STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXIII december 1976 Za nami je uspešno poslovno leto Ob prehodu starega leta v novo se vedno znajdemo v nevsakdanjem slovesnem občutju. Razmišljamo, kaj smo naredili v minulem letu; ali smo uspeli uresničiti sprejete naloge, čemu smo posvečali največ svojega dela, česa nismo opravili dovolj temeljito in dosledno za dobro nas vseh. Nedvomno je za nami uspešno m ustvarjalno leto, čeprav je bilo v njem tudi trdih preizkušenj in iskanj v prizadevanjih za stabilizacijsko gospodarjenje. Doseženi rezultati v tem letu, na katere smo lahko ponosni, bi bili v strnjeni obliki naslednji: — presegli bomo letni plan realizacije za okrog 3%, pri tem plan izvoza za okrog 15%, čeprav je bil plan izvoza večji za 50% od doseženega izvoza v letu 1975; — doseženo realizacijo smo z racionalnim premeščanjem delavcev, z zmanjšanjem bolniških in ostalih izostankov dodali z istim številom zaposlenih; — bistveno smo zmanjšali delež uvo-Za. tako da predstavlja le okrog 30% od vrednosti izvoza; — zaloge gotovih izdelkov, ki so se nakopičile v kriznem obdobju od drugega Polletja 1974 do konca leta 1975, so sko-rai v celoti plasirane v prodajo; — dosegli smo planirano rast popreč-nega osebnega dohodka v letu 1976 za okrog 22% ter v okviru nove kategoriza-c'je delovnih mest ob koncu leta povečali startne osebne dohodke v poprečju za okrog 15%; — v okviru razpoložljivih investicijskih sredstev smo nadomestili najpotrebnejša osnovna sredstva v proizvodnji, delno opravili rekonstrukcijo v TOZD-4, zgradili Parkirni prostor izven tovarne, asfaltirali velik del tovarniških dvorišč in izvršili vse Priprave (projektne in finančne) za izgrad-nJo poslovno-upravne stavbe in samopostrežno restavracijo; — odprli nov sodoben INTERIER v “Pogradu in kupili prostore za nov IN-1 ERI ER v Sarajevu; , — s povečanim stanovanjskim prispev- kom tn združevanjem sredstev v okviru stanovanjske skupnosti Kamnik zagotovili redstva za izgradnjo 38-stanovanjskega P'oka, ki bo dograjen do konca prihod-nJega leta; — v široki javni obravnavi sprejeli vr-to samoupravnih sporazumov, (o delov- nem redu, o oblikovanju in delitvi sklada . kupne porabe, sistemizaciji delovnih mest !n delitvi dohodka in osebnih dohodkov) n ostalih samoupravnih aktov (statut in pravilnikov), ki sicer niso v celoti sklajeni z načeli nove ustave, so pa v kladu z obstoječimi veljavnimi predpisi in prizadevanji za preobrazbo naše družbe. Tu velja še posebej omeniti nov sa-samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest in delitvi osebnih dohodkov, saj je znano, da se je pripravljal skoraj 2 leti. Ob doseženih rezultatih pa bi bili neskromni in nerealisti, če bi ne povedali, kje nismo v celoti opravili svojega dela. V razvijanju novih samoupravnih odnosov, ki so zapisani v ustavi, v zakonu o združenem delu ter sklepih ZK in sindikatov, (Nadaljevanje na 2. strani) -**■****-X-*******X-*»r***X->«->1-J*-****-*-*****-*****-***********-*-****** ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ * ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ c\hSetn naMm btalcem &cečn& in u&pe&n& nOM Leta 1977 Uredništvo ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ********************************************************** mm- r ' (Nadaljevanje s 1. strani) ZA NAMI JE USPEŠNO POSLOVNO LETO v mnogočem kasnimo. V okviru razprav o zakonu o združenem delu nismo dokončno našli vseh rešitev naše bodoče samoupravne organizranosti, 'lahko pa ugotovimo, da je razprava razgibala vse zaposlene. Nesporno dejstvo je, da je samoupravna zavest vedno bolj prisotna pri veliki večini delavnih ‘ljudi. To se zlasti kaže v tem, da vse več delavcev tvorno sodeluje pri iskanju rešitev, ki bodo ustavna načela, posebej pa še določila zakona o združenem delu, uresničili v vsakdanji praksi. Čeprav z doseženim nismo zadovoljni, pa ne smemo biti preveč nestrpni. Nestrpnost nas lahko zapelje v enostransko ocenjevanje doseženega, ker vidimo samo težave ‘in odpore, ne vidimo pa tistega, kar smo že storili. Da bi dosegli želje n e poslovne cilje tudi v letu 1977, morajo biti naši napori usmerjeni predvsem v obvladovanje vseh oblik stroškov poslovanja in v povečano prodajo preko lastne prodajne mreže. V ta namen bo potrebno prilagoditi proizvodni program, oziroma zožiti asortiment na tiste skupine proizvodov, ki zagotavljajo večje serije in večjo stopnjo kritja. Težiti moramo k večji storilnosti, da bomo lahko sledili večjim življenjskim stroškom z večjimi osebnimi dohodki. Na področju investicijskih naložb stoje pred nami naslednje naloge: dokončati gradnjo poslovno-upravoe zgradbe z restavracijo, rekonstruirati stolarno in TOZD-4 in modernizirati proizvodnjo z novimi stroji in napravami v tistih poslovnih StoBovi interieri Osnovni Stolov proizvodno-prodajni program za jugoslovanski trg so izdelki za opremo objektov. Naša delovna organizacija je vseskozi po osvoboditvi poznana po izdelkih, ki se uporabljajo za opremo hotelov, restavracij, kinodvoran, upravnih stavb itd. Za 'tako vrsto blaga je pomembno, da se ga predstavi čim večjemu številu kupcev in projektantov. Ker pa je naša delovna organizacija sorazmerno precej oddaljena od jugoslovanskih tržnih centrov, ki jih lahko enačimo z republiškimi središči, smo že pred desetimi leti pričeli razmišljati o uvedbi, oziroma o ustanavljanju lastnih razstavno-prodajnih prostorov v največjih jugoslovanskih centrih. Trgovine s pohištvom, ki so last trgovskih organizacij združenega dela, so predvsem namenjene za razstavo in prodajo širokopo-trošniškega blaga in ne morejo predstaviti našega kompletnega proizvodno-prodajnega programa, predvsem pa ne v takšni meri, ki bi lahko kupcem predstavljal celovit pregled naše proizvodnje. Prav tak razstavno-prodajni prostor, ki smo ga v začetku imenovali »prodajalna«, pozneje pa preimenovali v »Stol-lnterier«, smo odprli v 1,1967 v Ljubljani. Izkušnje, ki smo jih pri tem pridobili, pa so nas navajale na ustanavljanje takih prostorov tudi v drugih republiških središčih. Nekaj povsem normalnega je, da smo kupcem pri ogledu našega asortimenta nudili tudi strokovno pomoč, oziroma svetovanje pri nakupu. Tako se danes vsi naši Interieri — v Ljubljani, na Duplici, v Zagrebu, v Skopju in v Beogradu — ukvarjajo tudi s prodajo investicijskega blaga, pa tudi ši rokopotrošn iškega blaga. Potrebno je dodati, da je naša delovna organizacija izdelovala in prodajala vseskozi tudi leseno im tapecirano sedežno pohištvo, ki se da zelo dobro uporabiti, oziroma vkomponirati pri opremi stanovanja. Z uvedbo UNI-programa, s katerim se lahko opremijo spalnice, dnevne sobe, delovne sobe, študentske sobe in predprostori, smo našo ponudbo za opremo stanovanja samo še popestrili in jo kompleti rali. Obstaja pa še zelo pomembno dejstvo, da vseh kupcev po Jugoslaviji ni bilo mogoče obdelati iz centra, tj. iz delovne organizacije in smo morali tudi našo prodajno operativo približati tržišču. Zato so V prodajnem oddelku v TOZD 1 enotah, v katerih bomo najhitreje dosegli večje poslovne učinke. Naloge, ki si jih zastavljamo, niso majhne, ni pa dvoma, da jih bomo realizirali s skupnimi močmi, ker se zavedamo, da je usoda vsakega izmed nas tesno povezana z delovno skupnostjo, v kateri delamo in ustvarjamo. Doseženi rezultati v letošnjem letu, ki so nad pričakovanimi, so nedvomno rezultat prizadevanj vseh zaposlenih, zato gre priznanje in zahvala vsem članom delovne skupnosti. VSEM STOLOVCEM IN OSTALIM OBČANOM OD SRCA 2ELIM SREČNO, ZDRAVO IN USTVARJALNO LETO 1977. I. Urh Tone Palčič sodelavci v Interierih zadolženi tudi za obdelavo terena in komuniciranje z vsemi projektanti, potencialnimi kupci in kupci ter nas tudi obveščajo o stanju na posameznih tržiščih. V prodajnem oddelku, ki je lociran v tovarni, pa skrbijo za zvezo z Interieri komercialni referenti. Njihova naloga je, da vsa naročila pravočasno in pravilno posredujejo v proizvodnjo, skrbijo za odpremo blaga, za vso dokumentacijo, dajejo informacije o vseh prodajnih in plačilnih pogojih itd. Najpomembnejše prodajno mesto Stola pa je še vedno prodajno mesto (lahko bi ga imenovali tudi Interier) v tovarni, ki je center vsega dogajanja. Veliko pomanjkljivost, ki jo že vseskozi čutimo pri sprejemu kupcev, je pomanjkanje razstavnega prostora. Ta problem bomo rešili s prostorom, ki ga bomo dobili v naslednjem letu v novi upravni stavbi. Za zaključek moramo poudariti, da so se nam naložbe v Interiere dobro obrestovale in da brez takih razstavno-prodajnih prostorov še zdaleč ne bi mogli v takšni meri uspešno obvladovati jugoslovanskega trga. T. Palčič Stol na Beograjskem sejmu V času od 18—21. novembra je bil v Beogradu mednarodni salon pohišiiva in notranje opreme. Stolove proizvode smo razstavljali na površini 470 m2. Pripravili smo večje število novih modelov za tapetniški in kovinski sedežni program. Program proizvodov je zajemal tri skupine: 1. Oprema kino, športnih in drugih dvoran. 2. Novi modeli klubskih garnitur. 3. Stanovanjski uni-program. Največje presenečenje na sejmu je bil prav gotovo naš paviljon, posebno še, ker smo v zadnjih letih na tem področju zaostajali. Glavna atrakcija paviljona je bil platnen strop, obešen na konstrukcijo gradbenih cevnih odrov. Prav tako so bila efektna tla iz smrekovih palet v naravni barvi. Uspela likovna rešitev paviljona je pripomogla k večjemu propagandnemu efektu in zanimanju za naše podjetje *n izdelke. Program opreme kino, športnih in drugih dvoran smo prvič prikazali z kompletno vsemi modeli ter nekaterimi novostmi, kot je uporaba lupine za športne objekte, sistem kovinskega nakladalnega stola z možnostjo sestavljanja v vrste in novi kino fotelj z istočasnim dvigom sedeža in hrbtišča. Program novih klubskih garnitur je vključil fotelje od vidnih lesenih konstrukcij do v celoti tapeciranih garnitur. Upo-rabljeno je bilo novo blago TDT, kar je dalo celoti tudi svež barvni efekt. $ 4/ jj| •A-'8 v\>XN\X\XNXVVCSNNNNNX>XX>XXSX\\\NXN>XXXNXXNSXXVNXNNXX\X\NNXNXNXNX XXXXXXXXXXXVNXXXXXXXV'XXXXXXXXXVXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXS Program stanovanjskega Uni-pohištva je bil adaptiran z nekaterimi novostmi, kot so furnirna vrata, lužena v Wenge in zeleni barvi ter novi kovinski ročaji. Odlična zasnova paviljona in skrbno sestavljen program izdelkov so bili deležni pohvale prav vseh. Za izdelke smo bili nagrajeni z dvema diplomama Dizajn centra iz Beograda. Politika razstavljanja r.a manjšem številu sejmov, a na teh efektno, se je prav tu pokazala kot pravilna in lahko pripomore k vzdrževanju renomeja podjetja. Letošnji sejem ni pokazal napredka enakemu zadnjih treh let, ker so v letošnjem letu zatajila predvsem nekatera renomirana podjetja. Edina izjema je NINA Novi Sad, ki že več kot preseneča z vedno novimi omarastimi rešitvami s konceptom sodobnega opremljanja prostora. Del omarastih proizvodov je bil zanimiv tudi v združenih organizacijah Slovenijalesa. Omeniti je potrebno še LIPO - Ajdovščina, ki vedno širše vključuje v svoj program bogato sedežno pohištvo iz vezanega lesa po skandinavskih zgledih. Opazili smo tudi precej kopij naših modelov, predvsem v programu kino foteljev, ki so pa na vso srečo slabe in nekvalitetne. B. Uršič Obisk sejma »Orgatehnik« v Koelnu Dne 20. X. smo odpotovali na sejem pisarniške opreme »Orgatehnik« v Kolnu. V skupini nas je bilo 18, predvsem sodelavci, kateri delajo v proizvodnji in prodaji pisarniške opreme. Potovali smo z vlakom, ker je to najceneje. Na žalost smo potovali predvsem ponoči, tako da nismo videli prelepih pokrajin v Turah in dolini Rena. V četrtek ob 7. uri zjutraj smo prišli v Koln. Po namestitvi v hotelu Conzul smo se odpeljali s podzemno železnico do trga s katedralo, potem pa peš po mostu čez Ren do poslopij sejma. Čudovit je pogled na Koln s katedralo in Renom. Koln je staro mesto še iz rimskih časov. Ima 840.000 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je bilo močno porušeno, sedaj pa je v celoti obnovljeno. Katedrala je najbolj znana stavba v Kolnu, zgrajena v gotskem stilu. Gradili so jo od 13. do 18. stoletja. Zvonika sta visoka 156 m. Grajena je iz kamna z mnogimi figurami. Po Renu stalno plovejo potniške ladje in vlačilci z raznim tovorom. Vzdržujejo zvezo od Švice do Severnega morja. Prostor Kolnskega sejma je ogromen. Sama razstava »Orgatehnik« je bila v treh enonadstopnih halah. Razstavljali so proizvajalci »birotehnike« iz vsega sveta, največ pa iz Evrope. Nobeno jugoslovansko podjetje ni razstavljalo svojih izdelkov. Na sejmu smo si lahko ogledali vse, kar se potrebuje v sodobni pisarni: pisalne mize, stoli, kabineti, omare, računalniki, diktafoni, televizijske aparature, pisalni stroji, razmnoževalni stroji itd. Na razpolago je bilo precej prospektov. Razne informacije si dobil tudi pri razstavljaltiih. Nas je zanimalo predvsem pisarniško pohištvo, kar je bil tudi namen našega potovanja. Največ furniranih izdelkov je bilo izdelanih v palisander furnirju in to v rio, navadnem ali fine • line palisandru. Razen palisandra je bilo največ izdelkov v hrastovem furnirju in to v naravnem in luženem, predvsem v temnejših tonih. Nekaj pohištva je bilo v orehu in fine line teak furnirju. Precej uporabljajo tudi folijo — imitacijo furnirja. Bilo je tudi nekaj pohištva izdelanega iz plastičnih snovi. Površinska obdelava je približno na nivoju naše, Veliko pohištva je barvastega, obdelanega s poliestrom. Uporabljajo tudi prozorni poliester, predvsem za plošče. Pri hrastu ne krijejo pore, ampak jih še poudarjajo. Pohištvo je bilo izdelano v raznih oblikah in izvedbah. Neke posebno nove smeri ni bilo. Osnovna največ uporabljena oblika je oblika našega »E« programa, seveda z raznimi spremembami in izboljšavami. Veliko je miz brez ročajev, za odpiranje služi ličnica, ki je pomaknjena čez stranico omarice. Razred zase so kabineti, ki so izdelani kvalitetno in v lepih oblikah, imajo pa temu primerno ceno. Pri omarah uporabljajo rolete, ki se odpirajo na stran in ne navzgor. Izdelane pa so tako, da se ne opazi, da je roleta. Še več, kakor pisarniškega pohištva, je bilo razstavljenega sedežnega pohištva, predvsem vrtiljaki, od zelo bogatih, ki se poljubno spreminjajo, tudi v ležalnikih, do preprostih. Pri večini se lahko spreminja naklon, višina sedeža in naslona. Splošni vtis našega ogleda v primerjavi z našimi proizvodi je, da bomo morali pripraviti nov program ali popestriti sedanjega predvsem z večjo količino barvastega pohištva in raznimi manjšimi spremembami. Po ogledu toliko raznovrstnih vrtiljakov smo uvideli, kako je naša ponudba vrtiljakov skromna. Tudi tu smo sposobni ponuditi veliko več. Mislim, da je bil namen našega obiska »Orgatehniku« uresničen, ker smo videli veliko lepega in uporabnega. V bodoče bi bilo dobro, če bi obiskali še več takih prireditev, če hočemo slediti času in razvoju. Zanimivo je, da smo videli na razstavi zelo veliko Japoncev. To ni bil pojav samo na tej razstavi, ampak so prisotni na vseh razstavah s točno določenimi nalogami. S takim načinom jim je uspelo dvigniti v 25 letih razmeroma zaostalo tehnologijo v eno najsodobnejših tehnologij na svetu. Pri hitrem razvoju v našem času je to najboljša pot, da uspele dosežke spreminjamo in prilagodimo svojemu tržišču. Čeprav je bilo potovanje naporno, smo bili zadovoljni, ker smo videli mnogo tega, kar nas je zanimalo. A. Rogina NASTALA JE PRAZNINA Z žalostjo nas je pretresla vest, da smo za vedno izgubili svojega sodelavca — tovariša Pohlin Stanislava. Bil je izredno delaven zlasti v odboru sindikalne organizacije in RK. Pri vsaki krvodajalski akciji je bil zelo prizadeven, da bi pridobil čim večje število krvodajalcev in je tudi uspel, kar priča odstotek pri udeležbi. Aktivno je deloval tudi v odboru za družbeno prehrano in komisiji za rekreacijo, kjer je bil tudi gospodar opreme in športnih rekvizitov. Ko mu je bila zoupana razporeditev sodelavcev za letovanje v vseh počitniških domovih ob morju za celotni kolektiv, se ni ustrašil napornega dela. ampak je po svojih močeh hotel ustreči vsakemu, če je le bilo mogoče. V našo delovno organizacijo je prišel kot 16-letni fant leta 1955 in se izučil za strojnega ključavničarja. Nato je vseh 17 let marljivo in vestno opravljal svoj poklic v remontni delavnici. Odšel je za vedno, toda spomin na dobrega sodelavca bo v naših srcih ostal. P. B. VABILO K SODELOVANJU Vsak mesec razpošljemo 350 izvodov Glasila našim upokojencem, članom kolektiva, ki so na odsluženju vojaškega roka in zunanjim sodelavcem. Vidi se, da je teh ljudi veliko. Se posebej jim želimo veliko zdravja in uspehov v letu 1977, obenem pa jih vabimo, da tudi od njih kdaj izvemo, kako živijo. V letošnjem letu žal nismo prejeli od njih niti ene pošte. Prepričani smo, da boste v novem letu bolj aktivni. Ko pregledujemo druga tovarniška glasila, vidimo, da imajo upokojenci in vojaki svoje rubrike, pa čeprav le v nekaj odstavkih. Zatorej še enkrat: pričakujemo vaše dopise! Uredništvo Proslava za Dan republike in podelitev priznanj zaslužnim članom kolektiva STOL 1 Glavni direktor Ivan Urh je orisal borbo in pot naših ljudi zadnjih desetletij in pomen našega največjega praznika — Dneva republike ter zaželel vsem Stolovim sodelavcem prijetno praznovanje. 2,3 Zlato značko industrije pohištva Stol sta prejela Švajger Boris, vodja TOZD-1 in Štebe Franc, vodja PE-4. 4 Bronasto značko je prejela Hribar Meri, glavna blagajničarka. Vsem nagrajencem je polna dvorana navdušeno aplavzirala. 5 Okle'; bratov Pirnat iz Jarš, med katerimi je tudi Janez, član našega kolektiva, je zapel izbrane pesmi. Ansamblu se pozna radijska uglajenost, zato je tudi pritegnil vso pozornost. 6 Izbrana zborna recitacija iz narodne revolucije je gledalce spomnila na težke dni naše preteklosti, ko se je kovala naša svoboda. C. S. 1 Proslava v počastitev dneva JLA V petek, 10.12.1976, je bila ob 19. uri v organizaciji Krajevnega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin z Duplice v Kulturnem domu proslava, ki je bila posvečena dnevu JLA. Povabljeni so bili borci NOB s terena Duplica, Šmarca in Volčji Potok. Čeprav je bilo tik pred proslavo slabo vreme, saj je močno snežilo, se je v dvorani zbralo poleg posebej povabljenih gostov, ki so večinoma sedeli v prednjih Ženski zbor Solidarnost iz Kamnika vrstah, veliko krajanov, ki so navdušeno spremljali program. Pozdravni govor je imel Franc Zupan iz Šmarce, ki je vsem prisotnim zaželel prijeten večer, še posebno pa pozdravil rezervne vojaške starešine in borce NOB, katerim so pionirji osnovne šole z Duplice podarili cvetje. Tov. Zupan je orisal nastanek in razvoj naše armade, ki je iz malih skupin, skoraj neoborožena, zrasla v močno sodobno armado, oboroženo z O JLA je govoril Franc Zupan modernim orožjem, ki je skoraj v celoti izdelano v naših tovarnah. V programu je nastopi.1 moški in ženski zbor Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. Pel je borbene, umetne in narodne pesmi. Pevci, med katerimi je tudi več naših sodelavcev, so se potrudili in prispevali k slavnostnemu vzdušju. Tudi pionirji z Duplice so nastopali z recitacijami. Bili so dobro pripravljeni, šlo je brez zatikljajev in v dvorani so se videli zadovoljni obrazi staršev otrok, ki jim je ta nastop še posebej veliko pomenil. Posebno pozornost je zaslužila zborna recitacija v izvedbi dramske skupine Duplica v režiji Franca Štebeta. Nastopili so z odlomki pesnitev o revoluciji, pesnikov Kajuha, Bora in Grudna. Recitacija je bila spremljana s svetlobnimi in zvočnimi efekti in opisuje dogajanje od začetka revolucije do osvoboditve. Dogajanje na odru so popestrile projecirane grafike slovenskih likovnih umetnikov. Nastopajoči so zborno recitacijo pričeli v popolni temi, rastoča svetloba pa je ponazarjala prihajajočo svobodo. Dupli-ški amaterski iralci, med kateri sta izstopala Škrjanc Irena in Pestotnik Miro, so pripravljeno delo umetniško prikazali občinstvu. Pri tem lahko še posebno pohvalimo režiserja Franca štebeta, ki je s tem, sicer krajšim delom in omejenim gibanjem na odru, dosegel več kot s klasično gledališko predstavo. Proslava je lepo uspela. Občutiti je bilo, da so organizatorji vložili veliko prostega časa. Želimo, da bi bila taka prireditev vsako leto. C. Sivec PO DOMAČE »Jest mam prjatla, k je štromar. Je odličn špecjalist. No, zadnč se m je pukvaru kohar in pa radijo, zato srn mu reku, d nej m uboje Ipo pa sigurn puprav. A veste, kuga je naredu! Tiste drote je zmešu med sboj, tko d m zdej kohar spila k b biv radijo, na radiju pa pečem umlete.« Pionirji so borcem NOB podarili cvetje Naše Glasilo Letu 1976 tečejo zadnji dnevi in morda b. bilo prav, da napišem nekaj o izdajanju Stolovega Glasila. Gotovo bo marsikoga zanimalo, kako posamezna številka nastaja, skratka, kaj mora biti napravljeno do tedaj, ko pride v tiskarno. Naj mi bo oproščeno, če bom med opisom izrekel tudi nekaj kritičnih misli. Uredniški odbor se za vsako številko Glasila sestane dvakrat, prvič takoj prve dni v mesecu in pripravi zasnovo za številko v tekočem mesecu. Pri tem je potrebno vsakemu področju, ki je aktualno v tistem času, posvetiti primerno pozornost. Jasno je, da ne more biti v eni številki obdelano samo nekaj področij, pač Pa čimveč, ker le na ta način najde vsak bralec nekaj zase. Zelja je, da bi vsi vse Prebrali. Predvsem so pomembni sestavki z družbenopolitičnega in samoupravnega Področja, o tem, kako gospodarimo, kako skrbimo za varstvo pri delu, o skrbi za Požarno varnost, sestavki o zdravstvenem skrbstvu itd. Tudi sestavki s poljudno vsebino so vedno dobrodošli, precejšen od-Prev pa ima tudi rubrika Pogovor s sodelavci. (Neka delavka mi je ob priliki rekla: »Zakaj pa ne napravite v eni številki Pogovorov z večimi delavci, z vsakim na 6no stran. To tako radi beremo.«) Trudili smo se tudi, da bi bile opisane razne sindikalne, mladinske in športne aktivnosti. Načrt Glasila za tekoči mesec je napravil611- Tukaj se delo šele pričenja. S tem, da uredniški odbor pripravi ustrezno she-še ni rečeno, da bodo načrtovani Pnspevki v Glasilu. Potrebno je najti ljudi, ki bodo željeno spravili na papir. Pisci Pa so zelo različni. Idealni so seveda taki s katerimi se da lepo pomeniti, za kaj 9re- Predstavljajo si že vnaprej stavek z vsemi podrobnostmi. Prispevek pripravijo kompleten z poudarkom na bistvenem in primerno oblikovan tako, da je dostopen bralcu, ki se 'cer ne ukvarja veliko s strokovno lite-aturo. Takih dopisnikov, ki bi pripravili °ber prispevek, držali pa bi tudi besedo a rok oddaje, na žalost ni veliko. Druga rsta dopisnikov se od njih močno razlitje. prvj dei gornjega opisa sicer velja udi zanje, le s to razliko, da zadeve ne zamejo tako resno. Strinjajo se, da bi orali napisati, vendar samo to. Ko bi dralo prhi do realizacije prispevka, se stakne, čas pa neusmiljeno hiti. Rok odaje rokopisa ali tipkopisa uredniku je omenjen. Ko pride ta dan, ni članka od nikoder. Takrat je slišati naslednji dialog: “Do kdaj boste zares napravili?« "Do kdaj pa je zadnji čas?« aij *Vaivečkrat je tedaj, ko poteče drugi g' ‘retJi domenek, sestavek napravljen tud-e<|la pa 'se mu Pozna nagica, ki je 1 '6Pe natisnjene črke ne odpravijo. bj V tretjo vrsto spadajo ljudje, ki naj Pripravili sestavke, vendar so že v D aatku polni izgovorov, da je za pisanje medenega prispevka še prekmalu, nia a -aez mesec ali dva, ali da za pisa-Je Pač nimajo smisla. Orih ndar t® nenehna želja uredniškega dru°ra’ da P'sal' tudi o dogodkih in n- .pem tedaj, pa čeprav na kratko, ko so n j bolj aktualni in tudi opozarjali bralce Prihodnja dogajanja. Zal nam je tega sedaj zelo malo uspelo. Čas pa hiti. V sredi meseca je potrebno, da se uredniški odbor še enkrat sestane in pregleda prispele, popravljene in urejene (pri vsakem je to potrebno) in pretipkane sestavke. Če tega še ni, je najbolj nerodno. Dokler ni vseh sestavkov, uredniški odbor svojega dela ne more opraviti. Ko so končno vsi prispevki na papirju, ko je opravljeno lektoriranje in so pripravljene ustrezne fotografije, člani uredniškega odbora kritično pregledajo prispelo gradivo. Ocenijo, kaj je za objavo in kaj ne. Tedaj se prične tehnična plat obdelave Glasila, za kar pa časa tudi vedno manjka, saj v tiskarni LJUBLJANA v Ljubljani, kjer tiskajo naš časopis, tiskajo poleg vsega drugega še kakih dvajset tovarniških glasil, za vsa pa je verjetno približno enak predhodni postopek kot za našega. Zato vsi zamujamo, čeprav bi glasilo moralo točno iziti. Izgled vsake številke glasila je seveda v veliki meri že vnaprej določen, saj se morajo stavki vsebinsko in količinsko skladati in dopolnjevati, ustrezni slikovni material pa naj popestri in bralcem še bolj približa vsebino. Za konec ne bo odveč, če pohvalimo nekaj najbolj marljivih sodelavcev Glasila v letošnjem letu. Ti so bili: Ivan Urh, Konrad Vavpotič, Janez Griinfeld, Janez Brily, Anton Koritnik, Boris Bavčar, Slavko Bergant, Anton Udovič, Mavric Kotnik, Anton Jeglič, Franc Sikošek, Franc Juvan, Sonja Sekavčnik in še drugi, ki so le enkrat ali dvakrat sodelovali, vendar tedaj vestno. Zahvaliti se moramo tudi vodji tozda?, ki je omogočil, da so bili prispevki takoj po prispetju pretipkani in tov. Osolnik Ivici, ki je tipkala tudi po službi. V ilustracijo naj povem, da je potrebno za vsako številko pripraviti 35—40 tipkanih strani gradiva. Opisal sem del dela in problemov pri nastajanju našega mesečnega informatorja. Želja uredniškega odbora je, da bi bilo v prihodnjem letu bolje. Predvsem bi želeli, da bi bilo čimveč doposnikov iz prve skupine in veliko takih, s katerimi se ni potrebno zmeniti za sestavek, ampak so samoiniciativni, znajo opazovati tovarniško življenje m življenje v domači okolici in najpomembnejše izluščiti. Vzpodbuda je namenjena vsem članom kolektiva. Tako bi postalo Glasilo še bolj naše. S. Sivec Kadrovske spremembe v mesecu novembru 1976 LASTNOST DELAVCA SO Sl PRIDOBILI: V TOZD 1 HOČEVAR Helena, NK delavka, PE-4 POGAČAR Marija, NK delavka, PE-5 TOMAN Silva, NK delavka, PE-5 SLOBODNIK Anton, NK delavec, PE-8 LASIČ Silva, NK delavka, PE-4 ŽIBERT Srečko, NK delavec, PE-3 ŠKVORC Dušan, NK delavec, PE-3 DSSS OSOLNIK Alojz, KV kovinostrugar, PE-3 LASTNOST DELAVCA JE PRENEHALA: TOZD-1 SLEVEC Ljudmila, NK delavka, PE-8 KLEMENČIČ Anton, NK delavec, PE-3 DOLENC Anton, KV tapetnik, PE-5 SLAPAR Anica, NK delavka, PE-7 KEMPERLE Alojz, KV tapetnik, PE-5 MAČEK Janez, NK delavka, PE-8 Vsi so odšli na lastno željo. KOCIPER Angela, PK delavka, PE-5. Družinska upokojitev. BAVČAR Marija, KV krojačica, PE-5 — upokojitev. TOZD-2 HRIBAR Jože, NK delavec — na lastno željo TOZD PRODAJA SARTORI Nenad, KV voznik mot. vozil — na lastno željo V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB NOVAK Janez, diplomirani pravnik PANJAN Boris, gimnazijski maturant, RERC KRAMAR Vitomir, elektrotehnik, ERO Vsi na lastno željo. Nagradna križanka V tej številki Glasila objavljamo nagradno križanko. Pravilne rešitve bodo nagrajene s tremi nagradami: 1. nagrada v znesku 200 din 2. nagrada v znesku 150 din 3. nagrada v znesku 100 din Žrebanje bo 14.1.1977, zato oddajte rešitve do 13. 1. 1977 do 14. ure pri vratar- ju v TOZD-1 v zaprti kuverti z oznako Novoletna križanka. Izid žrebanja bo objavljen v januarski številki glasila. Želimo vam veliko zabave med novoletnimi prazniki pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Uredništvo Pogovor s sodelavci Prijetno se je pogovarjati s preprostim in poštenim človekom. Ne zasipa te z preširokimi odgovori. Skopo ti pove samo tisto, kar ga vprašaš. Sicer pa molči in mu je nerodno, ker drezaš vanj. Tak je bil tudi pogovor z Marijo Dobovšek, ki v TOZD-1, v 'tapetniški delavnici, že vrsto let sedi za živalnim strojem in šiva tapetniško blago v razne blazine in podobno. Ko sem jo prosil za kratek pomenek, mi je prikimala in dobil sem občutek, da je ena izmed tistih delavk v Stolu, s katero nimajo problemov ne sodelavci ne nadrejeni. Zaveda se svoje delovne dolžnosti, zaveda se, da je potrebno to, kar da iz rok, napraviti dobro, da je potrebno živeti s sodelavci. Dobovšek Marija se je rodila 16. 12. 1925 v Zakalu pri Stahovici. V družini je bilo 14 otrok, devet deklet in pet fantov. Oče je bil gozdni delavec, sekal je les v gozdovih v Kamniški Bistrici, mati pa je gospodinjila številni družini doma. Denarja je vedno manjkalo in otroci so odraščali tako, kot še v marsikateri družini, kjer je bil mesečni dohodek vsaj za pol premajhen. Varčevali so in varčevali in odraščali v ljudi, ki so že navsezgodaj vedeli, kaj je pomanjkanje. Marija je hodila v osnovno šolo v Stranje, doma pa pridno pomagala mami in očetu. Zaslužila je za dom kakšen dinar, če se je dalo. Da bi se šla učit, o tem seveda ni bilo govora. Tudi druga svetovna vojna je prispevala svoje. Težko je bilo obdržati golo življenje. Takoj po vojni je Marija pomagala pogozdovati v Kamniški Bistrici. Bila je zadovoljna, ko je dobila redno zaposlitev, vendar je tega dela zmanjkalo in v jeseni 1946 je dobila delo v Stahovici na žagi, ki je spadala pod Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Bila je sicer ženska, vendar mlademu dekletu ni bilo pretežko vsak dan prekladati težke sveže deske in plohe. Čez štiri leta je bila v istem obratu premeščena v zabojarno, kjer je bilo delo nekoliko lažje. Izdelovali so zaboje za tovarno Titan, Svit, pa tudi za Melodijo Mengeš. Žagarski obrat v Stahovici je bil leta 1965 priključen k našemu podjetju in tako je tudi Dobovšek Marija postala naša sodelavka. Zabojarna je z delom prenehala. V obstoječih prostorih je bila odprta tapetniška delavnica. Dobovšek Marija je v njej dobila osnove tapetniškega dela. Pred enajstimi leti je prišla delat na Duplico v tapetniško delavnicco. Že prej se je priučila za delo na šivalnem stroju; kar ji je še manjkalo, si je skušala čim-prej pridobiti na novem delovnem mestu. To delo opravlja še danes. Marija se je pred leti poročila in sedaj stanuje v Županjih njivah. Tudi njen mož je zaposlen v Stolu, dela na žagi. imata štiri otroke, sin je poročen doma, hčerka pa na Vrhpolju. Rada pride domov k staršem, dobro se razumejo. Kako se počutite v tovarni? »Ne morem se pritoževati. Delo imam, delovne norme dosegam. Nekatere so sicer nekaj težje od drugih, delovni uspeh pa je odvisen tudi od materiala, pa tudi od marsičesa drugega. Vodja oddelka in obratovodja dobro skrbita za to, da imamo dovolj dela. Upam, da bodo po sprejemu novega vrednotenja de! v Stolu tudi osebni dohodki nekoliko večji, kajti stroškov v družini je vedno dovolj. Stolu torej pripadam že čez trideset let in bom tukaj tudi ostala do upokojitve, če bo vse po sreči. Z delom sem zelo obremenjena, saj me po delu v tovarni čaka še kup opravil doma. Vendar mi to ne jemlje volje. Dokler bom zdrava, bom rada delala. Upam pa, da bom kako uro prosta vsaj potem, ko bom šla v pokoj.« Zahvalil sem se ji za pogovor. Morda bi jo lahko še kaj vprašal, vendar se mi zdi, da mi je bistveno o svojem življenju povedala. Odhitela je k šivalnemu stroju. Tretjina delovne norme tistega dne je bila še pred njo. Zdi se mi, da je takih delavk in mater, kot je Dobovšek Marija, v tovarni še veliko. Razpete so med delom v tovarni in delom doma. Tem ženam daje prav to smisel v življenju. Zadovoljne so tedaj, ko je tudi za družino vse postorjeno. Na občinskih sindikalnih športnih igrah naše podjetje sodeluje v vseh razpisanih panogah. 1. smučanje — moški, ženske 2. kegljanje — moški, ženske 3. šah — ekipno in posamezno moški 4. plavanje — moški, ženske 5. streljanje — moški, ženske 6. odbojka — moški, ženske 7. orientacijski pohod — moški, ženske 8. košarka — moški 9. mali nogomet — moški 10. rokomet — moški 11. namizni tenis — moški, ženske 12. avto rally — moški, ženske Zaključena so bila naslednja tekmovanja v letošnji sezoni: Smučanje, ki je bilo organizirano v zelo slabem vremenu v Tihi dolini na Veliki planini na zelo težki in ledeni progi. Naši tekmovalci in tekmovalke niso zasedli prvih mest. Udeležba Stolovih športnikov je bila najštevilnejša. V kegljanju je moška ekipa osvojila prvo mesto, ženska ekipa pa še tekmuje in bo po sedanjih rezultatih dosegla lepo uvrstitev. Šahisti ekipno so osvojili prvo mesto. Tekmovanje posameznikov v tej disciplini še ni bilo odigrano, lahko pa pričakujemo nekaj visokih uvrstitev. Plavanje, ki je bilo organizirano v Kamniku v zelo hladnem vremenu, je potekalo Spoštovana Dobovšek Marija, želim vam veliko zdravja in moči pri delu in da bi bila čez nekaj let zadovoljna Stolo-va upokojenka. C. Sivec ob številčni udeležbi naših športnikov. Naši tekmovalci so osvojili največ kolajn in s tem tudi prvo mesto. V streljanju je naša moška ekipa osvojila drugo mesto. Ženska udeležba je bila slaba, nastopili sta samo dve tekmovalki. Ker ekipa ni bila popolna, je bila tudi uvrstitev slabša. Tudi v odbojki ni bila moška ekipa popolna in so se tekmovalci uvrstili na tretje mesto. Ženska ekipa se je tekmovanja udeležila zelo vestno in v zadovoljivem številu, vendar zaradi slabe udeležbe iz ostalih podjetij tekmovanja ni bilo- Tudi orientacijski pohod je bil letos prvič organiziran in se doseženi ekipni uspehi tudi točkujejo in štejejo v skupno uvrstitev. Košarkarska ekipa je pri številčno in kakovostno močnih ekipah dosegla prvo mesto in osvojila pokal v trajno last. Tudi rokometaši Stola se uspešno borijo in so bili na prvih srečanjih nepremagljivi. Upamo, da bodo tudi v nadaljnjih in osvojili prvo mesto. Namizni tenis, avto rally in šah posamezno je še pred nami. Na teh tekmovanjih bodo naši tekmovalci uspešno zastopali barve Stola. Z dobro uvrstitvijo bl pripomogli k visoki skupni uvrstitvi sindikalnih športnih iger občine Kamnik. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam b' se zahvalil za požrtvovalnost na športne^1 področju z željo, da se tudi v bodoče 5 še večjim trudom borite za naše uspehe-Iz svoje sredine pa si izberite najboljšega tovariša, ki vas bo vodil s srcem in prizadevnostjo. F. Urankar Občinske sindikalne športne igre Lestvica jesenskega dela prvenstva v domžalsko-kamniški skupini Zaradi boljšega pregleda končnih razvrstitev moštev v naši skupini objavljamo tudi letvice. Razen pionirjev so vsa moštva odigrala vse predvidene tekme. Tudi zaostala srečanja v pionirski skupini ne morejo vplivati na spremembo v samem vrhu. Istočasno objavljamo tudi fotografije posameznih moštev, saj jih do sedaj še nismo v celoti predstavili. V pojasnilo naj ome-njm, da na fotografijah ni vseh igralcev, ^ nastopajo za posamezna moštva, ker Se sestava, zaradi poškodb in drugih vzrokov, menja. Menim, da bomo sodelujoče še lahko predstavili v našem Glasilu. Lestvica domžalsko-kamniške 1. Virtus PIONIRSKE lige: 9 9 0 0 49:9 18 2. Radomlje 8 6 1 1 27:6 13 3. Kamnik 9 5 2 2 26:19 12 4. Mengeš 9 4 2 3 25:23 10 5. Komenda 9 4 0 5 18:25 8 6. Dob 8 3 1 4 17:20 7 7. Ihan 9 3 1 5 15:21 7 8. Domžale 9 3 1 5 21:31 7 9. Induplati 9 2 2 5 13:19 6 10. Partizan 9 0 0 9 7:45 0 Lestvica domžalsko-kamniške MLADINSKE lige: 1. Dob 9 6 3 0 37:14 15 2. Domžale 9 6 1 2 38:20 13 3. lr>du plati 9 6 1 2 33:18 13 4. Mengeš 9 6 0 3 25:16 12 5. Virtus 9 5 1 3 22:18 11 6. Kamnik 9 3 2 4 22:32 8 7. Radomlje 9 3 0 6 15:26 6 8. Partizan 9 2 1 6 20:34 5 9. Ihan 9 1 2 6 12:34 4 10. Moravče 9 1 1 7 16:28 3 Lestvica domžalsko-kamniške ČLANSKE lige: 1. Induplati 11 8 3 0 30:11 19 2. Virtus 11 6 4 1 33:18 16 3. Kamnik 11 6 3 2 41:13 15 4. Mengeš 11 5 3 3 22:16 13 5. Dob 11 4 5 2 20:17 13 6. Radomlje 11 4 3 4 22:30 11 7. Ihan 11 3 4 4 25:19 10 8. Domžale 11 4 2 5 21:20 10 9. Partizan 11 4 2 5 21:23 10 10. Moravče 11 3 1 7 21:32 7 11. Komenda 11 1 2 8 14:41 4 12. Napredek 11 1 2 8 13:43 4 F. Juvan Pionirji Člani »Nošak 76« IZ DNEVNIKA ODPRAVE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 7. Vlil. zjutraj smo štartali ob 8. uri. Ob 10. uri smo prišli pod ključni del vrhnjega dela stene. Za 200 m visok snežni kuluar smo potrebovali še dve uri hoje, potem smo stopili najprej na Posredni Noša ko v vrh, visok okrog 7300 m (po merjenju naših višinomerov) in končno ob 13.30 uri na glavni vrh Nošak 7492 m.« Kljub temu, da smo 1000 m nižje v T-2 ne morem spati in ob 3. uri zjutraj pišem, namesto da bi spal kot moj prijatelj. Vzel bom tableto in še enkrat poskusil. Spal nisem, toda ne morem si kaj, da se ne bi še enkrat povrnil v ure pred vstopom na vrh. Težave so se začele pravzaprav že ponoči, ker je bilo v šotoru premalo prostora. V prostorčku, ki je udoben le za enega, smo spali kar trije. Na srečo je bila vsaj noč mirna in da se ni ponovilo neurje izpred šestih dni. Saj res, še drugič v enem tednu nočitev na 7050 m. Zjutraj smo se kljub utrujenosti in neprespani noči počutili še kar dobro. Pot smo nadaljevali preko platoja pod severni kuluar. Strmina tega kuluarja je okrog 50°. Če ne bi bil na višini 7200 m, sploh ne bi bil težak. Tu pa višina in zrak dasta svoje. Pa še sneg je zelo slab, kložast, kar povečuje procent nevarnosti za plaz. Seveda je pod snegom led. Okrog 12. ure smo stopili na Posredni vrh, ki je nekoliko nižji od glavnega. Vendar je naša pot vodila naprej. Po sestopu proti sedlu pod glavnim vrhom smo še enkrat počival: in si nabirali moči za vzpon na vrh. Žal se je vreme poslabšalo. Začel je padati sneg in megle so se privlekle. Pot smo s težavo nadaljevali. Vsak narejen korak je garanje. Še več! Premagovanje samega sebe. Nič več nisem hodil jaz, ampak z mano v mislih nekaj časa tudi žena Joži in moji hčeki Vilma ter Mateja. Tudi njim ni šlo. Zamislil sem si, da grem na Krvavec. Ne, nisem si mislil. Stoje sem sanjal. In zopet tisti znani tempo. Korak, vdih, izdih, korak, vdih, izdih in tako naprej zadnjih 200 m. Se par metrov, gledamo se, zopet nekaj vdihov in izdihov, zadnja strmina in končno: Vrhi Kaj je sploh to? Nekaj prekleto pokonci postavljenega sveta na višini 7492 m. Kaj čutim? Čutim vseh 12 let življenja, ki sem ga prebil po gorah. 12 let sobot, nedelj in praznikov je postavljenih tu, na tem vrhu. Temu pravimo nagrada. V očeh imam solze, ne sam, tudi prijatelja. Gledamo se in se smejimo. Da, to so solze sreče. Srečen sem in zadoščen. Premagal sem 7492 m. Slikati ne morem nič, razen prijateljev, ker je izredno slabo vreme. Na vrhu ostanemo skoraj eno uro. Saj imamo dosti časa. Potem se počasi odpravimo navzdol. Najprej smo po nekaj urah prišli do T-3, kjer sva s Staškom pokadila po nekaj dneh prvo cigareto. Že v trdi temi pa smo prispeli v T-2, kjer smo prespali in naslednji dan, 8. Vlil. pozno popoldne v Bazo. Utrujeni, vendar srečni. Po nekaj dneh, ko smo bili zopet vsi zbrani v Bazi, smo odšli proti dolini, svetu naproti. Na poti domov smo se ustavili v KABULU, glavnem mestu Afganistana. Oglasili smo se tudi na ambasadi, kjer so nam naredili prisrčen sprejem in nam čestitali za dosežen uspeh, potem pa smo se po treh mesecih — 4. 9. znašli na domačih tleh. Ob koncu .pa se še naj lepše zahvaljujem vsem članom kolektiva in DS TOZD 2, ki so mi omogočili sodelovanje na odpravi. Srečno! Konec F. Bauman XXXXXXXXXXXXX>XXSX\XXNXX>X\VsXXXX\XNX>XvXXXXXXXXXXXXXX> URA NA STO DELOV V tovarni smo pričeli pred nekaj leti s sodobnejšim obračunom. Tudi delovna ura se je pričela deliti na decimalen način, ne več tako kot preje, ko smo na primer rekli: ena ura in petnajst minut-Po novem se je temu reklo: ena ura in petindvajset, s čimer je jasno, da je v mislih ura in petindvajset stotin ure ali. z drugo besedo, ura in četrt. Nekatere P3 je to zelo motilo. Stotinke ure so jemal' za prejšnje minute. Sef računskega centra je na nekern sestanku obrazložil novi način deljenj3 ure. Vprašal je nekoga če razume, za kal gre. Ta mu je odgovoril, da mu zadeva postaja jasna. Razlagalec pa se je hote.' na primeru prepričati, kako je vprašanl razumel: »Koliko je: ena ura in petdeset?« »Deset minut manj kot dve uri.« Novoletna nagradna križanka Qcam& &iLae&ttav)at Prav gotovo ni bilo naključje, da so tovariša Vitala med drugimi mnogimi potencialnimi kandidati izbrali za predsednika sindikata. Bil je tako zagnan in vztrajen, da mu ni bilo para daleč naokrog. Kar je organiziral on, sploh ni moglo spodleteti. »Kako bi bilo, če bi letos silvestrovali malo drugače,« se mu je porodila misel nekega dne med malico, ko je opazoval svoje kolege. »Celo leto skoraj nimamo časa drug za drugega, zadnji dan v letu pa bi lahko nadoknadili zamujeno. V novo leto bi morali zajadrati skupaj, kot največji prijatelji, kar pravzaprav tudi smo, le časa ni.« V prvih dneh decembra je vprašal delovne kolege, kaj mislijo o tej zamisli. Enoglasno so bili navdušeni. »Seveda,« so prikimavali drug za drugim, »silvestrovati moramo skupaj. Tako prijetno bo gledati tovarniške obraze enkrat tudi drugačne, vesele in razposajene.« Okvirno je nabral prijave. Samo v njegovem tozdu se je nabralo 91 kandidatov. Vitala je zaskrbelo, kje bodo našli tako velik prostor, saj je bilo vseh tozdov sedem, prijav pa je bilo tudi drugod precej. Silvestrovanje je imel namen izvesti v planinskem domu, ki bi lahko sprejel največ sto ljudi. Vseeno se je prvo prosto soboto odpeljal z žičnico na planino k upravniku in rezerviral dom. Se bomo že nekako zgnetli, si je mislil. Več nas bo, topleje bo. Dal je simbolično kavcijo iz lastnega žepa. »Tovariši, silvestrovanje bo,« je povedal nekaj dni kasneje, »in kar je glavno: v sindikalni blagajni je ostalo še nekaj denarja, ki ga moramo porabiti. Moramo, razumete! Kot nalašč, kajne? Vsak bo prispeval le še petnajst jur-jev in vse bo plačano. To pa boste lahko dali, ko ste ravno včeraj dobili pol trinajste plače. Vse je torej v redu.« Zadnjih štirinajst dni so začeli prihajati k njemu sodelavci sklonjenih glav. »Ti,« je rekel Tine, »mene kar raje prečrtaj. S staro sva izračunala, da bo še vseeno prišlo ceneje doma. Kupila bova liter vina in nekaj svinjine, pa bo. Saj veš, kako je.« »Jaz tudi ne bi rinil v hribe,« je skesano povedal Tone. »Če ga hočem polomiti ga lahko tudi doma. Morda pa bom skočil k sosedu. Ima odlično poljsko vodko.« »Saj bi šel,« je skomignil Jure, »pa bo na televiziji odličen program. Letos bo čisto nekaj drugega kot druga leta.« »Midva ne spadava v tako veliko druščino,« je menil Vrenk, nanovo zaljubljen. »Z Brigito bova raje našla kakšen bolj tih kotiček. Saj razumeš, a ne?« Zadnji teden jih je ostalo iz vseh sedmih tozdov samo še 39 prijavljencev. Vital je šel odjavit pet avtobusov. Zmenil se je, da bo dovolj, če bo peljal le en tovarniški avtobus. V naslednjih dveh dneh se je skesalo še štirinajst ljudi. »Hotela sem povedati že prej, pa nisem upala,« je zavila oči Majda. »Saj si mogoče že sam opazil, da nisem več sama.« »Kaj pa ti?« se je začudil Vital Janezu. »Ali si ti tudi noseč?« »Tisto ne,« je bilo nerodno Janezu, »toda prijemlje se me angina. Nekaj mi pravi, da bom prav na Silvestrovo obležal.« In tako naprej. Vital je šel ogorčen odročit avtobus, saj se bi jih nekaj lahko peljalo kar z rednim avtobusom. Uslužbenka, ki je sprejela prvo odjavo, je trdila, da je bila njegova pot odveč, saj je že prvič vse odjavil. Na dan pred odhodom jih je za skupno silvestrovanje ostalo še 21. Na postajo pa jih je ob sedmih zvečer prišlo le 18. Vital je šel bližnje klicat na dom, a ni nikogar pridobil. »Eh, kaj bi hodil ven na mraz, če mi je tukaj dobro.« so ga povsod zavrnili. Medtem, ko je lovil kolege, so se premislili še štirje, Peter pa se je zgubil ob prihodu avtobusa. Na redni avtobus se sploh, niso mogli zbasati, ker je bil prenatrpan. Odločili so se za lasten prevoz s tremi avtomobili, vendar se je med potjo eden izgubil. Na spodnjo postajo žičnice jih je prišlo le sedem. Zgrozili so se ob pogledu na ogromno gnečo pred gondolo. Vital se je ustrašil, če bo sploh kaj prostora v domu. Prejšnji dan je znižal število rezervacij, vendar se je bal, da še za teh sedem ne bo prostora. Telefoniral je v planinski dom. »Kakšna rezervacija neki! Mi se z vami še nikoli nismo dogovarjali,« so mu povedali. Ko so že skoraj prišli na vrsto za vstop v gondolo, se je pripeljala v dolino polna gondola ljudi z vestjo, da je dom nabito poln. Žičnico so izklopili, da ne bi bilo še večje gneče. Dva sta ostala kar v spodnjem bifeju. Pet najbolj navdušenih pa se je zagrizlo v zasneženi hrib. čez kakšne pol ure so se vsi preznojeni in upehani zazrli v Vitala: »Pojdimo raje nazaj v dolino. Do polnoči ne bomo prišli niti do doma.« »Vse gre narobe,« je sklonil glavo Vital. »Toliko sem moral prestati, da niti nisem več prepričan, če bo letos Novo leto sploh prišlo.« »Do sedaj je še vedno,« je prikimal njegov najbolj\ vztrajni tovariš Rado. »Za letos pa tudi jaz nisem več stoodstoten.« C. S. c/^G&oLetni „maLL gqLcl&L“ Dobro ohranjeno ženo, z majhno lepotno napako, zgovorno, spretno in natančno zamenjam vsaj za čas novoletnih praznikov za dekle brez kakršnih koli kvalitet. Edini pogoj je starost od 17 do 25 let. Ponudbe pod Janez Nervozen, Pot k Studencu 2, Ljubljana. če bi radi obdržali vitko linijo ali se ne bi radi preveč zredili, prihajam ob praznikih trikrat ali štirikrat na dom k vam in vas rešujem vseh skrbi. Tine Praznomalhar, Beraški log 66 c. Večje število novoletnih jelk po izredno nizkih cenah prodam z ma- lenkostno napako — nimajo kontrolnega listka proizvajalca — Pepe Smrekar, Ob drevesnici 22, Mengeš. Zadnja novost na tržišču! Izredna priložnost za vse tiste, ki so sramežljivi in se ne znajo zabavati. V omejeni nakladi prodajamo knjigo Kako premagaš komplekse, če vas brošura ne bo prepričala, da greste silvestrovat, se avtor obveže, da gre na vaše stroške brez kakršnih koli pogojev čakat Novo leto namesto vas. Ponudbe pod: »Silvestrska večerja v hotelu A-kategorije.« Samo 100 din računam za uslugo, da vam na Novega leta dan pripeljem velikega ovčarskega psa, ki bo brez težav pregnal vašega silvestrskega mačka. Miha Zaslužkar, Spretnovo nabrežje 1 a, Duplica. Za novoletni ples vam za majhno odškodnino dam v najem originalno briljantno ogrlico, ker je sam letos ne potrebujem, pri prisotnih pa bo prav gotovo vzbudila veliko pozornost-Okrasne broške pa žal nimam več-Cenjene ponudbe pošljite na naslov Miro Arestantski, Za rešetkami — nova hiša. če vam je vozniško dovoljenje p°' sebno drago, potem izkoristite našo ponudbo in uporabite prevoz s silve' strovanja. Združenje prevoznikov s konji, Tuhinj. Znašel sem se v stiski, zato pfO' sim dobrega človeka, da mi za krajš°. dobo posodi sto starih jkrjev, ker si silno želim silvestrovati. Cenjene V0', nudbe pošljite pod šifro »Vrnem nflV kasneje do prihodnjega Silvestra, °e vmes ne pride do kakšnih podražitevA Izdaja v 2000 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz 5V>' GELJ in člani uredniškega odbora: Srečo SMOLE, Ivan SEKAVČNIK, Franc JUVAN, Peter PLEVEL In Boris BAVČAR. Lektor: Wan Sivec. List izhaja vsak mesec In ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani.