda jasno, da so Francozi skoraj ves čas obvladovali evropske potrebe po takšnih avtomobilih, kar se danes odraža na sedmih različnih modelih enoprostorcev, ki so dolgi od 3,87 do 4,86 metra. Predvsem scénic je tisti, ki se je še posebej izkazal, saj je bilo prodanih že več kot 3,2 milijona vozil, medtem ko podaljšana izvedba grand scénic predstavlja okoli 15-odstotni delež. Vožnja po ovinkastih cestah francoskih Alp z grand scenicom ne predstavlja nobenega problema, pri čemer pa se moramo zavedati, da ostaja klasični enoprostorec in nikakor ne športnik, kar mu ni napisano v kromosomih. Kaj pa motorji? Ponudba motorjev obsega dva bencinska: 1,6 16V (110 KM) in TCe 130 (1,4 litra, turbo, 130 KM); in tri dizelske: dCi 110 (1,5 litra, 110 KM), dCi 130 (1,9 litra, 130 KM) ter dCi 150 (2,0 litra, 150). Na voljo so 3 različne izvedbe: confort, dynamique in luxe. Cena 1900-kubičnega dizla, ki bo najbrž šel najbolje v denar znaša 23 tisoč evrov. Vstopni model 1.6 110 KM confort znaša 20.500 evrov, najdražji pa je dvolitrski 150 konjski Ci luxe (29.750). Na voljo je seveda cel kup dodatne opreme, ki lahko ceno vseh modelov še kako zasoli. Kako odpraviti zanašanje prikolice? Če imate prikolico, je vaš angel varuh sistem TSATM (Trailer Stability AssistTM). Gre za sistem, ki uravnava zanašanje in stabilizira prikolico, ki jo je pričelo zanašati naprej in nazaj. Sistem neprestano spremlja potencialno zanašanje, če je potrebno, zavira eno od avtomobilskih koles. Če to ni dovolj, sistem zavira z vsemi štirimi kolesi, motor pa se ustavi, dokler se nadzor nad prikolico ponovno ne vzpostavi. »Zanašanje je prava nočna mora za vsakogar, ki redno uporablja vleko za kakršnokoli prikolico. Problem se pogosto pojavi, ko je bilo vlečno vozilo napačno naloženo ali pa nosi preveč teže na sprednjem delu,« razlaga Per Ola Fuxin, vodja avtomobilske dinamike pri podjetju Volvo Cars. Včasih je težko rešiti situacijo, ko prikolico začne zanašati. V najslabšem primeru lahko prikolico celo zanese na napačen vozni pas. Na žalost je to pogost vzrok za prometne nesreče, do katerih navadno pride poleti, ko so ceste polne prikolic, vlečnih vozil in prikolic s čolni. Sistem TSATM deluje pri hitrostih, nižjih od 50 km/h, ki je v serijsko opremo vključen pri nakupu modela XC60 z vlečno kljuko. TEST - Dekra testirala več vrst gum različnih znamk Michelinke energy saver pred vsemi Francoske gume so se manj obrabile in pripomogle k varčevanju z gorivom Tovarna pnevmatik Michelin je poverila nemški organizaciji Dekra, ki se ukvarja z merjenjem porabe goriva in obrabe pnevmatik, testiranje treh skupin pnevmatik, za katere so ugotavljali porabo goriva in obrabo. Dekra te teste opravlja z vožnjo avtomobilov v običajnem prometu v konvoju, v katerem so največ štirje avtomobili, ki jih šolani vozniki vozijo enega za drugim s približno enako varnostno razdaljo in ob upoštevanju prometnih predpisov. Prevožena razdalja je 10.000 km. Michelin želi po zagotovilih njihovih strokovnjakov tudi na ta način priti do objektivnih podatkov o lastnostih njihovih pnevmatik, še posebej glede varnosti, vzdržljivosti in porabe goriva, v primerjavi z izdelki tekmecev: Bridge-stona, Continentala, Dunlopa, Goo-dyearja in Pirellija. Pri letnih pnevmatikah dimenzije 195/65 R 15 H je pri merjenju obrabe najboljši rezultat dosegla pnevmatika michelin energy saver. Pirelli P6 cinturato vzdrži 85 odstotkov v primerjavi z michelinom, continental premium contact 78 odsto- tkov, bridgestone B250 75 odstotkov, goodyear excellence 64 odstotkov in dunlop sport fast response 61 odstotkov. Pri porabi goriva (test s VW golfom 1.9 TDI 77 kW) je michelin energy saver porabil 5,26 litra na 100 km, Goodyearova in Dunlopova pnevmatika, ki sta imeli največjo porabo, pa 5,45 litra na 100 km. Razlika je torej 0,19 litra na 100 km oziroma 19 litrov na 10.000 km. Pri zimskih pnevmatikah dimenzije 205/55 R 16 H - test je bil opravljen s VW golfom 1.9 TDI 77 kW - se je pri obrabi spet najbolje izkazala pnevmatika michelin primacy alpin PA3, sledile pa so ji pnevmatike dunlop SP Wintersport 3D (80 odstotkov), bridgestone blizzak LM 25 (65 odstotkov), continental Winter-contact TS 830 (62 odstotkov) in goodyear ultragrip 7+ (50 odstotkov). Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo pnevmatiko michelin primacy alpin PA3, ki je porabila 5,21 l/100 km in pnevmatiko bridgestone blizzak LM 25, ki je porabila 5,44 litra na 100 km, 0,23 litra na 100 km oziroma 23 litrov na 10.000 km. Stran pripravil Ivan Fischer 6 Četrtek, 116. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Podpisniki pakta za razvoj Goriške pozivajo deželno vlado Odprtje Rebernic razlog več za sprostitev avtoceste Cestninska postaja pri Vilešu (levo) in, v neposredni bližini, nastajajoča IKEA (spodaj) BONAVENTURA »Ko bodo v kratkem odprli nov avtocestni odsek Razdrto-Vipava, se bo tovorni promet med Gorico in Ljubljano podvojil, če že ne potrojil. Zaradi tega bo sprostitev avtoceste med Vilešem in Moščenicami še toliko bolj pomembna, saj tovornjak, namenjen v Tržič, na svoji poti ne bo smel naleteti na dve cestninski postaji, ki bi znatno upočasnili njegovo vožnjo.« Tako je včeraj poudaril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in skupaj z drugimi predstavniki ustanov, ki so podpisnice pakta za razvoj Goriške, pojasnil, zakaj je treba porušiti cestninske postaje v Vilešu, Redipulji in Moščenicah, namesto njih pa zgraditi novo v kraju Tapogliano na območju videmske pokrajine. »Na Goriškem imajo logistične dejavnosti velik potencial, saj pri nas imamo tržiško pristanišče, ronško letališče in tovorno postajališče v Štandrežu. Za tovor, ki prihaja iz vzhodne Evrope, bo najkrajša pot do zahoda speljana ravno mimo Rebernic po Vipavski dolini in Gorici v Furlansko nižino. Če hočemo, da se bo naša pokrajina razvijala, moramo tovornjakom zagotoviti čim hitrejšo pot po naših krajih, zato pa moramo odpraviti tri sedanje cestninske postaje, ki bi promet lahko samo ovirale,« je pojasnil Gherghetta, z njim pa so soglašali pod-direktor gospodarskega sektorja pri goriški zvezi industrijcev Flavio Flamio, pokrajinska predsednika CILS in UILM Umberto Brusciano in Giacinto Menis ter tržiška podžupanja Silvia Altran. Po njihovih besedah bo odprtje Rebernic povečalo promet med Gorico in Ljubljano, zato pa v Vilešu načrtovana cestninska postaja z dvanajstimi prometnimi pasovi ne bo nikakor odgovarjala novim razmeram. »Upoštevati je treba, da smo pred kratkim odprli novo obvoznico, ki povezuje Redipuljo s pokrajinsko cesto za v Gradež. Zaradi nje bo v poletnih mesecih povečan promet pri izhodu v Redipulji, hkrati pa je treba upoštevati porast tovornih vozil, ki ga bo čez nekaj let povzročila uresničitev avtoceste med Gorico in Vilešem,« je opozoril Gherghetta in poudaril, da bi se gradnja nove cestninske postaje v Tapoglianu tudi stroškovno splačala. »Za povsem novo cestninsko postajo bi potrebovali okrog 20 milijonov evrov, medtem ko bi za preureditev današnjih izhodov v Vi-lešu, Redipulji in Moščenicah potrebovali vsaj 47 milijonov evrov,« je poudaril Gherghetta in razložil, da bi z novo postajo v Tapogliano družba Autovie Venete bila ob določen zaslužek. »Cestni- Merila sta traso nove avtoceste V osušeni strugi Soče pri So-vodnjah sta včeraj okrog 13. ure delavca merila traso nove avtoceste Gorica-Vileš. Z metrom v rokah sta se mudila na sipini pod mostom hitre ceste, ko se je zaradi odprtja zapornic solkanskega jezu gladina Soče naenkrat bliskovito dvignila. V nekaj trenutkih se je ustvaril otoček sredi deroče reke, na katerega sta se moška zatekla in od tod klicala na pomoč goriške gasilce. Na kraju so le-ti posredovali z gumenjakom in nato brez večjih težav spravili delavca na suho. VILEŠ - Oktobra odprtje veletrgovine IKEA, letno pričakujejo štiri milijone kupcev Cestninsko postajo v Vilešu je treba odpraviti tudi zaradi veletrgovine švedske verige IKEA, ki bo svoja vrata odprla sredi oktobra. V njej letno pričakujejo štiri milijone kupcev, ki naj bi se v Vileš pripeljali s poldrugim milijonom avtomobilov. Največji obisk bodo po predvidevanjih beležili med konci tedna, saj bo IKEA odprta tudi ob nedeljah. Med vikendi naj bi pohištvo in hišno opremo kupovalo po deset tisoč ljudi, kar pomeni, da se bo po cestninski postaji v Vilešu vsako soboto in nedeljo vozila truma avtomobilov. Veletrgovino bodo povezali na državno cesto št. 351 in na avtocesto A4 z novimi cestami in obvozi, vendar njihova gradnja zaenkrat zamuja. V Vilešu se zato upravičeno sprašujejo, ali bodo do odprtja veletrgovine nared vse nove cestne povezave, že zdaj pa je jasno, da nova cestninska postaja do oktobra še ne bo dograjena. Ko so svojčas odprli veletrgovino verige IKEA v Padovi, je prišlo do pravega prometnega kaosa, tolikšen je bil obisk. Podoben scenarij se seveda obeta tudi v Vilešu, saj naj bi novo komercialno središče privabilo kupce iz Furlanije-Julijske krajine in Avstrije, še predvsem pa iz Slovenije in Hrvaške, kjer zankrat švedska veriga še nima svojih trgovin. V Vilešu si torej lahko pričakujejo velik porast prometa, pri tem pa je treba tudi upoštevati, da je izgradnja veletrgovine Ikea le prvi korak do uresničitve velikega komercialnega središča. Poleg veleblagovnice švedske verige bodo namreč v prihodnjih letih dogradili še druge trgovine, ki bodo dodatno obogatile trgovsko ponudbo. Med drugim bo zadruga COOP selila v Vileš svojo veleblagovnico iz Gradišča. (dr) SOVODNJE Delavca sredi Kolesar trčil v odprta vrata Trenutek nepazljivosti voznika avtomobila je bila vzrok nesreče, ki se je pripetila v sredo popoldne na korzu Italia v Gorici. Okrog 17.30 je Goričan parkiral svoj avtomobil tipa Opel corsa in nato odprl vrata ravno, ko je mimo pikolesaril 53-le-tni G.A.; kolesar se ni uspel izogniti oviri in je silovito trčil v avtomobilova vrata. Zadobil je razne poškodbe in obležal na cestišču; na kraju mu je nudilo pomoč osebje službe 118, ki ga je zatem prepeljalo na zdravljenje v goriško bolnišnico. Hrvaški državljan za zapahi Na goriškem sodišču so potrdili pripor za 40-letnega hrvaškega državljana Ivico Vi-tasovica, zaposlenega v tržiškem podjetju Monferr, ki so ga pred dnevi zalotili s šestimi grami kokaina in s polavtomatsko pištolo. Karabinjerji so moškega izsledili med rednimi kontrolami prometa; ker je bil med pregledom dokumentov zelo živčen, so si karabinjerji ogledali še notranjost vozila in v njem našli pet gramov kokaina in sekiro. Nato so v njegovem stanovanju v Ronkah zasegli še en gram kokaina in polavtomatsko pištolo. Moški je zaposlen v podjetju, ki dela znotraj tržiške ladjedelnice Fincantieri; na sojenje čaka v goriški kaznilnici. Zaskrbljena za raziskovalce Evropska poslanka in kandidatka za deželnega predsednika Demokratske stranke Debora Serrachhiani je med sredinim srečanjem v hotelu Franz v Gradišču izrazila zaskrbljenost nad težavami, ki jih tuji univerzitetni raziskovalci imajo pri podaljševanju dovoljenj za bivanje v Italiji. Po njenih besedah državna vlada ni še uresničila evropskih direktiv s tega področja, zato pa prihaja do težav. Long drink za zvezdni utrin'k V Vinoteki Brda na gradu Dobrovo bo jutri, 8. avgusta, ob 20. uri družabni večer, ki so ga poimenovali »Long drink za zvezdni utririk«. Organizatorji so k sodelovanju povabili člane amaterskega astronomskega društva Teleskop iz Nove Gorice in CCAF iz Fare, ki bodo na terasi Vinoteke postavili teleskope in daljnoglede ter udeležencem prireditve pomagali na sprehod med zvezde in zvezdne utrinke. (nn) Pohod po Trnovskem gozdu Športno društvo Mark Šempeter organizira v nedeljo, 9. avgusta, pohod po Trnovskem gozdu, ki nudi v teh vročih avgustovskih dneh prijetno svežino. Start pohoda bo ob 15. uri pred Kulturnim domom na Trnovem, pohodnikom pa bosta na voljo šest oz. dvanajst kilometrov dolgi progi. (nn) ne ne bi plačeval, kdor bi vozil med Vi-lešem in Moščenicami, vendar bi to vsoto lahko dodali tisti avtomobilistom, ki bi avtocesto zapuščali v Tapoglianu,« je poudaril Gherghetta in skupaj z ostalimi sogovorniki pozval deželno vlado, da naj ugodi njihovim zahtevam. »Za izhod pri Tapoglianu se ne ogreva le ena ali druga politična stran, ker je njegova uresničitev v interesu celotne goriške pokrajine. Zanjo si prizadevajo domala vsi, upravitelji, sindikati in stanovske organizacije, saj res predstavlja predpogoj za nadaljnji razvoj goriške pokrajine,« je opozoril Gherghetta, medtem ko je Fla-mio poudaril, da je bilo v razvoj tržiške-ga pristanišča vloženega veliko denarja, zato pa je treba zagotoviti čim lažjo dostop do njega tudi za tovornjake, ki bodo v Italijo prihajali po Rebernicah oz. Gorici. Brusciano je poudaril, da so sindikati že pred poldrugim letom opozarjali na prometni zamašek, do katerega bi lahko nastajalo pri Vilešu in zaradi katerega bi trpele gospodarske dejavnosti ne le iz goriške pokrajine, pač pa iz vse dežele. »Če ne bomo zagotovili dobrih prometnih povezav, bomo z veliko težavo priklicali k nam nove podjetnike,« je pristavil Menis, nazadnje pa je tržiška podžupanja Silvia Altran povedala, da v Tržiču so uresničili celo vrsto krožišč in obvoznic, vendar bo njihov učinek ničen, če del tovornega prometa ne bo preusmerjen na avtocesto. (dr) GORICA Združujejo sile za pomoč podjetjem Goriška pokrajina in zveza malih in srednjih podjetij API združujeta sile, da bosta uspešneje priskočili na pomoč podjetnikom, ki so se znašli v težavah zaradi svetovne gospodarske krize. Pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin se je v sredo sestal z novoimenovanim vodstvom zveze API, in sicer s predsednikom Giorgiom Carlo Pecoro, s podpredsednikom Luciom Lo-renzutom in direktorjem Marcom Gobbom; pogovarjali so se o energetskem varčevanju, o podpori navtično-kovinarskemu sektorju in o razvojnih priložnostih, ki jih podjetja imajo zaradi bližine Slovenije. Pokrajinska uprava je zvezi API zagotovila strokovno pomoč svojega goriškega in trži-škega urada za delo, medtem ko so mali in srednji podjetniki obljubili sodelovanje na področju zaposlovanja. GORICA - Ukrep Trgovinske zbornice Lažje do posojil Namenjena so industrijskim in obrtniškim kapitalskim družbam S prvim avgustom so na voljo nova participativna posojila, ki jih goriška Trgovinska zbornica v sodelovanju s konzorcijem za jamstvena posojila Confidi zagotavlja za dokapi-talizacijo industrijskih in obrtniških podjetij. Trgovinska zbornica je prvi protikrizni ukrep pripravila februarja, ko je ustanovila sklad za finančno prestrukturiranje podjetij. Skupno je do 24. aprila za pomoč zaprosilo 320 podjetij, ki delujejo na področju trgovine, servisnih storitev in obrtništva, v težavah pa so se znašla zaradi splošne gospodarske krize. Avgustovski protikrizni ukrep je namenjen industrijskim in obrtniškim kapitalskim družbam, ki so članice konzorcija Confidi ali pa se vanj včlanjujejo. Podjetja bodo za svojo dokapitalizacijo prejela od 50.000 do 250.000 evrov, katerih 60 odstotkov bo zagotovil konzorcij Confidi. S prispevkom Trgovinske zbornice bo konzorcij Confidi znižal obrestno mero bančnih zavodov, tako da bodo družbe lahko najele posojilo po fiksni obrestni meri, ki bo za tri odstotke nižja od tekočih obrestnih mer. Prejeti kapital bodo družbe vrnile v šestih letih s šestmesečnimi obroki. »Tudi tokrat smo konkretno priskočili na pomoč krajevnim podjetjem, ki so se znašla v težavah zaradi krize, ki je zajela svetovno gospodarstvo,« poudarja predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in opozarja, da je tudi državna vlada sprejela serijo ukrepov, ki gredo v isto smer. »Z novim ukrepom nadgrajujemo uspešno pobudo, ki je bila spomladi namenjena trgovskemu in turističnemu sektorju,« dodaja Sgarlata in pojasnjuje, da bo konzorcij Confidi sprejemal prošnje za par-ticipativna posojila do 31. decembra. Za informacije sta na voljo urad konzorcija Confidi v ulici Morelli 39 in spletna stran www.confidigorizia.it. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. avgusta 2009 13 NOVA GORICA - Z današnjim dnem v šempetrski bolnišnici Preklicali popolno prepoved obiskov Obiskovalce pa pozivajo, da še naprej spoštujejo preventivne ukrepe TRŽIČ - Napisi tudi v slovenščini - • • • «v Stirijezicne table opozarjajo na znamenitosti V bolnišnici Dr. Franca Derganca v Šempetru od današnjega dne ne velja več popolna prepoved obiskov, ki so jo uvedli 23. junija zaradi nove oblike gripe. Tako se je vodstvo bolnišnice odločilo na včerajšnjem operativnem sestanku. Kljub odpravi prepovedi pa obiskovalce bolnišnice prosijo, da še naprej spoštujejo vse preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa nove gripe tako, kot so bili predpisani s strani ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja. Obiskovalce obveščajo, da so obiski omejeni na največ dva obiskovalca pri pacientu, in opozarjajo, da naj pacientov ne obiskujejo obiskovalci, ki imajo kakršne koli bolezenske znake. Obiskovalce tudi prosijo, da se držijo urnika obiskov; obiski izven rednega urnika obiskov so dovoljeni samo s pisnim dovoljenjem sobnega zdravnika, ki pacienta zdravi. Direktorja šempetrske bolnišnice, Silvana Sakside, včeraj nismo uspeli priklicati, o trenutnih razmerah, povezanih z novo gripo, pa smo se pogovorili z epidemio-logom Markom Vudragom z novogoriške-ga zavoda za zdravstveno varstvo, ki se je z odpravo prepovedi obiskov strinjal. Povedal je, da so na Goriškem od prvega primera, 9. julija, registrirali in identificirali 28 primerov okužbe z novo gripo od skupno 153, kolikor jih je bilo do 5. avgusta registriranih na ravni države. »Stališča stroke so, da je prenosljivost precej majhna, tako da imamo kar umirjeno situacijo,« je pojasnil Vudrag in dodal, da so med temi 28 registriranimi primeri na Goriškem ljudje, ki so prišli iz Bolgarije, Grčije, Španije in drugod. Večinoma je šlo za maturante iz Grčije, obravnavali pa so tudi nekaj novih primerov. Poudaril je tudi, da previdnost še velja, pa čeprav je bolezen dokaj mila in niso obravnavali še nobenega primera s komplikacijami, številni, ki so imeli stike z okuženimi, pa niso zboleli. Pojasnil je hkrati, da je inkubacijska doba dokaj kratka, dan, dva. »Gripa je resna respiratorna bolezen, komplikacije in umrljivost pa so redkejše kot pri drugih respiratornih boleznih. Res pa je, da, ko se pojavi epidemija gripe, je obolelih ogromno, pri drugih respiratornih boleznih pa je obolelih manj, zato se o tem ne piše in manj ve,« je še obrazložil Vudrag. V zvezi z bojaznijo, kaj bo jeseni, ko se bo TRŽIČ - Odredba Uvajajo kazni za pljuvanje in mazanje S prvim septembrom bo stopila v veljavo odredba, s katero trži-ška občina prepoveduje pljuvanje in beračenje v mestu; v sklepu, ki ga je podpisal župan Gianfranco Pizzolit-to so predvidene kazni za tiste, ki bodo mazali tla, neprimerno uporabljali klopi in urbano opremo ter vsiljivo prosili miloščino. Po novem bo prepovedano tudi zaklepati kolesa na drogove javne razsvetljave in na cestne znake, sploh pa na tržiški občini pojasnjujejo, da z odredbo nočejo kaznovati svojih občanov, pač pa jih spodbujati k bolj civilnemu obnašanju. Zaradi tega bodo sprožili informativno akcijo, med katero bodo ljudi - predvsem mlade - poučili o vsebini nove odredbe in o kaznih, ki čakajo kršitelje. Ni skrivnost, da so se v Tržiču odločili za tovrstno odredbo zaradi visokega števila tujcev. Predvsem med priseljenci iz Bangladeša je pljuvanje tako ukoreninjena navada, da se je ne otresejo, čeprav živijo v naših krajih že mnogo let. Domačine je po drugi strani motilo tudi, da priseljenci postavljajo noge na klopi, na katerih sedijo, in da opravljajo fiziološke potrebe v mestnih zelenicah. Zaradi vsega tega in še marsičesa je bil pritisk javnosti na občinsko upravo tolikšen, da bo uvedla ukrepe in kazni. začela šola, ki jo je pred dnevi izrazil direktor šempetrske bolnišnice, podobno pa razmišljajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, je Vudrag včeraj dejal, da lahko pride do izbruha, lahko pa tudi ne. »Mi smo se dobro pripravili in se še naprej pripravljamo. Mislim, da bodo tudi v šempetrski bolnišnici po potrebi usposobili neke ka- pacitete v stari bolnišnici in zagotovili re-spiratorje ter ostalo potrebno. Cepivo bo, tako da bomo dobro pripravljeni na kakšno nepričakovano situacijo, ni pa nujno, da jo bomo sploh doživeli,« je sklenil Marko Vudrag z novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo. Nace Novak TRŽIČ - Včeraj v ulici Boito Ranjena v silovitem čelnem trčenju Prizorišče včerajšnje nesreče v ulici Boito v Tržiču. Dekličin Fiat punto se je prevrnil na streho in pristal na pločniku, poškodovani Peugeot pa je ostal sredi ceste; v njem je bil ukleščen ranjeni voznik. ALTRAN V prometni nesreči v ulici Boito v Tržiču sta bili včeraj ranjeni dve osebi. Hujše poškodbe je utrpel 46-letni V.D., ki so ga s helikopterjem službe 118 odpeljali v videm-sko bolnišnico, kjer so vsekakor ugotovili, da ni v življenjski nevarnosti. Lažje ranjena pa je 20-letna A.P., ki so jo sprejeli na zdravljenje v bolnišnici na tržaški Katinari. Nesreča se je zgodila ob 17.30 v Tržiču, v bližini nekdanje diskoteke Hippodrome. 20-letna A.P. se je s svojim avtomobilom Fiat punto in v družbi psička peljala po ulici Boito v smeri Trsta. Naenkrat je izgubila nadzor nad avtom in zavozila na nasprotni vozni pas, po katerem je pravkar privozil 46-letni moški s svojim Peugeotom 107. Čelno trčenje je bilo silovito. Dekličin avtomobil se je prevrnil na streho in pristal na pločniku, Peugeot pa je močno poškodovan ostal sredi ceste. Voznica je sama izstopila iz avta, huje poškodovanega moškega pa so iz skrotovičene pločevine potegnili goriški gasilci. Oba so odpeljali v bolnišnico, v Trst in v Videm. Prometna policija iz Tržiča preučuje dinamiko nezgode, vendar po trditvah prič je nesrečo povzročila voznica, ki naj bi izgubila nadzor nad avtomobilom tudi zaradi neprilagojene hitrosti. Informativna tabla ob ostankih starega tržiškega obzidja ALTRAN Pred pomembnejše znamenitosti na območju tržiške občine so namestili štiri-jezične table, ki mimoidoče in obiskovalce opozarjajo na zgodovinski pomen kraja. Ob italijanskem jeziku so napisi na tablah tudi v angleščini, nemščini in slovenščini, kar je seveda dobrodošlo. Table so bile uresničene v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem, sicer so bile že dalj časa pripravljene in so na postavitev čakale v občinskih skladiščih. Podobne table so bile medtem nameščene v drugih krajih Goriške, povsod tam, kjer so občine ocenile, da so lokacije turistično zanimive. V Tržiču so table na primer namestili pred palačo Favoriti - De Pellegrin v ulici Duca DAosta, ki je bila zgrajena v 18. stoletju in so jo prenovili v 60. letih minulega stoletja, nato pred cerkev Sv. Nikolaja, v kateri domuje dragocen leseni oltar iz 16. stoletja, pa še pred cerkvico, ki ji domačini pravijo »del Rosario« v istoimenski ulici in so jo zgradili sto metrov od prve tamkajšnje cerkve, postavljene v 16. stoletju. Le-ta je bila porušena, novo cerkvico pa so uresničili tudi z uporabo njenih razvalin in žlahtnih arhitekturnih elementov. Table seveda stojijo tudi pred trdnjavo nad Tržičem, pred beneško palačo v ulici SantAmbrogio ter pred cerkvami Marcelliana, Redentore in v rajonu San Polo. Ob table pred trži-škimi cerkvami pa se je obregnil poznavalec krajevne preteklosti, Ciro Frittitta, in opozoril, da je napis pred Marcelliano posejan z nepravilnostmi, začenši z datumom posvetitve svetišča. Na tabli je napačno zapisano, da je bila cerkev posvečena leta 1844, trdi Frittitta; temeljni kamen so položili 11. maja 1841, svetišče blagoslovili 4. avgusta 1844 in ga slovesno posvetili 8. septembra 1851, navaja krajevni zgodovinar. V okviru pobud za ovrednotenje zgodovinske dediščine je tudi namen tržiške občinske uprave, da sredi trga Republike spet namesti t.i. »pilo«, svetilo, ki je tam stalo v obdobju med svetovnima vojnama. GORICA - S prihodnjim ponedeljkom nova prometna ureditev na trgu Saba Krožišče ob koncu korza Kdor prihaja iz Ločnika in Štandreža, ne bo smel več zaviti v ulico Fatebenefratelli - V Ločniku odslej enosmerna ulica Romana Na trgu Saba, na dnu korza Italia v Gorici in v bližini železniške postaje, bodo v ponedeljek uredili krožišče s plastičnimi pregradami BUMBACA S ponedeljkom, 10. avgusta, bo v Gorici veljala nova prometna ureditev trga Saba, ki se nahaja med koncem korza Italia in ulico pred železniško postajo. Na trgu bodo uredili krožišče iz plastičnih pregrad, z novostjo pa na goriški občini računajo, da bodo izboljšali pretok vozil med korzom Italia ter ulicama Aquileia in Di Manzano. Odločitev o prometni preureditve trga Saba so sprejeli med včerajšnjim zasedanjem občinskega odbora. »Uvedba krožišča bo začasna in poskusnega značaja. Če se bo novost obnesla in ne bo večjih prometnih zastojev, bomo poskrbeli za dokončno ureditev kro-žišča, drugače bomo premislili novo rešitev,« pojasnjuje občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki odkrito pravi, da so nad novim krožiščem nekoliko skeptični, ker je nanj vezana tudi sprememba prometnega režima v ulici Fatebenefratelli. V pristojnih občinskih uradih so namreč ugotovili, da uvedba krožišča zahteva tudi prepoved zaviranja v ulico Fatebenfratelli za avtomobili-ste, ki prihajajo s trga Divisione Mantova. To pomeni, da kdor bo iz Ločnika ali Štandreža namenjen v novo bolnišnico Janeza od Boga, po železniškem podvozu ne bo smel zaviti v levo, pač pa bo moral nadaljevati vožnjo do novega krožišča na trgu Saba. Tu se bo vrnil po ulici Aquileia navzdol in nato bo lahko zavil v desno proti bolnišnici. Prepoved zavijanja v levo bo po drugi stra- ni veljala za avtomobiliste, ki iz ulice Fatebenfratelli hočejo zaviti proti trgu Saba. Le-ti bodo morali nadaljevati svojo vožnjo do krožišča Divisione Mantove in se od tod vrniti proti središču mesta. Med včerajšnjim zasedanjem občinskega odbora so se odločili tudi za uvedbo enosmernega prometa v ulici Romana v Ločniku, kjer se nahaja otroški vrtec. Medtem bodo od 11. do 14. avgusta prebarvali modre cone v Gorici, zato bodo v mestu veljale prepovedi parkiranja. V posameznih ulicah bodo mestni redarji namestili cestne znake, na katerih bodo zapisani urniki in dnevi, med katerimi bo v posameznih ulicah prepovedano parkirati. 1 4 Petek, 7. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Pobuda pod milim nebom privablja občinstvo in nastopajoče Dinamične kapljice privlačne Vesna Tomsič: Kar naprej prejemamo klice oseb, ki želijo nastopiti - Nocoj še zadnji večer v okviru letošnje prireditve Afriški priseljenci Adi, Akim in Camara (levo) ob napovedovalki Karolini Černic in svojem mentorju, Renatu Elli, ter harmonikar Jari Jarc med sredinim nastopom (desno) SKUPINA 75 GORICA V Podturnu tradicionalna šagra Sv. Roka V goriškem Podturnu se nocoj ob 20.30 začenja šagra Sv. Roka z večstoletno tradicijo, v mestu najbolj priljubljena tovrstna prireditev. Ljudski praznik na običajnem prizorišču parka Baiamonti bo trajal do 16. avgusta. Dogajanje ob glasbi, plesu, sre-čelovu, tombolah in bogato založenih kioskih se bo začenjalo ob 20.30, nekatere pobude pa bodo stekle tudi v popoldanskih urah, tako na primer natečaj pritrkovalcev »Gara dai scampanotadors« (9. avgusta ob 16. uri) ter niz treh srečanj pod drevesom s Claudiom Fabbrom, strokovnjakom s področja krajevne enogastronomije (10., 12. in 16. avgusta, vsakič ob 18.30). Vrhunec rajonskega praznika, ki ga prireja center za ohranjanje in ovrednotenje ljudskih tradicij v Podturnu, bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 10.30 s slovesno mašo v čast zavetniku in podelitvijo nagrade Opeka na opeko. Uvod v letošnjo šagro je bilo sredino odprtje dokumentarne razstave, posvečene razmerju arhitekta Antona Lasciaca do svoje rodne Gorice. Na odprtju razstave v župnijskih prostorih v Podturnu je župan Ettore Romoli napovedal urbanistično ureditev trga z Lasciacovim obeliskom, deželni odbornik Roberto Molinaro pa je izrazil prepričanje, da mora Gorica vstopiti v novi čas s spominom na preteklost, predvsem pa s svojim mednarodnim značajem. |- - Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto danes, 7. avgusta, in od 10. do 15. avgusta 2009 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kapljice kulture privlačujejo publiko in nastopajoče. Tudi v sredo se je v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu zbralo lepo število amaterskih umetnikov in gledalcev. »Na dlani je, da je dinamična formula kulturnih kapljic Goričanom všeč. Ljudje neprestano prihajajo in odhajajo, nekateri si ogledajo vse nastope, nekateri drugi pa le enega ali dva ter nato odidejo s prijetnim občutkom svežine, ki mu ga je kapljica pustila,« pravi Vesna Tomsič, koordinatorka pobude, ki poteka v [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. V PARKU SKUPNOSTI ARCOBALENO: 21.00 »Days of Glory (Indigènes)«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«. Dvorana 2: 19.50 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Matrimonio all'inglese«. organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev: »Letos smo se odločili, da ne bomo osebno vabili nastopajočih, temveč da bomo le promovirali dogodek, kar se je obneslo, saj kar naprej prejemamo klice ljudi tako iz Italije kot iz Slovenije, ki bi radi nastopili in darovali svojo kapljico kulture.« Sredin večer je oblikovalo dvanajst nastopajočih. Uvodoma je zaplesala Mara Ro-gelja iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Sledil je nastop Alessie Perassini, ki je s svojim čistim glasom zapela pesem Nike Costa »On my own«; pevka vadi in se izpopolnjuje pri jazz oddelku Glasbene matice. Publiko je nato navdušila šestletna Jana Štekar, ki je samozavestno stopila pred mikrofon, se predstavila in v slovenščini recitirala nekaj svojih poezij, ki so bile tudi nagrajene na literarnem natečaju Mlada vilenica 2009. Sledila je projekcija krajšega dokumentarnega filma o Bevkovi knjižnici v Novi Gorici, ki je nastal po zamisli Vanje Peršolja in Mihe Po-redoša v delavnicah poletne šole vizualnega; morda bo dokumentarec le pripomogel, da bodo naši italijanski someščani obiskali sodobno, funkcionalno in dobro založeno knjižnico, ki stoji le streljaj od Gorice in ki razpolaga s knjigami tudi v italijanskem jeziku. Peto točko je oblikoval harmonikar Jari Jarc, za njim so zaplesale Kremenjakove plesalke Katerina Abrami, Erica Zago in Maja Koja-nec, pesem »Don't breaking my heart« pa sta pred publiko zapela Matteo in Chiara. Kapljico kulture z recitacijo verzov v angleškem jeziku so darovali tudi afriški priseljenci Adi, Akim in Camara, ki bivajo pri goriški Karitas, Elisabeth Buch iz Nemčije, ki že vrsto let živi v Gorici, pa se je predstavila z avtorskim odlomkom v nemškem jeziku. Marjeta Ma-lišič je predstavila fundacijo Beli golob in poezija, Federica Cecchini pa prikazala nekaj video odlomkov iz filma »Maddalena«. Večer je sklenil nastop plesalk Kaje Silič, Mare Ro-gelja in Karin Demšar iz šole Terpsihora. Si-nočnje Kapljice kulture so bile mirovniško uglašene, nocoj ob 21. uri pa bodo prikapljale še zadnjič. (VaS) Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Due parti-te«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Appaloosa«. 4 Koncerti DVORNA GLASBA 2009: 8. avgusta, ob 21. uri v cerkvi v Zagraju koncert »Diferencias« dua Cicero - DAgosto iz Rima. MED ZVOKI KRAJEV: 9. avgusta, ob 21. uri v cerkvi v Šlovrencu koncert kvarteta Stradivarius. ŽENSKI PEVSKI ZBOR iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prireja orgelski koncert v nedeljo, 9. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Butko-vič iz Tržiča in Eva Dolinšek iz Mirna. 5 Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. septembra, enodnevni izlet na Koroško; informacije v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (380-4203829). ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 9. avgusta, z zgodovinarjem Marcom Cim-minom. Cilj in tema ekskurzije bo Ti- mau (Karnijsko področje v prvi svetovni vojni); informacije in vpisovanje do sobote, 8. avgusta, med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, e-pošta even-ti@leg.it. PD VRH SV. MIHAELA organizira v ponedeljek, 10. avgusta, celodnevni izlet v Tržič (Slovenija) z ogledom spominskega parka koncentracijskega taborišča na Ljubelju; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Do zasedbe razpoložljivih prostorov na avtobusu vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). 13 Obvestila ČETRTI GORSKI KRONOMETER PO SABOTINU za pokal Sabotino Tricolore bo v soboto, 8. avgusta. Start kolesarske dirke bo ob 16. uri iz Znoriš-ča (nadmorska višina 172 m); proga je dolga 4,3 km z višinsko razliko 381 m, cilj bo na ploščadi pred italijansko ka- -/ sarno na Sabotinu na nadmorski višini 553 m. Dirka je namenjena kategorijam amaterskih kolesarjev; prijave in podatke udeležencev je treba poslati na naslov društva ASD Team Isonzo (ulica Battisti 37, Gradišče, faks 1786018577, tel. 338-4448687). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, gorica@zskd.org, www.zskd.eu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti v popoldanskih urah. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hro-vat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mir-janič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta info@slo-vik.org). URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. V ZAGRAJU, v parku za županstvom, poteka praznik SKP (do 9. avgusta od 18. ure dalje). ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. DRUŽBA ROGOS prireja v ponedeljek, 10. avgusta, v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu večer pokušnje penečih vin, na katerem bo astrofil spregovoril o zvezdah in o fenomenu zvezdnih utrinkov; informacije na naslov e-pošte inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta; informacije na tel. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-390688 (Saverij R.). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 12. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Ful-vio Battistuta), 335-6041844 (Igor Juren), info@juren.it. Pogrebi DANES V MEDEI: 11.00, Bruno Godeas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. GORICA Galimberti za Vilenico in Ex Border Filozof Umberto Galimberti, ki se s svojimi razmišljanji pogosto oglaša v javnosti, bo gost srečanja, ki ga 1. septembra ob 19. uri v deželnem avditoriju v Gorici prirejajo kot uverturo v literarni festival Vilenica in v goriški jesenski kulturni praznik združenja Ex Border. Galimberti, ki se je leta 2006 udeležil goriške prireditve Nudo_Cosmo, bo tokrat govoril o nihilizmu in mladih; pogovor bo vodila Veronika Simoniti, ki je pred kratkim prevedla v slovenščino Galimbertijevo knjigo Grozljivi gost. Italijanski filozof se bo od 2. do 6. septembra udeležil literarnega festivala Vilenica, na katerem bo letos nagrajen tržaški pisatelj Claudio Magris. Goriško srečanje z Umbertom Galimbertijem bo uvod v kulturni praznik združenja Ex Border, za katerega je Alberto Princis, pobudnik in »duša« prireditve, izbral naslov »Tra_Inganni«; potekal bo v Gorici od 5. do 8. novembra. / SVET Četrtek, 6. avgusta 2009 1 1 GOSPODARSTVO - Plinovod bo tekel skozi turško ekonomsko cono v Črnem morju Turčija in Rusija s posredovanjem Italije do dogovora o Južnem toku Plinovod bosta gradila ruski plinski velikan Gazprom in italijanski energetski koncern Eni ANKARA - Ruski premier Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta včeraj po večletnih pogajanjih in v prisotnosti italijanskega premiera Silvia Berlusconija podpisala sporazum o sodelovanju na področju zemeljskega plina, katerega ključni del je dovoljenje Ankare, da plinovod Južni tok poteka skozi turško ekonomsko cono v Črnem morju. Energetsko sodelovanje je bilo kot običajno ob obiskih visokih predstavnikov ruskih oblasti v tujini tudi včeraj v ospredju Putinovega obiska v turški prestolnici. Še posebej ključen je bil sporazum o sodelovanju med Turčijo in Rusijo na področju zemeljskega plina, katerega bistveni del je dovoljenje Ankare, da oba partnerja pri projektu izgradnje plinovoda Južni Tok, ruski državni plinski velikan Gazprom in italijanski energetski koncern Eni, lahko začneta raziskovanje morskega dna v turški ekonomski coni v Črnem morju. Prav zaradi sodelovanja družbe Eni v projektu je na srečanje Putina in Er-dogana z avgustovskega dopusta prihi-tel tudi italijanski premier Berlusconi. Ta je sicer italijanskim novinarjem povedal, da je Italija pomembno posredovala za dosego sporazuma med Rusijo in Turčijo. Južni tok, nad katerim bdi ruski energetski velikan Gazprom skupaj z italijanskim podjetjem Eni, bo sicer potekal preko Črnega morja do bolgarske Varne, od tam pa po jugozahodnem kraku skozi Grčijo do južne Italije, po severozahodnem pa čez Srbijo in Madžarsko do Avstrije, predvidoma pa naj bi en odcep potekal tudi skozi Slovenijo do severne Italije, vendar meddržavni sporazum med Slovenijo in Rusijo o gradnji tega kraka plinovoda še ni podpisan. Z izgradnjo Južnega toka in njegovega bratskega plinovoda Severni tok po Baltiku do Nemčije naj bi se Gazprom pri transportu plina v države EU izognil Ukrajini, saj med Rusijo in njeno zahodno sosedo v zadnjih letih redno prihaja do plinskih sporov, zaradi katerih je bila že dvakrat v najhladnejšem zimskem času okrnjena ali celo prekinjena dobava plina do sedemindvajseterice. Za uspeh projekta Južnega toka je bilo bistveno dovoljenje za potek po morskem dnu v črnomorskih vodah pod nadzorom Turčije, saj se bo plinovod na obstoječe omrežje priključil na ruski črnomorski obali in bi v nasprotnem primeru moral potekati skozi vode pod nadzorom Ukrajine, kar bi mu vzelo smisel. Turčija se v zadnjih letih spreminja v eno ključnih svetovnih energetskih vozlišč. Skozi maloazijsko državo tako poteka že naftovod Baku-Tbilisi-Ceyhan, po katerem azerbajdžanska nafta teče do Sredozemskega morja, obenem pa je Turčija skupaj z Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Avstrijo sredi julija podpisala sporazum o gradnji plinovoda Na-bucco, ki naj bi evropskim državam zagotovil neodvisnost od ruske oskrbe s plinom. Po približno 3300 kilometrov dolgem plinovodu Nabucco, ki bo potekal od Turčije preko omenjenih članic EU do Baumgartna v Avstriji, naj bi EU in Turčija pridobivali do 31 milijard kubičnih metrov plina na leto iz kaspijske regije in Bližnjega vzhoda mimo Rusije. Putin je sicer po včerajšnjem srečanju povedal, da Južni tok ne bi smel biti viden kot tekmec Nabuccu, ampak kot njegova alternativa, čeprav dejansko Rusija s tem projektom pošteno skače v zelje načrtom EU. Južni tok naj bi začeli graditi prihodnje leto, končan pa naj bi bil leta 2013, v unijo pa naj bi prinašal ruski in srednjeazijski plin. Istočasno je pri Nabuccu še precej več odprtih vprašanj, eno ključnih pa je vir plina. Možne države izvora plina so Azerbajdžan, Irak, Sirija, Kazahstan, Uzbekistan in Turkmenistan, medtem ko logični izbor Iran s svojimi velikanskimi zalogami zaradi političnih razlogov trenutno ni verjeten vir. Pri vsem tem je odprto še vprašanje različnih sporazumov, ki jih nekdanje sovjetske republike podpisujejo z Gazpromom, obenem pa bi za transport plina iz Turkmenistana bilo potrebno zgraditi plinovod po dnu Kaspijskega jezera, na katerem pa vojaško prevladujeta Rusija in Iran, težavno je tudi vprašanje razmejitve nahajališč plina pod jezerom. Je pa morala Rusija za dovoljenje Turčije tudi nekoliko popustili, saj naj bi Moskva in Ankara preučili možnost sodelovanja pri izgradnji naftovoda med Samsunom na turški črnomorski obali in Ceyhanom na sredozemski obali Turčije. Na tem naftovodu vztraja Ankara, medtem ko Rusija meni, da bi bil bolj ekonomsko upravičen naftovod od bolgarskega Burgasa do grškega Ale-xandropolisa. Obenem pa naj bi ruska podjetja skupaj s turškim partnerjem gradila tudi prvo turško jedrsko elektrarno pri kraju Akkuyu. Kompleks štirih reaktorjev, vreden 15,5 milijarde evrov, naj bi bil izgrajen leta 2020. (STA) Trasi plinovodov Južni tok in Nabucco RTV SLOVENIJA INDIJA - V njem je umrlo 52 ljudi Smrtna kazen za odgovorne za napad v Mumbaju leta 2003 BOMBAJ - Šest let po krvavem bombnem napadu v indijski finančni prestolnici Mumbaj, v katerem je umrlo 52 ljudi, je indijsko sodišče tri ljudi, ki jih je minuli teden spoznalo za krive umora, zarote in terorizma, včeraj obsodilo na smrtno kazen. Zakonski par Hanif in Fahmeda Sajed ter Ašrat Ansari so bili včeraj obsojeni na smrtno kazen z obešanjem. Njihovi odvetniki so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedali pritožbo nad odločitvijo sodišča. Smrtna kazen je sicer v Indiji le redko izrečena, če pa že, sodišče njeno izvršitev pogosto odloži za nedoločen čas ali pa jo zniža predsednik države. V dveh eksplozijah, ki sta 5. avgusta 2003 v razmaku nekaj minut in v radiju štirih kilometrov odjeknili na jugu Mumbaja, je umrlo 52 ljudi, več kot 240 je bilo ranjenih. Napad naj bi bil odgovor na nasilje nad muslimani med nemiri, ki so leto pred tem divjali v zahodni zvezni državi Gujarat. Obsojena trojica je bila po trditvah tožilstva povezana s prepovedano pakistansko islamistično skupino Laškar-e-Taiba. Krvavi napad izpred šestih let je bil prvi od skupno treh, ki so v zadnjih letih pretresli Mumbaj. Julija 2006 je v eksplozijah sedmih bomb na predmestnih vlakih in železniških postajah umrlo 187 ljudi, pri zadnjem napadu novembra 2008 pa je v napadu desetih napadalcev na luksuzne hotele in druge stavbe umrlo več kot 160 ljudi. V zvezi s slednjim sojenje proti edinemu preživelemu napadalcu, ki naj bi prav tako ravnal po naročilu skupine Laškar-e-Taiba, trenutno poteka v Mumbaju. Pakistan je medtem Interpol zaprosil za izdajo ustreznega opozorila državam članicam za pomoč pri iskanju 13 ubežnikov, ki jih pakistanske oblasti iščejo v zvezi z lanskim napadom, so včeraj sporočili iz Interpola, še piše AFP. (STA) Ašrat Ansari, eden izmed obsojencev Ameriški senat potrdil Sotomayorjevo za vrhovno sodnico WASHINGTON - Ameriški senat je včeraj 55-letno Sonio Sotomayor potrdil za članico vrhovnega sodišča, ki bo tako postala prva sodnica latin-skoameriškega izvora in šele tretja ženska v zgodovini sodišča. Za Sotomayorjevo je glasovalo 68 senatorjev, proti pa 31. Da bo Sotomayorjeva zlahka potrjena, je bilo jasno že pred glasovanjem, čeprav je večina republikancev glasovala proti njej. Ti menijo, da ni ustrezna, ne glede na 17 let izkušenj na zvezni sodni klopi z odločitvami, ki so bile v skladu s preseda-ni vrhovnega sodišča. Inzko in Bildt na Korčuli o položaju v BiH DUBROVNIK - Predsedujoči zunanjim ministrom EU, švedski zunanji minister Carl Bildt se je včeraj na Korču-li na Hrvaškem sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valentinom Inzkom. Ugotovila sta, da je bilo v načrtu za preoblikovanje urada visokega predstavnika storjenega le malo napredka in da BiH ni "na pravi poti". Kot so sporočili iz Inzkovega urada, sta se z Bildtom sestala na delovnem obisku, ki je bil namenjen predvsem pregledu izpolnjevanja t.i. "programa 5+2" za preoblikovanje urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Gre namreč za pet ciljev in dva pogoja, ki jih je postavil Svet za uresničevanje miru, da bi prišlo do preoblikovanja urada visokega predstavnika v BiH in posledično do njegove ukinitve. Inzko je pojasnil, da BiH ni povsem "na pravi poti", ki bi vodila k uresničitvi tega programa do prihodnjega srečanja Sveta za uresničevanje miru (PIC), ki bo novembra. "Potrebujemo nov pristop," je v sporočilu za javnost zapisal Inzko. Aretiran domnevni član Ete, osumljen šestih umorov MADRID - Španska policija je aretirala domnevnega člana baskovske separatistične organizacije Eta, ki je osumljen umora šestih ljudi, med njimi noseče ženske, je včeraj sporočilo špansko notranje ministrstvo. 55-letni Juan Manuel Inciarte je bil aretiran na madridskem letališču, kamor je prispel iz Mehike. Od tam so ga izgnali, ker naj bi bil tam nezakonito. Inciarte naj bi v letih od 1983 do 1985 ubil pet španskih policistov in nosečo ženo enega od njih. Nato je pobegnil v Nikaragvo, od leta 1996 pa naj bi živel v Mehiki, so še sporočili s španskega notranjega ministrstva. Eta je odgovorna za smrt 828 ljudi v desetletja trajajočem boju za neodvisnost Baskije. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Human Rights Watch »Raketiranje Izraela • • • 1 v» pomeni vojni zlocm« JERUZALEM - Ameriška organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) je včeraj objavila poročilo, v katerem je raketne napade na Izrael, ki jih z območja Gaze izvajajo pripadniki palestinskega gibanja Hamas, označil za vojne zločine. Kot je ob predstavitvi 31 strani dolgega poročila poudaril programski direktor HRW Iain Levine, sile iz vrst Hamasa kršijo mednarodno vojno pravo tako z namernim raketiranjem izraelskih mest kot z iz-streljevanjem raket s poseljenih območij, saj pri tem ogrožajo civiliste v Gazi. "Hamaso-vi raketni napadi, uperjeni proti izraelskim civilistom, so nezakoniti, neopravičljivi in predstavljajo vojni zločin," je poudaril. Ob tem HRW v poročilu, ki preučuje napade Hamasa in drugih palestinskih skupin z območja Gaze od novembra 2008, tudi poudarja, da raket domače izdelave vrste kasam in sovjetskih raket grad, ki jih uporabljajo te skupine, ni mogoče izstreljevati z nobeno zanesljivostjo. Izrael je stalno raketiranje iz Gaze navedel kot razlog za uničujočo tritedensko ofenzivo na območju, v kateri od 28. decembra lani do 18. januarja letos umrlo več kot 1400 Palestincev. HRW je v poročilu spomnil, da je v preteklosti zabeležil številne kršitve vojnega prava s strani izraelskih sil v Gazi, a obenem poudaril, da "kršitve ene strani v konfliktu ne morejo nikoli upravičiti kršitev druge strani". Hamas je poročilo že ostro kritiziral in poudaril, da to "rablja izenačuje z žrtvijo". "To je spolitizirano poročilo, ki mu primanjkuje objektivnosti. Upor v vseh oblikah je legitimna pravica palestinskega ljudstva, dokler so pod okupacijo in se soočajo z državnim terorizmom," je gibanje zapisalo v odzivu na poročilo HRW. Izraelska vojska je sicer uvedla 15 kazenskih preiskav o ravnanju vojakov med ofenzivo v Gazi, s katerimi med drugim preiskujejo trditve, da so izraelske sile otroke uporabile za živi ščit. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so doslej s preiskavami ugotovili, da so vojaki "sledili legitimnim ciljem z ustrezno previdnostjo", medtem ko je Hamas "hudo kršil mednarodno pravo". (STA) JAPONSKA - Včeraj v Hirošimi Obeležili 64. obletnico napada z atomsko bombo HIROŠIMA - Na Japonskem so včeraj obeležili 64. obletnico prvega napada z atomsko bombo v zgodovini človeštva, katerega tarča je bilo japonsko mesto Hirošima. Obletnico je, tako kot že mnoge doslej, zaznamoval poziv k ustvarjanju sveta brez jedrskega orožja. Župan Hirošime Tadatoši Aki-ba je pozval k miru in podprl poziv ameriškega predsednika Baracka Obame k odpravi jedrskega orožja. "Podpiramo predsednika Obamo in imamo moralno odgovornost, da ukrepamo za odpravo jedrskega orožja," je dejal župan in ob tem ponovil znani slogan iz Obamove volilne kampanje "Da, zmoremo!". Slovesnosti v mestu na zahodu države se je udeležil tudi japonski premier Taro Aso, ki je zatrdil, da bo Japonska odločno vztrajala pri svojih pro-tijedrskih načelih in ne bo izdelovala, razpolagala z ali dovolila jedrskega orožja na svojem ozemlju. V Hirošimi je sicer obletnico obeležilo na desettisoče ljudi, ki so se tragičnega dogodka - ta je takoj terjal 80.000, v naslednjih mesecih pa skupno kar 140.000 življenj - natančno ob 8.15 po lokalnem času spomnili z minuto molka. Med udeleženci so bili tudi t. i. "hibakuše", ki so atomsko bombo preživeli. Le tri dni po Hirošimi je sicer atomska bomba leta 1945 padla tudi na Nagasaki, kjer bodo obletnico napada obeležili v nedeljo. Japonska je kmalu po napadu na Nagasaki kapitulirala, s tem pa se je končala druga svetovna vojna, a obenem začela nova, hladna vojna. Premier Aso je po včerajšnji slovesnosti podpisal dogovor, s katerim se končuje večletna pravna bitka med vlado in 306 ljudmi, ki so zahtevali priznanje, da trpijo za boleznimi, povezanimi z napadi leta 1945. To priznanje so sedaj dobili, z njim pa tudi pravico do državne pomoči za kritje zdravstvenih stroškov. (STA) 1 6 Petek, 7. avgusta 2009 PRIREDITVE / VIDEM - V soboto v sklopu niza UdinEstate Moni Ovadia in njegov kabaret Nocoj nastop priznanega goriškega pianista Massima Gona, 19. avgusta pa slovenska predstava o romski družini Strojan Poletna kulturna ponudba je v Vidmu zelo živahna. Občinska uprava je tudi letos priredila niz UdinEstate, v sklopu katerega se med junijem in avgustom vrstijo številne gledališke, glasbene, filmske in druge kulturne prireditve. Veliko pričakovanje nedvomno vlada za sobotni Cabaret Yiddish: na videmski grad se vrača priljubljeni Moni Ovadia, ki je med letoma 2004-2008 vodil tudi bližnji čedajski Mittelfest. Ovadia bo ob 21. uri ponudil svoj izbor klezmer glasbe in hebrejskega humorja: na odru bo pel in plesal, predvsem pa pripovedoval zgodbo hebrejskega naroda, njegove diaspore, življenja v izgnanstvu. Kajti Ovadia je prepričan, da je »kultura yiddish« metafora za ak-tualnejše zgodbe in da se lahko z njeno pomočjo uspešneje borimo proti novim oblikam diskriminacij in nasilja, ki zaznamujejo današnji čas. Najbrž ni naključje, da je Moni Ovadia trenutno zaposlen tudi s predstavo Oltre i confini, v kateri obravnava večkrat vzporedno usodo Judov in Romov ... Romom bo posvečen tudi slovenski dogodek v sklopu UdinEsta-te: 19. avgusta bo namreč v Pala-mostre nastopila ljubljanska skupina Maska s predstavo Slovensko narodno gledališče. Nagrajena predstava Borštnikovega srečanja za gledališke inovacije in estetski preboj bo tako prvič gostovala izven Slovenije. Slovensko narodno gledališče rekonstruira realne zgodovinske dogodke: politične demonstracije, ki so se zgodile leta 2006 po nekaterih vaseh v Sloveniji. Zgodbo spopada dveh skupnosti, slovenske in romske, ki je bila prvovrstni medijski dogodek, uprizarja skozi gledališko obliko antičnega zbora in radijske igre ter televizijskega in radijskega prenosa. Predstavo si je zamislil in režiral Janez Janša, ob njem pa v njej nastopajo še Aleksandra Balmazo-vic, Dražen Dragojevic, Irena To- Med oblikovalci videmskega kulturnega poletja sta tudi Massimo Gon (levo) in Moni Ovadia (desno) mažin in Matjaž Pikalo. Nocoj (ob 21. uri) pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji klasične romantične glasbe. V sugestivnem vrtu Morpurgo bo nastopil uveljavljeni goriški pianist Massimo Gon in občinstvu ponudil izbor Chopi-novih skladb. Naslednje leto bomo obhajali stoletnico rojstva tega priznanega poljskega skladatelja, Gon pa bo ponudil vpogled v vso njegovo produkcijo. Massimo Gon se je rodil v Šta-rancanu in diplomiral iz klavirja (z odliko in posebno pohvalo) na tržaškem konservatoriju Tartini. Nastopil je že v številnih uglednih opernih gledališčih doma in na tujem, sodeloval na številnih festivalih in tekmovanjih (tako med nastopajočimi kot v žiriji). Trenutno poučuje v Trstu, s svojimi "master classi" pa redno gostuje v Moskvi, Budimpešti, Londonu in Mannheimu. BUDIMPEŠTA Glasbeni festival Sziget Po elektronsko obarvanem festivalu Balaton Sound se glasbeno dogajanje na Madžarskem seli v prestolnico. Med 11. in 17. avgustom bo na budimpeštanskem otoku Obuda sredi Donave potekal 17. glasbeni festival Sziget. Zvezde glavnega odra bodo med drugimi Snow Patrol, Die Toten Hosen, Fatboy Slim, The Prodigy, Placebo, The Offspring in Faith No Mo-re.V torek, 11. avgusta, bo festival uvedel tako imenovani dan nič. Na dveh festivalskih odrih bodo na deseturnem koncertu proti rasizmu nastopili najbolj priznani glasbeniki madžarske pop, rock in jazz scene ter odmevni tuji gostje. Vrhunec dneva bo več kot tri ure dolg nastop skupine Miles From India, v kateri sodelujejo kolegi tro-bentaške legende Milesa Davisa in glasbeniki iz Indije. Festival bo svoja vrata na stežaj odprl v sredo, 12. avgusta. Poleg zgoraj omenjenih glasbenikov bodo na glavnem odru Szigeta nastopili še Nouvelle Vague, Ska-P, Lily Allen, Bloc Party, Primal Scream, Pendulum, Klaxons in Manic Street Preachers. Poleg glavnega odra prave glasbene poslastice obljubljajo manjša prizorišča, razvrščena po vsem otoku. Na odru, rezerviranem za svetovne godbe, bodo med drugimi nastopili Amadou & Mariam, N&SK in Khaled. Oder WAN2 bo gostil Tric-kyja, The Notwist, Babylon Circus ter številne madžarske in tuje skupine alternativnega žanra. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis Jutri, 8. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Atmosfere d'avanspettacolo«. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Predstava gledališke skupine »Proposte tea-trali« z delom »A piedi nudi nel parco«. V ponedeljek, 10. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Operetta operetta«. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Drummeria. V torek, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio dello spettacolo«. V sredo, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. STARE MILJE V soboto, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Ges-si. REPENTABOR V cerkvi V petek, 14. avgusta ob 21.00 bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev s celovečernim koncertom nastopil kitarist Gabriele Curciotti. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vo- di basist Alessandro Svab. Premiera bo jutri, 8. avgusta ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V torek, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križ-potjih kultur in časa, Hortus Musicus. V sredo, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balža-lorsky - violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in pe- tek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do, 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA w Petek, 7. avgusta 2009 1 J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik ATLETIKA - Veteransko svetovno prvenstvo na Finskem Fabio Ruzzier ROLKANJE - Svetovni pokal na Norveškem Drugo mesto v ekipni štafeti Na 20 kilometrov je slovenskega reprezentanta premagal Mehikanec Za MMatejo B°gateC še tretjič drugi v. A Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se s svetovnega veteranskega prvenstva na Finskem vrača s štirimi srebrnimi kolajnami KOŠARKA - Pred EP v a > • v* v Saša Vujaac si zdravi koleno Primož Brezec podpisal za Philadelphio KRANJSKA GORA - Saša Vujačič, ki je z ekipo Los Angeles Lakers osvojil naslov prvaka severnoameriške košarkarske lige NBA, se bo v naslednjih dneh posvetil intenzivni terapiji kolena, saj so bolečine na treningu vse močnejše. Vujačič se bo, če ne bo težav, ponovno priključil pripravam slovenske reprezentance, sicer pa se bo moral vrniti v Los Angeles. Primož Brezec bo po tekmi Slovenije z Rusijo v Novem mestu (10. avgusta) odpotoval v Združene države Amerike in tako izkoristil dva prosta dneva za podpis pogodbe z novim delodajalcem iz NBA v Phi-ladelphii, kjer bo moral opraviti tudi zdravstveni pregled. Slovenski center se bo reprezentanci ponovno priključil 14. avgusta. Večina ostalih slovenskih reprezentantov pa po petnajstih dneh intenzivnih priprav odšla na krajši počitek. Varovanci Jureta Zdovca so na Rogli in v Kranjski Gori opravili prvi ciklus priprav, ki je temeljil predvsem na pridobivanju telesne kondicije. Slovenski košarkarji se bodo ponovno zbrali v soboto, 8. avgusta, ker jih v nadaljevanju priprav čakata tekmi z rusko reprezentanco. Huntelaar je podpisal MILAN - Nizozemski napadalec Klaas-Jan Huntelaar, dosedanji nogometaš Reala iz Madrida, je za 15 milijonov evrov odškodnine podpisal pogodbo z ekipo Milana. Petindvajsetletni Huntelaar je podpisal zvestobo do leta 2013, letno pa bo dobival po tri in pol milijone evrov. EVROPSKA LIGA, 3. predkrog: Gand - Roma 1:7, Interblock Ljubljana - Metalurg Donjeck 0:3. Bolt in Gay tudi v Bruslju BRUSELJ - Dvoboj med olimpijskim zmagovalcem Jamajčanom Usainom Boltom in svetovnim prvakom Američanom Tysonom Gayjem bo v središču zanimanja med svetovnim prvenstvom v atletiki v Berlinu (od 15. do 23. avgusta), oba šprinterja pa se bosta pomerila v teku na 100 m tudi 4. septembra v Bruslju. Varese - Milano že v 1. krogu BOLOGNA - Košarkarska zveza je objavila koledar A-lige, ki se bo začela 11. oktobra. Državni superpokal med Sieno in bolonjskim Virtusom bo 4. oktobra. 1. krog: Siena - Napoli, Roma - Cremona, Bologna - Montegranaro, Cantu - Treviso, Ferrara - Teramo, Avellino - Pesaro, Ca-serta - Biella, Varese - Milano. Ballan 1. po Poljski KRANYCA - Na peti etapi kolesarske dirke po Poljski je zmagal Alessandro Ballan, ki je tako prevzel tudi vodstvo na lestvici. Danes bo na vrsti 162 kilometrov dolga »karpatska« etapa od Kroščenka do Zakopan. Dirka po Poljski po končala v nedeljo v Krakovu. Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na svetovnem atletskem veteranskem prvenstvu v Lahtiju na Finskem osvojil še tretjo srebrno medaljo. V svoji paradni disciplini na 20 kilometrov (v kategoriji M55) mu v Felmann Parku ni uspel podvig in osvojitev najžlahtnej-šega odličja. Mehikanec Jose Luis Lopez Camarena je bil za 12 sekund hitrejši od tržaškega tekmovalca, ki nastopa za slovensko reprezentanco. Ruzzier je 20 kilometrsko razdaljo prehodil v času 1.42:40, Ruzzierjev večni tekmec, Mehikanec Camarena pa v času 1.42:28. Na tretje mesto se je uvrstil Francoz Patrice Brochot, ki je skozi cilj prišel v času 1.45:48. Slovenski reprezentant Peter Rondaij je bil na koncu 15 (2.11:40). Prvi od Italijanov pa je bil Pierangelo Fortunati, ki je s časom 2.08:13 osvojil 11. mesto. V Lahtiju je nastopilo 23 hitrohodcev. Fabio Ruzzier se iz Lahtija vrača s tremi kolajnami. Drugo mesto je osvojil še v hitri hoji na razdalji 5 kilometrov na stezi ter na daljši 10 kilometrski razdalji. »Pravzaprav kolajne so štiri, saj smo ekipno s Slovenijo osvojili prav tako drugo mesto. Zmagal je Nemčija. Vsekakor sem s sojenjem zelo razočaran. Mehikanec je v zadnjem delu tekel in sodniki bi ga bili morali diskvalificirati. Kljub temu je treba poudariti, da je bil to šesti najboljši čas na SP,« je po tekmi dejal Ruzzier. KOLESARSTVO, LJUBITELJI Po FJK: kolesarji tržaške ekipe z glavnino V drugi etapi 36. kolesarske dirke po Furlaniji Julijski krajini za ljubitelje, 98 kilometrov od Štarancana do Varma, se tekmovalci tržaške ekipe Team Eppinger Saab TS20 niso izkazali. Pravzaprav jih je presenetila skupina 17 kolesarjev, ki se je staknila od glavnine in med dirko nabrala določeno prednost. Kolesarji tržaške ekipe so pripeljali skozi ciljno črto z glavnino. Roberto Vidoni in ostali so zaostali 2 minuti in 30 sekund. Zmagal je Alessandro Merlo. Danes bo na sporedu tretja, 87 kilometrov dolga etapa od Cordovada do Montenarsa. NOCOJ V TRSTU Na Velikem trgu bodo predstavili Triestino Nocoj, ob 19. uri, bodo v okviru poletnih večerov Serestate na Velikem trgu v Trstu predstavili Triestino, ki bo 23. avgusta začela novo sezono v nogometni B-ligi. Triestina bo v nedeljskem drugem krogu državnega pokala gostila na tržaškem Roccu Foggio. Tekma bo ob 20.30. Novi odbor ŠD Mladina Novoizvoljeni odbor športnega društva Mladine se je pred kratkim sestal in takole porazdelil funkcije: predsednik: Boris Bogatec; podpredsednika: Franco Drassich in Sonja Sirk; tajnika: Darko Pahor in Ivana Sullini; blagajnik: Edvin Gustincic; referenti sekcij: Ennio Bogatez in Walter Kerpan za smučarski odsek, David Bogatec, Mateja Bogatec in Erik Tence za rolkarski odsek, ter Gabriela Bezin za planinski odsek; gospodarja: Livio Sullini in Vojmir Tretjak; odborniki rolkarske sekcije: Toni Balzano, Boris Bogatec, David Bogatec, Mateja Bogatec, Paolo Košuta, Vanda Puric, Erik Tence; odborniki smučarske sekcije: Ennio Bogatez, Ivan Kerpan, Walter Kerpan, Walter Puric, Sonja Sirk. Mateja Bogatec (Mladina) Mateja Bogatec, rolkarica kriške Mladine, je včeraj z državno reprezentanco nastopila na prvi preizkušnji tretje etape svetovnega FIS pokala v kraju Aure na Norveškem. Na sporedu je bila ekipna štafeta, ki ni dodelila novih točk na lestvici svetovnega pokala. Mateja Bogatec, vodilna v skupnem seštevku, je tekmovala z mladinko Angelico Tagliati. »Azzurri« sta osvojili drugo mesto. Na 700 metrov dolgi progi sta ju premagali le Rusinji Ektova in Laza-reva. Na Norveškem je včeraj deževalo, tako da je bila tehnično zahtevna mestna proga spolzka in nevarna. Danes bo na Norveškem prost dan, jutri pa čaka Bogatčevo 200 metrov dolg sprint, na katerem bodo podelili nove točke za svetovni FIS pokal. V nedeljo se bodo najboljši svetovni rolkar-ji pomerili še na 16 kilometrski razdalji s skupinskim startom. □ Obvestila AŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da se bodo v ponedeljek, 10. avgusta, začeli treningi za vse članske in mladinske kategorije. Prvi trening in sestanek bo ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Urniki treningov bodo nato izobešeni na vhodnih vratih telovadnice. AŠD BREG - košarkarska sekcija, obvešča, da se bodo pričeli treningi za letnike '95, '96, '97 v ponedeljek, 17. avgusta, ob 18. uri v telovadnici Silvano Klablan v Dolini. Vabljeni tudi fantje, ki bi radi spoznali košarkarske veščine. OK VAL in ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Standrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Standrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). NOGOMET - Novinec v najvišji deželni elitni ligi Na delu tudi Kras Koimpex Predsednik Niko Centrone in Vojko Kocman sta optimista - V državnem pokalu najprej proti Vesni Od srede so na delu tudi nogometaši Krasa Koimpex, ki bodo v sezoni 2009-10 naša najvišje rangirana ekipa, saj bodo igrali v elitni ligi. Ta teden bodo »rdeči« v Repnu trenirali pod taktirko kondicijskega trenerja Mateja Bombača, medtem ko se bo glavni trener Alessandro Musolino pridružil v ponedeljek, saj je še na dopustu (tako kot Bertocchi in Vigliani, ki se vrne že danes). Nogometaše, jedro ekipe je v glavnem ostalo nespremenjeno, sta pozdravila predsednik Niko Centrone in glavni pokrovitelj Vojko Kocman. Centrone je poudaril, da mora biti ekipa tudi letos enotna tako kot v lanski sezoni. Kocman pa meni, da se lahko moštvo tudi letos poteguje za mesta v zgornji polovici lestvice. »Nismo favoriti, ampak lahko prispevamo svoje,« je dejal. Kras bo v 1. krogu državnega pokala igral proti Vesni. Tekma bo v soboto 29. avgusta v Križu. Krasovi mladinci bodo s pripravami, pod taktirko trenerja Marina Kraglja, začeli 17. avgusta. KRAS KOIMPEX 2009-10 Vratarji: Mattia Bossi (1990), Michele Contento (1979), Giovanni Dedenaro (1991); obramba: Matej Ba-gon (1987), Michele Banello (1981), Dimitri Batti (1986), Niko Jevnikar (1991), Jacopo Latin (1991), Luca Paravan (1991), Marco Sessi (1977), Daniel Tomizza (1983); sredina: Marco Bertocchi (1982), Roberto Candotti (1992), Matteo Centazzo (1984), Matteo Cipracca (1981), Gabriele Giacomi (1985), Edoardo Moroso (1992); napad: Gabriele Bernabei (1985), Radenko Kneževič (1979), Jar Martini (1991), Federico Orlando (1990), Marco Vigliani (1982) Trener: Alessandro Musolino; športni vodja: Goran Kocman; pomožni trener: Dino Vidoni; trener vratarjev: Roberto Benvenuti, pomagal mu bo Andrea Loigo; maser in kondicijski trener: Matej Bombač PRIHODI: Edoardo Moroso (Triestina), Luca Paravan (Juventina), Marco Vigliani (Muggia). ODHODI: Giulio Cerrano, Matteo Costa, Ryan Mania', Piero Metullio (Muggia), Luca Mosca, Luca Orzan, Alessio Pohlen. ■fwi dz >jduz !>|si!uu8>| lv 'c3dz) 5!5UU!S >l!U|OS sdu 9p 'efpjDfud dz udBds^i ppuoa '(°!l!na) JDS>|oq MSDZ4 ZP 'D>|!U|oq Dqj>|so '¿C 'ifpuDJj a ojseuj oisfujsnpui Q£ 'nuDi|ej;s ud [|p 9£ 'N£IZ D0|U|0;S8Jd DiUDp>|9u 'DU|DfDpojd D>|sp;ue!JO ZZ 'iflbpg a ruden a !uioa |uaoj.sas ¡Aid a uefpDJodn 3|Aid 'dmjs |upq -0c 'zu» pspa "83 '>|85fps8A Ao6j8q|8|ds '92 'ss|d !>|spnf| !>|sunuuoj pz 'D>po ZZ '(DfUDj) DfU!>|DAld DUAO4.8AS 'D0UD>|p;0>| DAOjepd "OZ '(OUU!SSD|/M) J8SIZ8J U| oepjBi !>|suj|!i !>|SUDi!p;! gi 'eADjsod G>jd9J>j !>|50UJ £1 'JD9~| d>|Aed D>jSOOUD4 ' 11 'efppZDJ 8U55|Jo6 8>|!|8A 8fQ8| 0>]SJDJ60.PJ '01 '( 3DZ) Dpz iPJDS!d !>|S03UD4 '6 'sd|6 ao>nq '8 'A|ZOd '|8dD L 'D>pqOJ D8IP8AZ '9 'DADZJp D>|S[|ZD 'S 'fDgni ■p 'osq8JZ !>|sqDJD £ 'jojdu8s !|juun sdu ~z 'eppuuiH nfzouzA qo ¡fpui a ojseuj ■ i :ON5ldAVN ■ninpips qo A|pz '4SOU5D6njp DgDJApo |>| '>|8Aop 'f|e+DS|d !>|su8AO|s 'ao>|!usd|6ouuds zsjq djdw -pp '(PD0) JD>|!USDQ !>|SUDi!p;! |UDUZ ZV 'euurcpd 'sBpa >|04.ud |usep OP 'fp>injs >nuo!duJ!p p|su8AO|s '8£ 'SSOS fpppD|>|S !>jSU9AO|S '££ '(epnDio) f|e+DS|d !>|so3UD4 - o^sjdoias -g£ '('5DZ) 5!ZOg f|9JDS|d |>|SU8AO|S '££ 'L|!f8U8J!d a DAjspnfi ^upDdud -Z£ '8f|8SDU ssfuduu 'nfpDT a DU!pj>|od 'opDiuoj su6|Ap !>| 'dpjs ¡upoA LZ 'ifldolo a pj>| '93 "■■upofci >|Dunf !>|S8|6ud -pz 'oj;uo>| du joao6po -£z 'zoa !>|S!UZ8pz jjdpo -iz ')|o^g|oa !>|sdojA8 '03 'Gudjs) >|!up8sp8jd u|p0 -6l 'DU!4.S|| DupDjn 'UD4.UD| DZ >|DUZ !>|S[!UU8>| '91 '>l!UA8foq usjsjds -gi 'uuojq dz >|duz !>|si!ujs>| pi '8U|jqop 8U4.0UU6 DZ SfUDASpDZUd '21 'nfjOUU UU9>jSUJ9ZOp9J3 A >pjo !>|5j6 ifgsAfDU £ 'CMUU3) >1!+u>1 |ueqsD|6 in jueBmp 'fpppD|>|S !>jSU9AO|S ■ l =ONAVŽIOaOA 6f ■ 8» Lf 9t S t" »t m zt m It Of ■ 6£ 8£ m Ll 9£ se ■ K ££ ■ Zt ■ I£ ■ 0£ 61 m 81 LZ sz n ■ £Z ■ ZZ IZ oz m 61 m 81 Ll 91 ■ SI ■ n £1 Zl II 01 S * ■ s f £ z 1 (OM) TONVZId)! Slikovna križanka, vodoravno: kemija, aragon, Tirana, etii, Detoni, trema, at, lopa, oer, kepa, opas, P.I., pomoč, poligon, Scila, Amaral, Pohlin, tič, ponev, Eti, Anit, viskoza, Nemo, Kanoni, pokol, R.O., lok, Obama, Ivrea, M.R., akronim, ol, Pirnat, lliada, S.T., R.A., karton; na sliki: Topolovo. Križanka, vodoravno: 1. Adamič, 7. Kreta, 12.materializem, 14. Br, 15. taktik, 16. La, 17.akt, 19. Kale, 20. Ren, 21.lora, 22. re, 24.Hood, 25.Abote, 27.tromba, 29.Rieti, 31.kraj, 32.Bask, 33.P.B„ 35.Anet, 37. Ati, 38.Leon, 42.Lemer, 44.tr, 45.Anton Ingolič, 48.rasist, 49.Aniva. Rebus: T os osa M Ivan Dali = To so sami vandali. -3All$3d avz-z) snaad (uudluj6h) Bopmj !>isuueu = NI3d • Z|qojp !>|sadupud>|s = a30 • iFioudjj a ojseuj = dV9 • (o>|ADjqna) f|8ppD|>|s !>|sdajl| = iNOiaa • fispsid |)|sooudjj = NOSVžIV • ^|uzo| a0pj)|0s = HNV • jeusjj |ujeuuo6ou |>|S|!ZDjq = iVdVIAlV - )l33aVA01S VNiusva vasraisnaNi 3l5NVriOO)l «osi 3NiAonoa 3A3rasiao aivAisrad VNIN3HV3I vrNDivNnr VAaroisioi Nvmiiassz HirasaBid IPNVtDON (0199019) niNaasasid msNvmvii 1H9I0A 031VU9I DISH31MV 038392 Dišava* AONVAOIS iivisvovnd naivsu asooNvaj 0393HZ Disavav lil 09INUO A aosriAViiaz OMTVVftlll voianisn> aasi;» soa 30INZ033I 13Q H3A3H3IN liVDSO osrwi)i) vouaravH vrNiuiiv V>SW3N vNonao vrNva>i3N iriavsnosA srA0ii09 VXAirW3WZ llSdd 3I3rRldS SOJI IN3rN3133IS '03I33CHIZ 3Z0313ri3NA 3X0910 V2V)IAIHI 3f1ilWlV)l nsnrvNiii vsssnaa 0IS3HVN laaavN oajiavji naaazv«a vnmon VZVZIN d3 A3ni3N0H oai3Nvr 30" (1210) UVNIAON "IS ITOIINVZ WNZ 'H33I 'rmvsid is H2IA V3IN0JI inivirAasA 01S3IN N3MO (KVHOia HvaoA Hioar OISATIOd V10M9 VAirid31 iroNvuj A oiaw 0VH9NI OU13ld ziaoaa DISAVN -laims NOdOlSVN niNAvr a3iw Nszvroe zroiv vina» 3iA093inv «v)iiiv50)ns vaosod VUSTNIHIDI V)l010l0d 03N0313I3Z0 v)iNvsrva)is vranvNaiA ONSVHN VNU3A VS ■3inrxvNnr av?Avi OI9U3S rvns 3rsoxz\fti '5sn> 3IINA3NO rOAl '>INA3NQ DISilOIMlild iN) HVdDI »ISN3A01S H3INV2I onissvn oiovnvg) vaz XINa3Sa3Hd 93)IVSVW Vrnon 3HNA3NG KISHONlild 1838 »iNzai AOiVil)IOS 03N313H31M H3N3ZU NI SV13H090N Disiizvag lfNVa>3N irRmnosoA »INIOJI ■090NH osaiz ')IElSndVN 3r041S Vraoaovz aouoad ll!l)IOd 5l?NRId siaos OlOd IAONS HV8 ■H3N3!ldSNI HI1SOM1SV1 O VQ3A 0W1 1IAV1SS 600Z utJUVA^ ap vi a^Jdii 's iJOvw vtj OVi o>v> V>INVZId>l VNAO>inS Q'l5 !dOIBAi§9|!A U| 0>|B1 'Jo6| ^ " :oief|ABjd!Jd UBJJS 6002 ejsnBAe 7 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: MLPZ Sveti Ivan 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 22.50 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 5 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Športne vesti 20.45 Šport: Nogometna tekma Juventus - Villarreal 22.55 Dok.: Pianeta Terra - I mari poco profondi 23.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.10 Variete: Videocomic 6.20 Dokumentarec 6.35 Aktualno: Caro amore... 6.50 Aktualno: Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '04, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Film: La vendetta dell'amore (triler, Kan., '05, r. D. Jackson, i. A. Paul) 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del-la giustizia ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Jerryssimo! (kom., 'ZDA, '69, r. G. Marshall, i. J. Lewis, A, Francis) 10.35 14.45 Aktualno: Cominciamo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Kolesarstvo - Gran Premio Industria e Commercio 17.15 Nad.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: La Grande Storia 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mc Gyver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Big Man - Polizza inferno 16.30 Film: Davide e Betsabea (zgod., ZDA, '51, r. H. King, i. G. Peck) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Nan.: Il commissario Navarro 23.15 Film: The Abyss (fant., ZDA, '89, i. E. Harris, M.E.Mastrantonio) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.35 Film: Avviso di chiamata (kom., ZDA, '00, i. M. Ryan) 9.30 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Film: La vita di Sarah (kom., ZDA, '07, r. P.A.Kaufmann, i. J. Beals, P. Outerbridge) 16.00 23.55 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 16.35 Nan.: Carabinieri 7 17.35 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Scherzi d'amore (kom., ZDA, '04, r. L. Sheldon, i. C. Lahti) 23.20 Film: American Gigolo (dram., ZDA, '80, r. P. Schrader, i. R. Gere) V Italia 1 6.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Vita Smeralda (kom., It., '05, r. J. Cala, i. L.D.Santo, E. Pedron) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Nan.: The Shield 7.00 7.15 8.10 9.30 12.00 12.05 12.40 13.15 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 20.00 20.30 20.55 22.50 23.30 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik Nan.: The flying doctors Aktualno: Storie tra le righe Nan.: Don Matteo 5 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Hard Trek 19.05 Aktualno: Divertiamoci... Antichi palazzi del FVG Variete: ...Tutti i gusti Variete: Village Dokumentarci o naravi Nan.: Lassie Risanke Glasb.: Palco, gli eventi in Tv Deželni dnevnik Film: Thunder (pust., '83, r. L. Lu-dran, i. M. Gregory, A. Sabato, B. Svenson) Variete: Qui Cortina Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Nan.: Cuore d'Africa 16.05 Nan.: Star Trek 17.10 Dok.: La7 Doc 18.05 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Niente di personale remix 21.10 Resničnostni show: Vivo per miracolo 23.45 Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 7.00 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Žogarja - Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.55 Dok. film: Valerijine besede (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.35 Dolgcajt - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.30 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na... (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 20.30 Števerjan 2009 21.45 Slovenija moja dežela 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 9.00, 2.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 13.00 Umetnost igre - Žive igralske legende (pon.) 13.30 Dr. Tomaž Brejc: Besede in slike (pon.) 14.10 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 7.8.1991 13.35 Evropski magazin (pon.) 15.05 Črno beli časi (pon.) 15.50 Circom Regional 16.20 Kuharska oddaja: Za prste obliznit (pon.) 16.45 Primorski mozaik 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper 18.50 Zlata šestdeseta 20.00 Dok. serija: Uganke Svetega pisma 20.50 Nad.: Ukradeno življenje (pon.) 21.40 Film: Dick Tracy (pon.) 23.25 Čez planke: Kosovo (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Rhino! (ZDA, '65, i. H. Guar- dino, S. Eaton) 16.00 Artevisione 16.25 Dok. odd.: Obtoženec Milosevic 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.05 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 22.15 Globus 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Glasb. odd.: Folkest 2008 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 0.40 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik (pon.) 10.05 17.05 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Videofronta 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv: Planota 21.00 Razgledovanja 21.30 Mozaik (pon.) 22.30 Vedeževanje s Cvetko RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 10.45 Zvezdni utrinki v kozarcu; 11.30 Nova številka liter. revije Fontana; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 21.45 Slovensko nogometno prvenstvo v živo; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 7. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -64 cm, ob 12.05 najvišje 42 cm, ob 17.45 najnižje -19 cm, ob 23.18 najvišje 39 cm. Jutri: ob 5.52 najnižje -60 cm, ob 12.30 najvišje 44 cm, ob 18.16 najnižje -20 cm, ob 23.42 najvišje 32 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER RUSIJA - Med počitnicami v Sibiriji Vladimir Putin se je spet nastavil fotografom goloprs rj ■ — - r . m r * ■■ _ MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je fotografom znova pokazal svoj torzo. Nekdanji ruski predsednik se je javnosti goloprs in na konju razkril med obiskom regije Tuva v Sibiriji. Fotografi so ga ujeli še, ko se je odpravil plavat, poziral pa jim je tudi na drevesu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Putin je regijo Tuva znova obiskal dve leti potem, ko je tam počitnikoval z monaškim knezom Albertom II. Tudi takrat se je fotografom razkril zgoraj brez, kar je v tistem času sprožilo vrsto špekulacij. Takrat se je namreč približeval konec njegovega drugega predsedniškega mandata, ni pa še razkril svojih načrtov za prihodnost. Nekateri so javno razkazovanje Putinovega mišiča-stega torza razumeli kot znak, da se ne namerava odreči oblasti. (STA) ke, kot je npr. delo ponoči ali ob sobotah oz. nedeljah. Na ta način po izračunih 24Sata hrvaški davkoplačevalci zgolj za Sanaderjeve varnostnike odštejejo 5000 kun (670 evrov) dnevno. Temu znesku pa je nato potrebno prišteti še stroške obratovanja čolna, ki Sanaderja spremlja na njegovem križarjenju. V spremstvo mu je pomorska policija namreč namenila svoje najboljše plovilo, "Krapanj", ki na dan potroši za približno od 200 do 300 litrov goriva. To pomeni okoli 7500 kun (1000 evrov) na dan. Na Krapanju je še tričlanska policijska posadka in tudi to je treba plačati. Poleg tega je treba plačati še varnostno preverjanje krajev, kjer se Sa-nader vendarle odloči izkrcati. Skupaj torej po oceni 24Sata 20.000 kun dnevno. Poleg tega Sanader še vedno prejema tudi premiersko plačo v višini 22.500 kun (3000 evrov). "Nam so pa uvedli dodatni davek na plačo v višini od dveh do štirih odstotkov," ob tem zaključi hrvaški časnik. (STA) HRVAŠKA - Nekdanji premier na počitnicah Sanader stane državo 20 tisoč kun dnevno Ruski premier Vladimir Putin v Tuvi v Sibiriji ANSA Ivo Sanader FRANCIJA - Mati je bila Francozinja, oče pa nemški vojak Sin nacista po 60 letih dobil nemško državljanstvo PARIZ - Več kot 60 let po svojem rojstvu je Daniel Rouxel, sin Francozinje in oficirja nemškega Wehrmachta, v sredo dobil nemško državljanstvo in si s tem, kot je sam dejal, povrnil dostojanstvo, saj končno ni več "pankrt". Po desetletjih ponižanj s strani Francozov 66-letni Rouxel končno čuti, da je z dvojnim francosko-nemškim državljanstvom dobil legitimno identiteto. "Sem Nemec. Nisem več pankrt. Sem otrok, kot vsi ostali. Končno imam tudi drugo polovico, ki sem jo tako kruto pogrešal," je v sredo ob odhodu z nemškega konzulata v Parizu povedal objokani 66-letnik. Rouxel je bil rojen leta 1943, ko je bi- Daniel Rouxel la Francija pod nemško okupacijo. Njegova mati je delala v kantini nemškega letalskega oporišča v Bretaniji, kjer je spoznala poročnika Otta Ammona. Ammon je bil kasneje ubit v osvoboditvi Francije s strani zavezniških sil in ker mati po vojni ni bila sama sposobna vzgajati otroka, je skrb zanj prevzela babica. Z babico je živel v majhni vasi, kjer pa so ga kot nezakonskega sina nekdanjega sovražnika slabo sprejeli. Redno je bil tarča sovraštva in mučenja s strani sovrstnikov, babica ga je pogosto zapirala v kur-nik, uradni predstavniki pa so se javno norčevali iz njega. Niti nemški niti francoski uradniki se po vojni niso želeli ukvarjati z vprašanjem otrok pripadnikov okupatorske vojske. V uradnih dokumentih je bil tako njegov oče preprosto zaveden kot "neznan". (STA) ZAGREB - Čeprav je Ivo Sanader odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in odšel na dopust, hrvaške davkoplačevalce še vedno stane okoli 20.000 kun (2700 evrov) dnevno. Toliko naj bi namreč stalo zgolj varnostno spremstvo, do katerega je Sanader kot bivši premier upravičen, piše hrvaški časnik 24Sata, ki se sklicuje na vire na notranjem ministrstvu. Kot navaja časnik, Sanader na svoji 18-metrski jahti "Malo vitra" pluje že okoli 20 dni in jo le redko zapusti. V skladu z zakonodajo pa je upravičen do najboljšega varovanja. To pomeni pet osebnih stražarjev, ki so s premierom noč in dan. Dva sta neprestano ob Sa-naderju, ostali pa vmes počivajo, saj lahko delajo le osem ur dnevno. Če delajo več, potem to pomeni, da so upravičeni še do plačila za nadure, pojasnjuje časnik. Vsak Sanaderjev osebni stražar ima osnovno plačo 6000 kun (okoli 800 evrov), k temu pa je treba prišteti še dnevnice ter terenske in druge dodat-