Poštnina platana v gotovini U ClubUani, fctctek 29. aprila 1937 Cena dla I I StCO. 96 Z ilustrirano prilogo »Teden o sUhnlt** teto II. Novi položaj Albanije na Balkanu P. n. naročnikom in i n s c r c n I o ra vljudno sporočamo, da zaradi praznovanja 1. maja |^naš list v soboto ne izide. Prosimo torej, da se vsa cenjena naročila, namenjena za soboto ali nedeljo, oddajo najkasneje jutri zjutraj. Rim, 29. aprila, o. 0 obisku italijanskega zun. ministra Ciaua v Albaniji piše diplomatski urednik italijanske uradne agencije Stefani, da so pri-jatelj&ki razgovori, ki jih bo imel minister Ciano te dni v Tirani, zelo pomembni za odnošaje med Italijo in Albanijo. Italijansko-albanski sporazum je že prestal 10-letno preizkušnjo in jamči Albaniji neodvisnost ter nedotakljivost. To dejstvo omogoča albanskemu narodu miren gospodarski ter kulturni razvoj. Italijansko prijateljstvo je Albaniji prineslo samo koristi. Italija ni od nje nikdar zahtevala žrtev. Politika Italije do Albanije je enaka listi, ki je Italijo privedla do sporazumov z Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo in Jugoslavijo. Zadnje pogodbe, sklenjene v Bclgradu, so prinesle Albaniji jamstvo tudi od Jugoslavije. Alba- nija se bo zdaj pod vodstvom kralja Zoguja lahko mirno iu varno razvijala. Posledica pogodbe med Italijo in Jugoslavijo je, da se bo Albanija lahko prištela med ostale balkanske države, katerih varnost je bila bolj zajamčena, kakor pa Albanije. Smisel sporazumov med Italijo in Albanijo je danes tisti, kakor so ga izrazili pri podpisu pogodbe pred 10 leti, ne da bi vedeli, da se bo ta napoved kdaj docela uresničila. Smisel sporazuma je popolna neodvisnost Albanije ter njen miren razvoj. Prav albanski primer lahko služi kot vzgled za miroljubno italijansko politiko na Balkanu. Rim, 29. aprila, o. Iz pisunja italijanskih listov in iz mnenja politikov je mogoče sklepati, da je obisk ministra Ciana samo nujno posledica sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Po tem sporazumu je Albanija nehala biti izhodišče in oporišče za oboroženo italijansko prodiranje na Balkan. Jugoslavija se je iznebila zdaj nevarnosti napada na vseh svojih mejah, razen na madžarski, ki pa jo bo kmalu odstranil sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko. Pot grofa Ciana v Tirano se je začela po popolnem sporazumu z Italijo. ' Tirana. 29. aprila. Italijanski zun. minister Ciano je svojim spremstvom priletel včeraj ob 10.45 v Tirano, kjer so ga sprejeli z velikimi svečanostmi. Na letališču sta ga čakala predsednik albanske vlade, zun. minister, dalje italijanski poslanik v Tirani ter veliko število drugih političnih dostojanstvenikov. Popoldne je minister Ciano imel prve razgovore 6 predsednikom albanske vlade in zun. ministrom. Grof Ciano ostane v Tirani »ri dni in bodo njemu na čast priredili velike ljudske svečanosti. Kdo je uniči! baskovsko središče in svetišče Guernico? Bcrmeo Leaueihoo A Ig or ho Ondor&ja OGUERN1CA MpLas Arenas Baracolda BILBAO MARQUINAO MokI* May(421) Ynqrebieta - X Errtio DURANG^===s==|[qoeta,Xi Elomoo ^ Ucfafaa** X SanotosKimo /D Pica de M,*af[^7ptaaiaS° Vitoria, 29. aprila. Vlada generala Franca je objavila razglas, v katerem zanikuje, da bi bile požar mesta Gernice povzročile bombe iz nacionalističnih letal, kakor je razglasila valencijska vlada. Razglas pravi: Kakor smo že več ko tisočkrat rekli, spoštuje vrhovni poveljnik nove Španije in bo zmerom spoštoval baskovske narodne ustanove. Prebivalci baskovskih krajev, odložite orožie! Nacionalisti ne žele uničenja vaše lepe dežele, temveč hočejo ravno narobe, da bodi baskovska dežela napredna. Izženite zločinske voditelje, ki žele samo vaš pogin in polom. Havasov poročevalec Romero poroča iz nacionalističnega generalnega štaba, da niso Francova letala bombardirala in zažgala baskovskega narodnega in verskega središča Guernice. Nacionalistično letalstvo je fotografiralo požar mesta in fotografije kažejo, da ga niso zažgale letalske bombe. Francovo poveljstvo je povabilo vse inozemske dopisnike v Vittorii naj odidejo takoj s četami v Guernico, da se bodo prepričali, da so zažgali mesto rdeči. Izjava baskovskega predsednika Madrid, 29. aprila. Predsednik baskovske vlade Aguirra je javil naslednje: Bilbao. 29. aprila. A A. Havas: Predsednik baskovske vlade Aguirra je izjavil, da najodločneje zavrača cinizem, ki ga širi sovražnik, ko raznaša vesti, da smo mi odgovorni za rušenje mest in požare po mestih. Pozivam vse tuje časnikarje in konzularne zastopnike, da naj povedo, kaj dela sovražnik že nekaj tednov na naši fronti.< >Pred Bogom, pred zgodovino in pred vsem svetom trdim, da je trideset nemških letal tri ure metalo bombe na nezavarovano prebivalstvo v zgodovinskem mestu Guernici. Ta letala so s strojnicami podila žene in otroke, ki so se hoteli rešiti z begom. Baskovski narod se je zmeraj boru za svobodo in demokracijo in danes je v Bilbao pribežalo 300.000 otrok in žena, ki iščejo strehe. /Čanje zahtevamo zaščito, za naše moške pa ne zahtevamo ničesar, ker se bodo nezlomljivo borili za svobodo svojega naroda.« Vprašanje plinov Zunanji minister Eden je izjavil danes v spodnji zbornici, da sta nacionalistična oblast in španska vlada na vprašanje angleškega zastopnika odgovorili, da njihovo čete doslej niso rabile in tudi v bodoče ne nameravajo uporabljati strupenih plinov. »Daily Express« piše, da je angleška kazenska policija uvedla obsežno preiskavo proti nekemu agentu valencijske vlade, o katerem je zvedela, da je prišel v Veliko Britanijo tajno z nekim neprijavljenim letalom. Policija je zvedela, da je prinesel ta agent gotovine in vrednostnih papirjev v skupnem znesku 250.000 funtdv šterlingov. Obupen položaj Madrida Madrid, 29 aprila. AA. (Havas.) Položaj na frontah pred Madridom je nespremenjen. Pri Ca-rabanchellu so vladne čete popravile nekatere svoje postojanke. Pri Guadalajari in blizu Aville se je vršilo srdito topovsko streljanje. Letalstvo je nekajkrat izvršilo izvidne polete. _ .... Vse včerajšnje popoldne so nacionalistični topovi obstreljevali Madrid. Nekaj časa eo na neka- tere točke padali izstrelki brez prestanka in uničevali vse okrog sebe. K sreči materijalna škoda ni velika, ker so streli padali na točke brez velikih stavb. Pač pa je število žrtev precejšnje. Vse kaže, da uvajajo nacionalisti v boj topove velikih kalibrov. Prebivalstvo je ohranilo ves čas obstreljevanja hladno kri. Vse ulice in trgi so bili prazni, nikjer ni prišlo do panike. Pi*dlo je tudi veliko zažigalnih granat. Madridska policija je odkrila novo vohunsko zaroto v Madridu. Na čelu ji je bila neka zenska, o kateri govore, da je bila zelo znana v mednarodnih -krogih. Razvoj bo?ev na severu Vittoria, 29. aprila. AA. Posebni Hovtsov dopisnik poroča, da je bila snoči situacija nacijona- lietičnih čet na desnem krilu precej kritična. Ko so nacionalistične čete zavzele Marquino, so začele prodirati proti zapadu. Nato ee je obrnila proti severu in do 21. ure prišle v razdaljo 2 km od On-daroa. Ko so nacionalistične čete prišle do Biriata, so se razdelie v dve koloni. Ena je prodirala proti Lequiete, druga pa je krenila proti Motriki, vzporedno z obaljo, da bi tako dosegla kolono, ki prodira iz Marquine. Vladni oddelki, ki so vzhodno od Marquine, so ujeli, ker se ne morejo več umakniti v ozadje. Položaj levega krila nacionalistov pa se je popravil in prodira proti Durangu. Ta kolona se spušča počasi e hribov in je obkolila Durango. V Durangu sta še dva bataljona iz Santanderja, ki imata 20 tankov. Cete genarala Molle so sedaj še 5 km od Duranga in to na cesti, ki iz Duranga vodi v Bilbao. Salamanca, 29. aprila. A A. DNB. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da nacionalisti uspešno prodirajo na baskovski fronti. Včeraj so nacionalisti na tej fronti zavzeli Lequatio, Expaster, Amoroto, Ermita in San Cristoval. Včeraj so bile nacionalistične čete 2 k mod Cernike. Rdeča fronta je bila razbita na črti v dolžini nad 100 km. ČSR in novi red v Podonavju Praga, 29. aprila Dopisnik holandskega lista »Nieuvve Roterdainsche Courant« je imel razgovor s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžem o tem, v koliko se zadnji politični dogodki v Evropi nanašajo na CSR. Dr. Hodža je dopisniku dejal, da bo sedanje zatišje po sestanku v Benetkah zamenjalo močnejše italijansko politično udejstvovanje. Italija je pokazala veliko zanimanje za sodelovanje pri ureditvi Podonavja. , CSR je pripravljena storiti vse, da pride v Srednji Evropi do novega reda. Zato je pospešila delo za sklenitev trgovske pogodbe z Madžarsko. Zdaj se pogaja z Bolgarijo, da bi z njo sklenila podobno pogodbo. Obe pogodbi sta v popolnem skladu z rimskimi protokoli. Uradno poročilo o avstrijsko-italijanskem sestanku v Benetkah je tako, da mora ugodno vplivati na sodelovanje podonavskih držav. Samo po sebi umevno pa je, da je za končno ureditev podonavskega vprašanja potrebno tesno sodelovanje z Nemčijo. . . » . Ni res. da bi češkoslovaška imela kakršnekoli simpatije za boljševizem in za boljševiško ureditev države. CSR se boljševiške nevarnosti docela zaveda. Ce je pa sklenila s Sovjetsko Rusijo pogodbo, ki je podobna francosko-sovjetski pogodbi, je to politično dejanje, ki nima nobene zveze z notranjo državno obika Prijateljstvo med nasprotniki Stockholm, 29. aprila. AA. Švedski zunanji minister Sandler je snoči govril v radiu o odnošajih na črti Francija, Nemčija, Poljska in sovjetska Rusija. Sandler je rekel, da ni izključeno tesno sodelovanje med Poljsko in Francijo, dasi je še v veljavi sporazum med Nemčijo in Poljsko. Pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo tudi ne more ovirati razvoja dobrih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Sandler je reikel, da obžaluje, da se Nemčija ne mara udeležiti zasedanja odbora za siro-vine, vendar meni, da nekateri znaki v Nemčiji dokazujejo, da ee misli Nemčija vrniti v okvir mednarodnega sodelovanja. Poljska-Rentunifa in IN Bukarešta, 29. aprila. AA. (Rador.) Več tujih listov je v zvezi z obiskom poljskega zunanjega ministra Becka v Bukarešti priobčilo vesti, ki so presenetile romunske uradne kroge. Toda, kakor se vidi iz uradnega poročila, so bili prijateljski razgovori med Bcckom in Antonosconi informativni in niso rodili nikake spremembo v politiki obeh vlad. Poleg drugega ni bilo nikdar nikakega govora o kakšnem dogovoru med obema zunanjima ministroma zastran ntfvega stališča, ki naj ga obe vladi zavzamete proti paktu ZN. Belgrajski nuncij pri dr. Stojadinoviču Belgrad, 29. aprila, m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu papeževega nuncija na našem dvoru Pelegrinettija. Poplave v Posavju in po Moraviu Belgrad, 28. aprila, m. Vsled naglega naraščanja Save, Morave in drugih rek se je po sklepu notranjega ministra radi enotnega vodstva akcije za reševanje ljudi in živine v slučaju povodnji ustanovil pri oddelku za javno varnost v notranjem ministrstvu poseben odbor, ki ga vodi načelnik oddelka za javno varnost Vekoslav Kerše-van. V odboru so zastopniki gradbenega, kmetijskega, prometnega ministrstva, uprave za pomorski in rečni promet, Rečne plovbe, zastopniki vojnega in socialnega ministrstva. Odbor je imel da- Občni zbor Zveze mdustrifcev Ljubljana, 29. aprila. Za danes dopoldne ob 10.15 je bila sklicana glavna skupščina Zveze industrijcev za^ dravsko banovino. Ker ob tem čašu občni zbor še ni bil sklepčen se je moral začetek zakasniti, in sicer do 11.15. Občni zbor vodi predsednik Avgust Praprotnik ter ob času našega poročanja še traja. Čiščenie v sovjetski mornarici Tudi v ruski vojni mornarice se je začela močna akcija zoper politično policijo režima. Na vseh vojnih ladjah pomorščaki zahtevajo odstranitev špijonov politične policije in so večinoma že dosegli očiščenje mornariškega resora od agentov policije. Med tem se aretacije nezanesljivih elementov v komunistični stranki in v GPU nadaljujejo. Poleg Ljavova, ravnatelja Malega teatra, o katerem smo že pisali, da sedi v Lubjanki, so zaprli sedaj tudi ravnatelja Velikega teatra v Mos-kvi Putniča, ki je bil svojčas politični komisar v rdeči vojski. Govorijo tudi, da so zaprli bivšega tajnika Jagode Prokoijevaf ki je bil potem komisar za pošte, komisarja ljudske varnosti Pankerja ter šefa operativnega oddelka GPU Korkoviča. Te aretacije so posledice hišne preiskave pri neki ženski, ki je bila v intimnih zvezah s Prokofjevim. Pri tej ženski so našli tudi nekaj gramofonskih plošč, na katerih so bili sprejeti zaupni razgovori med vodilnimi osebami režima. Vlada nadaljuje postopno likvidacijo politične policije, odstavljajoč vse načelnike oddelkov, ki jih zamenjujejo z zaupniki rdeče vojske. Izvedelo se je tudi, da je imel Jagoda na svojo razpolago nič manj kot pet avtomobilov najboljših in najbolj luksuznih mark. nes svojo prvo sejo, na kateri so se sprejeli potrebni sklepi o deiu glede izselitve ljudi in živine kakor tudi glede prehrane ljudstva v poplavljenih krajih. Odbor bo imel sejo vsak dan, po potrebi pa tudi večkrat dnevno. Poljski pravosodni minister Grabovski bo 10. maja uradno obiskal Berlin, da vrne lanski obisk nemškega ministra dr, Franka v Varšavi. Vesti 29. aprila Španski sedmerčki, ki jih je rodila neka rudarska žena v Murciji, bodo najbrž živeli, kljub temu, da je mati po porodu umrla. Važni letalski poskusi so se posrečili nemškemu letalskemu rekorderju generalu Udetu, ki e poskusil pripeti se s svojim letalom pod leteč Zeppelin. Letalo ie nalašč zgrajeno za te poskuse, ki bodo služili za to, da bodo potniki z Zeppelina še pred pristankom že lahko nadaljevali svojo pot z letalom. Zanimanje za nogomet je večje kakor za kronanje v Londonu. Gre za končne tekme pri angleškem prvenstvu, ki bodo 1. maja v wembleyskem stadionu. Vsi prostori za. tekmo so že razprodani in ljudje ponujajo vstopnice za kronanjski sprevod v zameno za vstopnice k tekmi. Francija ima zdaj 1000 bojnih letal in jih bo čez leto dni morala imeti 1500. To so podatki letalskega ministra Cotta. To število je v primeri z nemškim in italijanskim letalstvom skoraj neznatno. 23 novih poljedelskih naselbin je uredila fa-šistovska vlada na osušenih predelih Pontinskih močvirij južno od Rima. Naselbine so zgrajene po najmodernejših stanovanjskih načelih. 416 milijonov dolarjev znaša ameriški vojni proračun. V primeri z lanskim so ga zvišali za 28 milijonov dolarjev. V proračunu je tudi določilo o gradnji 513 novih velikih bombnih letal. Avstrija in Madžarska spadata za večno skupaj, je dejal v pozdravni napitnici madžarski vojni minister Roeder včeraj na Dunaju. Francoski letalski minister Pierre Cot je včeraj priletel v London, da se udeleži mirovnih manifestacij, ki jih priredita Mednarodna zveza za mir in Angleško društvo za ZN. Poleg tega pa bo imel važne razgovore z angleškimi vojaškimi krogi. Sladkorna konferenca v Londonu bo končala svoje dela sredi prihodnjega tedna. Ne vedo pa, ali bo prišlo do sporazuma ali ne. Seje angleškega parlamenta bodo zaradi kraljevega kronanja ustavljene od 8. do 24. maja. Komunistično stranko je obsodila mehikanska splošna delavska zveza, češ da delujejo komunisti v škodo delavstva. Irska se ne bo udeležila imperialne konferenc« v Londonu, ki bo takoj po kraljevem kronanju. London bo en dan brez vseh prometnih sredstev ker bo jutri ponoči najbrž začelo stavkati avtobusno osebje. Stavki se bodo iz simpatije priključili tudi nameščenci tramvaja in podzemeljske železnice. Iraški zun. minister Nadzi je prišel v Ankaro, kjer se je s turškimi politiki razgovarjal o bodoči zvezi prednjeazijskih držav. Škoda zaradi poplav v kanadski zvezni državi Ontario znaša do zdaj^ milijonov dolarjev. Voda je že začela padati. »Zeppelin« je razburil Švico, ker je zadnje dni pogosto leta! nad švicarskim obmejnim ozemljem, koder je imela švicarska vojska vaje. Oblasti so uvedle preiskavo in se bo Švica pritožila#pri nemški vladi. Predsednik Roosevelt se je odpeljal na krajši dopust in bo s svojo jahto križaril po mehiškem zalivu. Pogajanja za letalski promet med Poljsko in ČSR so zastala, zaradi spornih političnih vprašanj med obema državama. Odbor za nevmešavanje je včeraj nadaljeval razgovore o zlatu iz španske narodne banke ter o sovjetski zahtevi, naj se pomorsko nadzorstvo raztegne tudi na Kanarske otoke, ki so v oblasti nacionalistov. Kongresa Kristusa Kralja, ki bo od 25. do 29. junija v Poznanju in ki ga organizira slovenski duhovnik Kalan, se udeleže med drugimi cerkvenimi dostojanstveniki tudi dunajski kardinal Inni-tzer, pariški kardinal Verdier in praški kardinal. Kauffer. Romunska politika se bo še naprej naslanjala na Malo zvezo in na Francijo, če naj verjamemo izjavi, ki jo je dal kralj Karol dopisniku pariškega levičarskega dnevnika »Le Soir«. Sestanek 17 evropskih komunističnih strank je bil pred nekaj dnevi v Parizu. Zastopniki evropskega komunizma so se razgovarjali o uspešnejši pomoči za rdeče čete v Španiji. 150 m visok spomenik turški zgodovini bo postavila turška vlada v Carigradu ob morju. Na spomeniku bodo prikazane tri dobe turške zgodovine: bizantinska, potovanjska in kemalistična. Obdavčenje vojnih dobičkov je sklenil finančni odbor ameriške zbornice. Davek na te dobičke bo znašal 95%. Predsednik USA bo v vojni lahko rekviriral vsa industrijska podjetja in njihov kapital v vojnem času. Odbor mednarodne zveze za trgovino na drobno zaseda v Benetkah in se bavi predvsem s pripravo kongresa, ki bo septembra v Parizu. V Moskvi so aretirali voditelja poljskega komunizma Donala, ki je leta dolgo skrbel za organizacijo komunistične propagande na Poljskem. Bil je član osrednjega odbora komunistične stranke. Prav tako so prijeli tudi madžarskega komunističnega prvaka Illesa. Za obletnico ustanovitve italijanskega cesarstva 9. maja pripravljajo v Rimu velikanske slovesnosti, katerih se bodo udeležili med drugimi tudi župani iz 98 pokrajin, ki tvorijo italijansko cesarstvo. Pri vojaški paradi bodo prvič nastopili tudi večji oddelki italijanskih Afričanov. General Goering se še zmeraj mudi v Italiji in je včeraj odpotoval v Florenzo, odkoder pojde najbrž še enkrat v Rim. Belgijski ministrski predsednik van Zecland bo v kratkem začel svoja potovanja za proučevanje svetovnega gospodarskega položaja. Obiskal bo Berlin, Washington, Haag, Bern ter Rim. Nove mariborske afere Maribor, 29. aprila. Maribor postaja polagoma klasično mesto za raznovrstne afere, ki so prav za prav v primeri s sličnimi dogodki na jugu samo aferice, v našem domačem merilu pa vendar vzbujajo upravičeno pažnjo. Afera zaradi odprave plodu Vrši se zaradi tega preiskava proti nekemu mariborskemu zdravniku Stvar je po naših ugotovitvah sledeča:* Neki mariborski gospod je imel razmerje z dekletom, ki ni ostalo brez posledic. Gospod je svoji ljubici prigovarjal, naj si da plod odpraviti, dekle pa v to ni privolilo. Privedel jo je potem v zdravniku, ki je deial, da jo bo samo preiskal, pri tej preiskavi pa je napravil prepovedan poseg. Operacija pa je povzročila komplikacije, dekle se Je zateklo k drugemu zdravniku ter mu je celo stvar povedalo. Po dolžnosti je ta potem prijavil svojega kolega, proti kateremu se sedaj vrši pre* iskava. Afera povzroča v Mariboru veliko govoric in se obetajo še razna odkritja, ki pa s tem zdrav* nikom niso v nobeni zvezi. — Da pa izpopolnimo število teh zgodb, bomo poročali še o tretji aferi, ki pa je nedolžnejše m bolj vesele narave. Pred sodiščem je bil nedavno obsojen nek mariborski zdravnik na plačila 100.000 Din odškodnine Tožila ga je njegova bivša prijateljica. Tožba bi bila menda izpadla za zdravnika mnogo ugodneje, če ne bi bil ime! izrazite smole. Skupaj s svojim odvetnikom je namreč zamudil razpravo ter je bil zaradi tega kontumaciran. Kakor pa jc znano, ni proti kontumacijski sodbi pravnega loka in mu ne bo preostaio drugega, kakor zlačati. Zanimivo na celi stvari je, da se je razprava vršila pred celjskim sodiščem, ’ katerega je zahtevala tožiteljica. Ljubljanska apelacija je njeno zahtevo zavrnila, rekurirala pa je na stol sedmorice v Zagrebu, ki je njene razloge upošteval. Razdalja med Celjem in Mariborom in vožnja z avtomobilom k razpravi pa je bila menda vzrok, da sta toženec in njegov zastopnik zamudila razpravo za nekaj minut. Te minute so bile za naše razmere presneto drage, ker so veljale toženca nič manj kot 100 jurjev. Poplave v Posavini in Sremu Bolgrad, 28. aprila. AA. Poročilo liidrotPli-ničnegn oddelka gradbenega ministrstva o stanju povodnji dne 8. aprila 1037. V zadnjih 24 urnli je Sava neznatno padla od Siska do Belgrada, pri Belgradu pa nekoliko fcrasla. Padanje vodo pri Samcu, Raci In šabcu je v glavnem posledica vodostaja njenih desnih pritokov. Tako je Una padla za 12 cm, Vrbas za 10 cm, Bosna za 103 in Drina za 25 cm. Reka Kupa je pri Karlovcu narasla za 44 cm. Zavarovanje savskih nasipov v organiziranih zadrugah (bosucki, mačvanski In v jugovzhodnem Sremu) se dozdaj vrši z uspehom. Na nasipih v neorganiziranih zadrugah po Rači navzgor in od Sabca navzdol se zavarovanje Je nadalje vrši, vendar so zaradi premajhnosti in prenizkosti nasipi Izpostavljeni veliki nevarnosti, posebno če upoštevamo, da traja tn visoki vodostaj že skoraj 3 mesece. Zaradi predorov teh nasipov jo pod vodo v rajonu vasi KrepŠica okoli 2500 ha zemlje, v rajonu črnjelovo, Rača, Dačnica okoli 300T ha in v rajonu Obrenovca, Skele, Breskve okoli 3000 'ha. Stanje pri Belgradu in Zemunu je nespremenjeno. Južna In zahodna Morava padata. Velika Morava pri Cuprlji pada in je v zadnjih 24 urah padla za 18 cm. Pri zabarskem in ljubičevskem mostu Je Morava narasla zn 40 cm. Vasi Drago-vae in Zlvica, kf so Ju do noči branili majhni nasipi, sfe nista mogla obvarovati pred vodo in sta poplavljeni. Državno posestvo Ljubiflevo se z uspehom brani. V zahodni Moravi v žiškem, tri- Beniškem in rmašlnskem okraju je doslej poplavljenih okoli tisoč ha. V dolini velike Morave pri Stalcu do Markovca je poplavljenih okoli 15.000 hektarjev. Od Markovca do Vodomina pa okoli 1000 ha. Znaten del tega ozemlja je neobdelan. Zn zdaj je tendenca padanja vode na Savi in ob velikem toku Morave. V spodnjem toku velike Morave bodo pa vode naraščale še nadalje, zato bo narasla tudi Donava od Smedereva do Pančeva. Seveda je to staujo odvisno od vremna. športne vesti Za tokijsko olimpijado 1. 1920 — prav kot za berlinsko — pripravljajo veliko olimpijsko štafeto, ki bo vodila od 01ympije do Tokia. Švedski raziskovalec Sven Hedin, ki je imel v Berlinu pozdravni govor za olimpijske igre, predlaga, naj bi olimpijski ogenj prenesli jahači na konjih. Kot pot pa predlaga prastaro »svileno cesto« od Rusije skozi srednjo azijsko visoko ravan. Če bo imel njegov predlog uspeh — bomo še videli. Madžarski olimpijski prvak (v suvanju) Liiri-nez, ki je pred nedavnim nastopil tudi v Zagrebu, je dobil od svojega rodnega kraja Szentese v dar hišo. Ob tej priliki je bil izbran tudi za »mestnega sina«, kar znači, da bo od sedaj naprej skrbela zanj občina. Pa pri nas? Proti koncu marca je Perry, svetovni teniški igralec prvič igral z bivšim najboljšim tenisačem Tildenom in ga premagal s 6:1, 6:3, 4:6 in 6:0. Til-den pri svojih 44 letih ni mogel zdržati napada mladega Perrya. Tekmi je prisostvovalo nad 16.000 gledalcev. Avstrijski akademiki hodijo v Slavonijo na prostovoljno delo Maribor, 28. aprila. Danes dopoldne je prispela v Maribor z vlakom večja skupina mladih fantov, ki so popoldne nadaljevali potovanje v Avstrijo. Bilo jih je okoli 30 — vse sami dijaki graškega vseučilišča. Na kolodvoru so prišli v stik z radovednimi novinarji in čisto slučajno 60 je pokazalo, da so Be nahajali ti študentje za velikonočne počitnice nn prostovoljnem delu v Slavoniji. Vsi eo pripadali hitlerjevski akademski organizaciji na graškem vseučilišču. Po predpisih hitlerjevskega gibanja mora prebiti vsak nemški izobraženec po končani maturi eno leto na prostovoljnem delu v taborišču. Nemci nazivajo to je naš narod ob Zilji, brez uinetničenjn, na-turno, ■/. nedosegljivo toploto in neposrednostjo. Vsa novomeška kulturna društva so prevzela organizacijo koncerta. — Vstopnice se dobijo v pred-|>rodaji v trgovini Krajec nusl. Naročajte Slovenski dom! Kulturni koledar Peter Muh?* 29. aprila 1600 je umrl teološki polemik Peter Muhič. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju. Tu je postal tudi profesor za grščino, v letih 1577—80 pa je bil celo rektor dunajske univerze. V teh letih je postal tudi kanonik pri sv. Štefanu na Dunaju. — Pozneje se je preselil nn Štajersko, kjer je postal eden izmed najodličnejših cerkvenih dostojanstvenikov. Napisal je več teoloških del, v katerih Berllarminija. (Poedagogia oder Schul-fiihrung der Wttrtenbergischen Theologen). Uubliana danes Koledar Danes, četrtek, 29. aprila: Peter. Petek, 30. aprila: Katarina. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova uiica 7. Dram: »Rivala.« Premierski abonma. Opera: »Plamen«. Ited Četrtek. Kino Union: Trije Fratelltni. Kino Sloga: »Irena«. t 1 Kino Matica: »Jekleni orli«. V soboto, 1. maja nastopi pri slavnostni predstavi v opereti po daljšem presledku zopet znana simpatična soloplesalka ga. Erna Moharjeva. V večji operetni vlogi se predstavi mlada konserva-toristinja gna. Gnueova. Glavno komično moško ulogo igra naš priznani komik g. Zupan. Vstopnice eo v predprodaji pri dnevni blagjni. Prosimo, da vsak rezervirano vstopnico dvigne. Na svoji turneji po Dolenjski se bodo ustavili pevci slovenskega pevskega društva »Dobrač« z Brnce na Koroškem tudi v Ljubljani Dne 3. maja (v ponedeljek) zvečer ob 20 bodo nastopili z izbranim programom kot gostje pev. društva »Ljubljanski Zvon« v frančiškanski dvorani. Pevcev je 25; vodi jih pa znani zltorovodja g. Hanzej Kropivnik. Brncani slove kot najboljši koroški pevci. Iz svojega bogatega repertoarja, ki obsega nad 50 narodnih koroških napevov, so si izbrali dvajseto-rico najlepših, da jih bodo žareli v Novem mestu, v Trebnjem in naposled dne 3. maju tudi v Ljubljani. — Vstopnice se dobivajo že v predpiotzu v pisarni »Pax et bonuni« v frančiškanski pasaži. (TeleJfm ^88 28)Roberta soatenna, kt koncertira v Ljubljani v torek, dne 4. maja v veliki filharmonični dvorani, spremlja nn klavirju francoska pianistka gdč. Suzana Roehe. Det koncertnega sporeda pa snromlia godalni orkester Orkestralnega društva l, las-bone Matioo pod vodstvom dirigentu L. M. Škerjanca. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v knjigarni Glasbene ^Malice^ plavanja o naSih narodnih običajih, ki ga jo imel v zadnjem času g. Irance Marolt, bo v soboto, dne 1. maja ob 2U v muli filharmonični dvorani. Alkohol v stari in novi obleki rov o -•Jim UNION Danes poslednflC ob 1©. In 20- url svetovno znani variete muc cRAicniNi a pestrimi dodatnimi točkami. Ne zamudile te zadnje prilike > ■001313 vrhunec filmske umetnosti IRENA v olavni Vlogi žeialdioa Katmlcova. Ul Dasorer, Sabine petere, Karl SonbnDbok TEI. 21 24 MATIC premierni Film Iz živijenla golencev ameriške zračne vojne ak> demlje Jekleni orli ▼ glavn viogl wailace Beery, Kooert Younp ~ b\ecO>toA)£ co 16., 19.r2" Liubllansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek. 29 aprila: »Rivala«. Premierski abonma. Petek, 30. aprila: »Med štirimi stenami«. Red B. Predstava novitete »Rivala« bo v četrtek, dne 29. t. m. za premierski abonma. Glavne vloge v tej igri imajo gg. Levar, Sancin in Severjeva. V osla-lih moških vlogah sodeluje ves moški ansambl drame. Zgodba o dveh rivalih, zunanje nekoliko robatih tovariših, ki tekmujeta za dekle, se dogaja za časa svetovne vojne v Flandriji. Odigrava se na treh različnih prizoriščih: v skladišču prirejenem za vojaško pisarno, v kleti stare francoske graščine in v krčini. Režiser in inscenator dela je ing. arh. Bojan Stupica. Za red B bodo igrali v soboto Brnčičevo zanimivo rodbinsko dramo »Med štirimi stenami«, ki prikazuje gnilo rodbinsko življenje in katastrofo, ki je posledica tega. Zasedba vlog je običajna. OPERA. Začetek ob ostnlb Četrtek. 29. aprila: »Plamen. Red Četrtek. Petek, 80. aprila: Zaprto. / , , Sobota, 1. maja: »Lojzka«. Izven. Proslava -5 letnega gledališkega udejstvovanja gosp. Lojzeta Drenovca. Nedelja, 2. maja ob po! 1.1: »Otrok in ples«. Izven. Priredi plešalka Katja Delakova z njenimi go-letikami. Cene od 80 Din navzdol. — Ob 15: »Vesela vdova«. Izven Cene od 80 Din navzdol. — Ob 20: »La Bohetne«. Izven. Debut gdč. Ksenije Vidal. Cene od 30 Din navzdol. Efektno operetno premiero bomo imcii v soboto dne 1. maja. V Jankovčevi »Lojzki« bo proslavil naš dramski član gosp. Lojze Drenovec svoj 25 letni jubilej. Občinstvo bo imelo na ta način priliko videti našega simpatičnega igralca zopet v opereti, v kateri je Žel svoječasno velike uspehe. Glavno vlogo Lojzke bo pela gospa Marica Brumen Lubejeva, poleg nje nastopijo še dame: Japljeva, Gnusova, Škeletova in Škrjančeva. ter gg. Gorski, Peček, Zupan in seveda predvsem naš jubilant gosp. Drenovec. Dirigent G. žebre, režiser prof. Sest. Mariborsko gledališče Četrtek, 29. aprila ob 20 uri: »Dolarska princesa«. Red A. Petek, 30. aprila: Zaprto, Sobota, 1 maja ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Red B. Že »Slovenec« je načel pereče vprašanje orgn niziraue protialkoholne borbe, ki bi jo moral z c četi z vso vestnostjo ves naš narod z vsemi svojim silami. K temu se mi zdi vredno dodati nekaj misli in dejstev. Skoraj vse sodbe tujcev, ki so imeli kdaj priliko spoznati naš narod, se za čudo ujemajo po navadi v dveh trditvah: slovenska zemlja je lepa da malokatera tako, ljudje so pa čez mero udam pijači. Lahko trdimo, da Slovenci v tem oziru ži slovimo in vemo, da ne zastonj. Proti zmernemi uživanju alkoholnih pijač ne more pameten človek imeti resnega pomisleka, razen tega, da je zmernost zelo relativna (enemu je zmerna mera koza rec, drugemu komaj liter ali dva) in pa, da je v vseh primerih pravega pijanstva zmernost prav zn prav normalna razvojna stopnja od popolne zdrž-nokti do nezmernosti. Izkazalo se je, da imajo treznostne organizacije prav za prav le malo uspehu. Vzrok je v tem, da naših ljudi niso mogle prepričati o pogubnosti alkohola. Naše ljudstvo je zlasti v vinorodnih krajih globoko prepričano, da daje alkohol moč in da brez njega ni mogoče delati kaj težjega. Protialkoholni apostol sliši od preprostegA človeka navadno ugovor: Pojdite delat, pa boste videli, da brez vina ne bo šlo. V brezdelju se je lahko odreči vinu. Tako misli naš človek. Kadar bo začelo iskati naše ljudstvo tam v vinu samo dobro voljo in ne več moči za delo, tedaj bo doseženo v protialkoholnem boju precej. Zdi se, da je pravi začetek slovenskega alkoholizma malo znan. Človeku sta vino in alkohol po naravi odvratna. Dete se otepa vina z vso močjo, vendar mu ga pa marsikje mati vliva v usta s silo, češ da bo postal po vinu močan in bo hitro rasel. Tako navajujo otroka sistematično na vino že v nnjncžnejši dobi. Ne smemo misliti, da so to morda osamljeni pojavi, ampak marsikje najbolj splošna ljudska navada. Najhujše pri tem je, da se dogaja to v najnežuejši otroški dobi, ko je alkohoi organizmu najbolj poguben. Včasih se človek čudi, da se najde na primer v dalmatinskih krajih, kjer rasto najmočnejša vina, skoro nič pijanstva, ampak verjetno treznost. To je treba razlagati precej s tem, da ljudje tam ne poznajo elementarnega praktičnega pouka v alkoholizmu, ki ga pri nas Slovencih marsikje daje že mati otroku. V nekem našem vinorodnem kraju (ki pridela dosti šmarnice) je nekomu tožil oče dveh otrok, da so najstarejše dete zgodaj preveč navadili na alkohol — če je bilo samo blizu žganju, ga je popilo toliko, da bi jim večkrat skoraj umrlo. Rešili da so ga samo s človeško vodo, ki so mu jo dali piti. Danes je star ta otrok dvajset let, pa se ni mogel naučiti niti govoriti, v svojih telesnih nadlogah pa je bolj podoben živali, kakor človeku. Drugi otrok tega očeta pa ima danes prav tako po zaslugi alkohola na vesti že človekovo smrt in le malo je manjkalo, da ne tudi že očetove. To zgodbo je pravil nesrečni oče v bolnišnici, z zlomljeno roko, razbitimi rebri in glavo — sledovi o podivjanosti pijanega sina. To je ena izmed stoterih in tisočerih nesrečnih družin, ki jih je »kralj alkohol« razklal in onesrečil. Pijanstvo ima najusodnejše in na splošno najbolj žalostne posledice v takih krajih, kjer pridelujejo vino. Tam je treba začeti z bojem. Borba proti alkoholu, kakršno je začela na primer Amerika, je seveda nespametna. Ne le, da ne rodi uspehov, ampak ima še pogubne posledice. Prav tako se zdi, da bo ostala neplodna tudi propaganda za popolno abstinenco iz razlogov, iz katerih je neplodno zdravljenje bolezni, če ne skušamo zgrabiti zla pri korenini sami. Treba je odtegniti v prvi vrsti alkohol otroku in detetu; treba je prepričati mater, da je njeno početje pogubno. Cerkev in šola naj imata tu svojo besedo, oblasti pa naj ju podprejo z Vsemi razpoložljivimi sredstvi. Znani so ponovni primeri v nekih krajih na Dolenjskem, da so prinašali otroci v šolo žganje Inozemsko priznan e kamniškemu podiet u Ako greš skozi Kamnik in kreneš na pot proti Mekinjam, ti že z brvi, ki pelje črez Bistrico proti kopališkemu parku, pade v oko lepo podjetje bratov Hočevarjev. Že zvoki kladiva te opozarjajo, da tu delo ne počiva. Da pa to opdjetje obstoja že nad sto let, je tudi za marsikaterega, kamničana novost. Vajeni smo praznovati stoletnice življenja. Da pa praznuje to podjetje stoletnico trdega dela, je pa tudi posebnost zase, ki jo je treba zabeležiti v vse naše pomembnejše anale. Skoro verjetno je, da se je že takrat, ko je bil slovenski človek vajen ! tujega kapitala, mogel osamosvojiti in ustvariti podjetje, ki je moglo kljubovati vsemu tuiemu vplivu. Ves svoj trud in denar je moralo pod'etje žrtvovati, preden si je pridobilo vpliv in ugled, kar je danes v tej naglični vihravosti gospodarskega življenia nerazumljivo. Našemu slovenskemu kmetu je pokojni ded bratov Hočevarjev že v letu 1835. pričel izdelovati primitivno gospodarsko orodie, Smer današniemu podjetju je dajal Janez Hočevar (pok. ded Bratov Hočevarjev), ki se takrat kot živala kraniska korenina ni ustrašil nikakih zaprek. Janez Hočevar je kot ustanovitelj vodil podjetje do 1. 1880., nakar ga je prevzel njegov sin Jože, ter ga do leta 1910. vzorno upravljal in povečal. Po njegovi smrti sta prevzela podjetje Jože in France Hočevar, ki sta rešila tradicijo svojega deda ter skupno nevstrašeno premagovala vse težnje vojne dobe. Leta 1921. je vse breme padlo na Franceta, ker je v tem ietu ugrabila smrt njegovo oporo brata Jožeta. Judi to je podjetje prebolelo m ko so drugi bratje, ki so delali v domačem podjetju dorasli, se je na pobudo Franceta osnovala družba, katere člana sta sedaj tudi brata Ciril in Davorin, V zadnjih metih je prišlo podjetje bratov Hočevariev na tako višino, da so njihovi solidni izdelki dobro znani ne le v doma-j čem kraju, pač pa tudi po vsej Hrvatski, Bosni in I Srbiji. Zelo pa se je tvrdka uveljavila tudi v inozemstvu, posebno še pri lanski razstavi v Ant-I weronu (Belgija) od koder je pred kratkim tvrdka i prejela visoko odlikovan7« Za svoje priznane prvovrstne izdelke so prejeli bratje Hočevar veliko diplomo, zlato kolajno in zlat križ. V znak odlikovanja pa jim je tudi mesto Antwerpen poklonilo velik srebrn pokal. Naj ta primer služi za vzor, na kakšno višino se lahko spravi podjetje, kjer vlada sloga in delavnost. Želeti je še kaj takih stoletnic in tako solidnih tvrdk Pripomniti moramo, da sedanji vodja podjetja France Hočevar ne vodi delo samo v delavnici, pač pa je poleg vsega dela tudi kalkulant, knjigovodja, uradnik in dela tudi ves dan v kovačnici, kot vsi megovi pomočniki. Vzorni in zaslužni tvrdki, ki si je priborila toliko nriznanja ne samo v npši državi, temveč tudi v m-dnarodnem svetu tudi mi najiskrenejše častitamol /,a »malico«, ker jiin mati ni mogla dati zajtrka, 'e začne človek piti v poznejših letih, navadno »e postane pijanec in tudi organizmu ne prizadeva - tem posebnega kvara. Oblast je pa poklicana, da napne svoje sile Irugje, namreč pri šmarnici, v primeri s katero so druga domača vina nedolžna pijača. Šmarnica (poldivja trta) rodi namreč zelo izdatno, je ne-občutna za škodljive vplive in zahteva le malo nege, pa jo zato vinogradniki prav radi zasajajo. Učinki zavžite šmarnice so znani in kaj različni od učinkov drugih alkoholnih pijač. Šmarnica rodi s svojimi posebnimi strupi, ki jih druga vina nimajo, posebno omotično podivjanost, ki se z navadno pijanostjo ne da primerjali. Da pomeni šmarnica za zdravje še posebno škodo, o tem ne dvomi danes niti priprosti človek več. Oblasti naj zahtevajo (ne samo priporočajo!), da se šmarnica v določenem roku obnovi z žlahtno trto. Morda manj znano, pa toliko poraznejše je zavživanje gorilnega špirita, ki je denaturiran s hudo strupenim inetilnim alkoholom. Brezposelni povprašujejo zadnje čase vedno pogosteje po steklenicah, ki so primerne za Žep. Nič ne prikrivajo, da jih rabijo za gorilni špirit, ki ga pijejo v vedno večji meri. Branijo se z izgovori, da jih le to varuje pred mrazom, ko prenočujejo po skednjih in gozdih, pravo žganje je pa predrago. Industrijski špirit uničuje telesno in moralno kader našega brezposelnega delavstva Kakšne bodo posledice za naš maloštevilni narod, če pojava ne zavremo o pravem času, ne moremo soditi po znanih učinkih navadnega alkoholizma, zakaj gorilni špirit je nov in doslej neznan strup, ki ga poznamo morda le po akutnih, ne pa tudi po kroničnih posledicah. Bolj kakor vprašanje splošnega alkoholizma imajo oblasti v rokah vprašanje porabe in zlorabe gorilnega špirita, ki je poleg zunanjih sovražnikov: jetike, pomanjkanja in zatiranja začel uničevati naše ljudske moči. Alkoholizem pri nas ni samo socialno in moralno, marveč predvsem narodno zlo v pravem pomenu besede, ker zmanjšuje telesno odpornost in zdravje, ki sta tako nujno potrebna za vsak življenjski in narodni boj. Zato je tembolj dolžnost vsakogar, da pomaga, kakor ve in more. Od tu in tam Dva drzna vloma v eni noči Maribor, 27. aprila. Nocojšnja noč je bila usodna za znano mariborsko vlomilsko dvojico, ki se je pripravila na dva velika vloma, pa je pri obeh naletela na razmeroma majhen plen, na koncu pa je imela še to smolo, da se je srečala s policijo ter je sedaj njune vlomilske karijere kraj. Dva stara znanca policije, David Mavko iz Maribora in Ivan Vukovnik iz Pobrežja sta se ponoči vračala iz Košakov po Meljski cesti proti domu Oba sta bila obložena s težkimi paketi, ki so vzbudili pozornost policijskega stražnika Španringa, ki je pristopil bližje ter hotel oba možakarja ustaviti. Stražnik sam se je začudil, kako sta možanca svoje pakete naglo zmetala na tla ter jo urnih krač ubrisala vsak v svojo smer. Stražnik se je za enim podal v beg in je Davida Mavka kmalu imel v pesteh, dočim je Vukovnik zbežal ter se še sedaj skriva. Skrivnost paketov, ki sta jih oba nepridiprava nosila, se je kmalu razjasnila. Zjutraj je prispelo iz Košakov sporočilo, da je bil tekom noči izvršen vlom v trgovino trgovca Perka v Doljni Počehovi. Vlomilci so z nekim železom dvignili rolo na vratih ter se obložili z raznovrstno špecerijo, ki so jo odnesli s seboj. V blagajni so našli tudi precej gotovine ter jo pobasali v žep. Danes zjutraj so orožniki pri preiskavi odkrili v Perkovi trgovini tudi kos železa, ki so ga vlomilci tam pozabili. To železo je spravilo vlomilce še v hujšo nesrečo. Občinska uprava na Pesnici pri Mriboru je javila, da je bilo ponoči vlomljeno v občinski urad. Vlomilci so odtrgali na oknu železne križe ter vdrli v pisarno, iz katere so odnesli 106 Din gotovine. Denar so našli v pisalni mizi. Železo, katerega so orožniki našli v Perkovi trgovini, pa je bilo odtrgano na železnem omrežju na oknu občinske pisarne na Pesnici. Tako se je pokazalo, da obstoja zveza me obema vlomoma ter da so bili v Pesnici in v Počenovi na delu isti rokomavhi, ki jih je potem mariborska policija zasačila na povratku s tatinskega posla. Aretiranega Mavka je policija izročila orožniški postaji v Košakih, Vukoviča pa ^edaj zasledujejo. Verjetno je, da ima ta dvojica še več nepojasnjenih vlomov na vesti. Podružnici Slov. doma v Ljubljani: Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom) Avtomobilski karambol v Sv. Petru v Sav. dolini Sv. Peter v Sav. dol., 27, aprila. Danes se je z bliskovito naglico razširila po Sv. Petru in vsej Savinjski dolini vest, da se je tukaj spet dogodila večja nesreča, ki pa je k sreči zahtevala le materijalno škodo in ne človeških žrtev. Iz Celja se je vozil namreč danes dopoldne z lepim popolnoma novim avtomobilom, vrednim 260.000 Din, Amerikanec v spremstvu treh oseb v Ljubljano. Na ovinku v Dobrteši va6i pri Sv. Petru je zagledal, da vozi nasproti lep luksuzni avtomobil, na katerem sta se vozila dva potnika, zato sta oba šoferja vozili krenila na desno. Tik predno sta se srečala je vozilu radi polžke in nagnjene ceste spodrsnilo na levo in je zadelo z veliko silo v Amerikančev avtomobil. Pri tem sunku se je avto potnikov docela razbil. Potnika, ki sta se vozila v avtomobilu nista k sreči dobila težjih poškodb, prav tako tudi ne potniki, ki so nameravali v Ljubljano. Tudi avtomobil, last Amerikanca, je precej poškodovan, vendar ga_ je šofer kmalu toliko uredil, da je mogel naprej. Škoda je velika, posebno pri avtomobilu potnikov, ki sta nameravala v Celje, ker je bil tudi ta v zelo dobrem stanju. Fantovski tabor na Šmarni gori Fantovski odseki prosvelnih društev ljubljanskega okrožja vabijo katoliške fante in može nn tabor, ki bo v nedeljo, 2. maja na Šmarni gori, V prijazni cerkvici bo imel oh 9 dopoldne sv. mašo č. g. Zabret Valentin, dekan iz Št. Vida. Po mašnem opravilu bo na prostem pri Cerkvi javno zborovanje. Govorila bosla gg. Erjavec Franc in Križman Andrej. I Popoldne ob pol 4 pa bo na Brodu poleg la Narodna skupščina se bo sestala v drugi polovici maja. Do takrat bo finančni odbor pregledal še vse ostale prošnje in pritožbe, ki jih je na kupe ostalo od starih časov. Do sedaj je n. pr. razpravljal o 50-1 prošnjah in pritožbah ter med njimi nekatere že zavrnil, ker so prosilci gmotno na dobrem. čim bo odbor gotov s svojim delom, bo svoje poročilo predložil skupščini v pretres. Težka prometna nesreča se je včeraj popoldne pripetila v Zemunu. Vojaški tovorni avtomobil je vozil dva kotla in štiri delavce. Na cesti pa se je moral srečati z nekim drugim tovornim avtomobilom, ki je vozil bolj proti sredini ceste. Vojaški avtomobil se mu je zaradi tega umaknil naglo na levo in se prevrnil. Vsi štirje delavci so se težje poškodovali. Pravijo pa, da je nesreči največ kriv šofer vojaškega avtomobila, ki da je vozil s preveliko brzino. Dveletno dekletce je v Dolju pri Podsusedu padlo v lonec vrele vode in se po vsem životu oparilo. V strašnih mukah je kmalu tudi umrlo. Mati je namreč prala perilo in se za kratek čas umaknila na dvorišče obešat perilo. Otročiček pa je prav ta čas priskakljal do lonca, zgubil ravnotežje in padel vanj. Zelo svečano so včeraj v Zagrebu pokopali umrlega predsednika Ilrvatskcga radničkega su-veza poslanca Ivana Peštaja. Pogrebne obrede je opravil nadškof-pomočnik dr. Alojzij Stepinac. V sprevodu je korakalo več tisoč delavcev, 30 tisoč drugih ljudi, na čelu vseh pa dr. Vladko Maček, ing. Košutič ter drugi voditelji KDK koalicije. Delavci so 6vojemu voditelju položili na grob več kot dvesto vencev. Stavke v dalmatinskih cementnih tovarnah še vedno ne morejo spraviti z dnevnega reda. Posredovale so vse vrste delavskih organizacij, oblasti, zastopniki eocijalnega ministrstva in drugi. Kljub temu traja stavka že skoro tri mesece. Zastoj »e ne čuti le med delavstvom, ki je brez vsakega zaslužka, temveč tudi v vsem gospodarstvo, zlasti pa v stavbni delavnosti. Sedaj je še banska uprava primorske banovine sklicala anketo, ki bo rešetala to vprašanje. Baje bo banska uprava na osnovi uredbe o minimalnih mezdah enostavna predpisala mezde tudi za cementno industrijo. Gimnazijsko poslopje prodaja mestna občina, v Sisku. Občina je bila namreč pred kratkim zgradila popolnoma novo šolsko poslopje, za kar je morala pri hranilnici savske banovine najeti posojilo. Komaj pa je bila stavba dograjena, eo ee pojavile težave s stroški, ki so nujni zn odremo e z vsemi učili. Zaradi tega se je o’ čina 'obrnila na bansko upravo s prošnjo, naj v smislu predpisov zakona o srednjih šolah prevzame poslopje ter celotno vzdrževanje šolo. Toda banska uprava je prošnjo zavrnila. Med občinskimi svetniki prevladuje sedaj mnenje, da je za občino najboljše, če proda gimnazijsko poslopje. To bi bil vsekakor imd udnrec zn mesto samo in za 730 dijakov, ki obiskujejo gimnazijo. Veliko sladkorno tovarno pri Doboju v Bosni so začeli demontirati. Tovarna že osem let ni obratovala, ker eo bili baje stroški preveliki. Zato je že takrat centrala v Osijeku ustavila delo. Stroje bodo delno odprodali, delno pa prenesli v centralo v Osijeku. Prodali pa bodo tudi vse tovarniške zgradbe in zemljišča. , Pohlep po denarju jo bil kriv strašnega dejanju. ki ga je zagrešil Marko Stijukovič iz Tavije pri Kostajnici. S kolom je pobil priležnico svojega | očeta Andjo ilukrika in jo nato vrgel v vodo, ker mu je bil svak Andje obljubil za to 50 tisočakov. Andjin mož je bil že dolgo v Ameriki, ne da bi se svoji ženi kdaj javil. Kmalu po njegovem odhodu je Andja odšla h kmetu Slijakoviču in z njim živela. Pred tednom pa je prišlo iz Amerike obvestilo, da je tam umrl Andjin mož ter zapustil svoji ženi 80.000 Din. Brat pokojnega Hukrike pa jo hotel na vsak način preprečiti, da bi Andja dobila delež po svojem umrlem možu, ker je ves ta čas živela z drugim. Najel je Marka in mu obljubil veliko nagrado. Marko je poiskal ugodno priliko in s. kolom napadel Andjo. Ženi se Je posrečilo pobegniti, vendar jo je Marko kljub temu dohitel in jo pobil na tla. Ko je mislil, da v njej ni več znaka življenja, jo je zanesel k potoku in vrgel v vodo. Le kratek čas potem pa je nesrečno žensko našel neki kmet in jo potegnil iz vode. Ker je kazala še znake življenja, so jo odnesli v bolnišnico Več stavk, pretepov in podobnih dogodkov so doživele v zadnjih časih vse jugoslovanske univerze. Vselej, kadar so dijaške skupine proglasile stavko, so jo utemeljile s posebnimi zahtevami po razširitvi univerz, po povečanju kreditov in proti uveljavljanju raznih uredb. Prireditelji so svoje prave namene vedno vehementno Utemeljevali *n napadali vsakogar, ki jim tega ni hotel verjeti. Najbolj verodostojno pa označuje smisel dijaških stavk glasilo komunistične mladine »Konišomol-skaja pravda« v Moskvi, ki je 28. marca napisala Članek, v katerem pravi, da so dijaki ljubljanske, zagrebške in belgrajske univerze v preteklem letu izvedli več aktivnih nastopov proti ofenzivi fašizma. Da bi pa mogel komsomol bolj uspešno izvrševati svojo nalogo v borbi za gospodarske zahteve mladine, je preko strokovnih združenj razvil masovno delo. V teku enega leta se mu je posrečilo, da je s pomočjo raznih krožkov in tečajev zajel na tisoče neorganizirane mladine. — Kljub temu bomo še vedno našli organizatorje dijaških stavk in pretepov, ki jih bo sama strokovnost, kolegialnost in zvestoba do najosnovnejših dijaških interesov. Smolo imajo naši tovorni parniki, kf’ plovejo v bližini španske obale. Kakor znano, nadzorujejo nacionalistične bojne ladje promet po morju in ustavljajo ladje, za katero sumijo, da vozijo za rdeče strelivo in živila. Pred kratkim je Španska nacionalistična torpedovka ustavila jugoslovanski parnik »Vis«, čim so Španci na našem parniku opazili napis v cirilici, so ladjo takoj pozvali, naj se ustavi in pusti preiskati. Zaradi cirilice so jo osumili, da je ruska. Hočeš nočeš, »Vis« se je moral pokoriti in pustiti preiskati. Na ladji pa ni bilo drugega kakor drva in les. Kljub temu je Španska torpedovka odvedla našo ladjo v Ceuto, kjer so jo ponovno preiskali. Ker niso našli ničesar, so jo spustili. Kljub temu, da do sedaj nacionalisti še niso na nobeni jugoslovanski ladji zasledili »tihotapskega« blaga, jih še vedno sumijo, da tihotapijo. Čudno se Špancem zdi, da so jugoslovanske tovorne ladje edine, ki vozijo po morjih brez Zaščita vojnih ladij. conskega mostu javni fantovski nastop z gimnastičnimi, lahkoatletskimi in telovadnimi točkami. Na drogu in krogih bo nastopila tudi vzorna vrsta. Katoliški fantje in možje, udeležile se tabora na šmarni goril Šolske zadeve neuklonljive ienske, ki Je postala prva dunajska zdravnica Najrazličnejše table, ki so razobešene po mestnih ulicah, so postale že tako nekaj navadnega, da sploh le redko komu še padejo v oči. Mora že biti res kaj posebnega na njih, da vzbude kakšno večjo pozornost. Le kak svojevrsten napis na teh tablah utegne ustaviti za hip tega ali onega, da postoji pred njim in občuduje njegovo duhovitost ali celo, kar se tudi pripeti, njegovo starinsko vrednost. Tudi na Dunaju, kjer se navadno ljudem po ulicah še bolj mudi, kakor pri nas, imajo neko takšno zanimivo napisno tablo. Na njej je sicer čisto nedolžen napis: Tukaj ordinira zdravnica dr. Gabriela Possanner v. Ehrenthal vsak dan od 15. do 16. ure. Čeprav je podobnih napisnih tabel na Dunaju in drugod še več, vendar se skriva ravno za imenom, ki je napisano na tej tabli, neka posebna zgodovina. Gabriele Sassanner je bila namreč prva zdravnica na Dunaju. Pri maturi samo ker ie zenska a zadostno". Že štirideset let je minilo od tega, ko je napravila svoj doktorski izpit. Vendar pa njen živahni temperament kaže, da ta dama še ni tako zelo stara in da prav z mladostnim ognjem rada pripoveduje o tem in onem. Danes pač ni več nobena posebnost, da bi tudi kakšna ženska dosegla doktorsko čast in da bi opravljala samotožno zdravniški posel. Pred štiridesetimi leti pa je bilo že malo drugače. Takrat je bilo to prava senzacija. V tistih časih so ženske imele že takrat, ko so obiskovale gimnazijo, velike težave in malo upanja, da bi se jiip posrečilo priti vsaj na visoko šolo. Prevladovalo je pač prepričanje, da ženske niso za tak poklic in da je mnogo bolje, če se lotijo onega posla, kijim bolj pristoji in za katerega so bolj ustvarjene. Za ženske so bili zato izpiti še mnogo težji kot pa za moške. S to strogostjo so hoteli odvesti ženske na pravo pot, v pravi njihov poklic. Kljub vsej strogosti pa je Gabriele Possanner napravila vse izpite z odliko, razen zrelostnega, na katerem je bila napisana samo »zadostna« ocena. Kakor je kandidatinja pozneje zvedela, je bil kriv te slabe ocene samo predsednik izpitne komisije, ki je zastopal stališče, da ženske ne morejo nikdar toliko znati kot moški, če pa le včasih znajo, pa imajo le srečo, da »potegnejo« slučajno najlažja vprašanja. Ta predsednik izpitne komisije pa je dajal ženskam tudi zato tako slabe ocene, ker je hotel s tem v prvi vrsti preprečiti, da bi tudi nadaljevale svoje študije na višjih šolah in pozneje odjedale službe moškim. Po doktorsko čast v inozemstvo Pa tudi, če bi se kdaj zgodilo, da je kakšna ženska napravila zrelostni izpit s še tako dobrim uspehom, zanjo takrat, pred 40 leti, ni bilo mnogo možnosti, da bi na univerzi kaj prida dosegla. Če je katera le hotela na vsak način še naprej štu- dirati, se je morala pač kaj hitro odpeljati na kakšno tujo visoko šolo. Največ izgledov na uspeh je bilo v Ziirichu. Na tej visoki šoli je študiralo precej Rusinj, nekaj Amerikank in ena Nemka. Dunajčanka Possannerjeva, ki se je trdno odločila, da poštena zdravnica, se je v Ziirichu prav pridno lotila učenja. Toda, ko se je prijavila za prvi izpit na univerzi, ji je povzročala precej težav ravno ona slaba ocena, ki jo ji je na zrelostno spričevalo napisal predsednik izpitne komisije. Na njem je pisalo »zadostno« in to ravno ni bilo zadosti. V Ziirichu je morala še enkrat polagati zrelostni izpit. Končno pa je le prestala vse izpite tudi na univerzi ter prišla k toliko zaželjenemu cilju: Postala je doktor. Kako je bila tedaj vsa srečna, ve tisti, ki je sam občutil, kako se mu je odvalilo breme izpitov. Po vseh izpitih - „poiščite si drug poklic!" Gospodična doktor je potem prišla na Dunaj. Najprej se je oglasila na dekanatu dunajske medicinske fakultete, da bi ji priznali doktorsko diplomo, ki si jo je priborila na tuji visoki šoli. Dekan te fakultete je .visoko namršil obrvi ter kratko in odločno dejal: »Popolnoma izključeno. Poiščite si rajši kak drug poklic!« Mlada doktorica pa je bila čisto drugačnega mnenja in se ni dala kar tako Olimpijski zmagovalec v desetoroboju Gleen Morris gre za filmskega igralca v Hollywood. hitro preplašiti. Ni ji šlo v glavo, da bi bilo to res tako »izključeno«, kakor pravi ta strogi profesor. Ne, ne sme biti tako »izključeno«. Bila je to žena, ki je imela močno voljo, veliko odločnost in trdnega prepričanja, da mora biti ženska čisto enako- fravna z moškim tudi kar dostaja izbire poklicov. e njene lastnosti so ji pomagale, da si je končno priborila, za kar se je tako trdno odločila. Zadnra instanca - cesar Franc Jožef Tudi v prosvetnem ministrstvu niso hoteli ničesar slišati o tem, da bi tudi kakšna ženska postala zdravnik. Ravno tako je vsako takšno prizadevanje odločno odklonilo tudi notranje ministrstvo, nastopil pa je proti tudi soglasno ves dunajski parlament. Ko je Possannerjeva videla, da ji bo nazadnje najbrž le vse propadlo, je — kakor sama pripoveduje — zaprosila za sprejem pri samem cesarju Francu Jožefu, ki ji je prošnjo tudi uslišal. Dobila je dovoljenje, da sme na Dunaju vse izpite še enkrat ponoviti. Tako je dobila popolno priznanje in zadoščenje za vse dotedanje zapostavljanje. Postala je tako prva dunajska zdravnica. Vidi pa se, da je bilo precej težav, predno si je ta ženska smela pribiti na hišo, kjer ordinira, svojo reklamno tablo, rossannerjeva se danes nad marsičem, kar je poizkusila v svojem življenju samo še smeje, češ, saj je vse to že davno prešlo. Zaveda se pač, da si je svoje pravice sama priborila, kljub temu, da so ji toliko metali od vseh strani polena pod noge. Njena preprosta tabla z napisom: »Tukaj ordinira. ..« je vsekakor res neke vrste zgodovinskega pomena, še več, vsaj zanjo. Stara korintska bronasta čelada, ki so jo odkopali v grški Olimpiji. Nenavadna ugodnost - zastonj vožnja po železnici Z aprilom je bil v Nemčiji ukinjen svojevrsten privilegij, ki gotovo v dvajsetem stoletju nima primere. V Štiridesetih letih preteklega stoletja so zgradili železniško progo iz Berlina v Hamburg. To progo so »peljali skozi malo pokrajino Lauen-burg, ki je v tistih letih še spadala k Danski. Lauenburški meščani in danski kralj so si ob tej priložnosti izgovorili svoj poseben privilegij. Graditev železniške pdoge so dovolili samo pod tein pogojem, da graditelji napravijo od postaje Beu-chen, ki leži ob progi Hamburg--Berlin, vzporedno progo do Lauenburga, glavnega mesta njihove dežele, in da se po tej progi lauenburški prebivalci vozijo zastonj. Pruska železniška družba je hočeš nočeš morala pristati na ta pogoj, ker bi bila proga, ki bi jo drugače morali zgraditi daleč okoli te pokrajine, preveč draga Tudi ves promet bi se na ta način moral zelo podražili. Lauenbur-žani so torej dobili železnico in od leta 1853, ko je bila proga dograjena, so se smeli tamkajšnji domačini voziti po tej železnici brezplačno. Ko je po vojni 1864 in 1866 Lauenburg obenem s Schleswigom in Hosteinom pripadel Prusiji, je bila dana možnost, da se ta nenavadni privilegij ukine. Železniška proga Hamburg—Berlin je tedaj pripadala neki zasebni družbi, ki ni mnogo marala za državne interese. Tako je tudi ta privilegij ostal nedotaknjen. Tudi lela 1884, ko je železnic prišla v državne roke, je še vse ostalo pri etarem. Lauenburžani so namreč tudi precej trmoglavi Nemci, ki z vso pdločnostjo branijo svoje pravice. O tem so se nemške oblasti morale prepričati, če prej ne, pa vsaj leta 1928, ko so hoteli la privilegij ukiniti. Dolgo so trajala pogajanja, pa niso prinesla nikakšnih uspehov železniškim oblastem. Šele sedaj je dobil lauenburški okraj od države 60.000 nemških mark denarja, da pokrije svoje dolgove, na drugi strani pa, da se odreče omenjenega privilegija. Od začetka tega meseca naprej morajo torej Lauenburžani plačevati, če se hočejo voziti po tej železnici, ali prevažati kakšno robo, ravno tako kakor drugi državljani. Psi raztrgali žensko Na Dunaju se je zadnje pripetil dogodek, ki je nemalo razburil vse tamkajšnje prebivalstvo. Kakor po vseh mestih, je t’idi tam mnogo ljubiteljev psov, ki te živali redijo največkrat le za zabavo. Neki Dunajčan je bil še prav posebno vnet za to stvar. Redil je v svojem dobro ograjenem vrtu celo vrsto psov najrazličnejših pasem. Ko je zadnje dni moral nekam odpotovali po opravkih, je oskrbovanje svojih psov poveril neki svoji znanki. Čim je ta odprla vrata, ki vodijo v zagrajeni vrt, kjer ko bili zaprti psi, so se že pognale proti njej razjarjene pasje mrcine in jo začele mrcvari- Skok z 60 metrov visokega mostu v San Frančišku v Ameriki. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najeenejšetn ilustriranem tedniku »R a d i o Ljubljana«, ki stane mesečno n« m o detel dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Četrtek, 29 aprila: 12.00 Zvoki z ruskih poljan (plošče) — 1'.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, »poreu, obvestila — 18.15 Naša pesem, naša godba (plošče) — 14.00 Vreme, borza — lb.JO ltadijski orkester — lk 40 Slovenščina za Slovence Ig. dr. iiudolf Kolarič) — Ib.00 Cas, vreme, potočila, spored obvestila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min za telesno vzgojo — lS.SO Zabavni kotiček — 20 00 Koncert suit (Radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Sasoton solo. Miloš Ziherl. Petek, 3«. aprila: 11.00 Šolska ura: Po, Mirenski dolini, reportaža (g. Marjan Tratar) — lMBl!B\K*thre (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 :C*h!rWOtfed. obvestila — 13.15 Veseli zvoki (Radijski orkester) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zenska ura: Delavska družina (gdč. Kristina Hafner) — 16.20 Spevi iz fraiieonkih oper (plošče) —- 18 40 Francoščina (g. dr. StSftkfl‘BibBn) — lll.CM) Cas, vreme, poročilu, spored, obveštfla'"—' 13:30 Nac. ura: Lov v Jugoslaviji (ing, Ivan Ceovič) Zgb — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Žrebanje in razdelitev nagrad pravilnim rešitvam ugankiz velike Pavlihove pratike — 20.80 Domači zvoki: gg. Svetozar Banovec, Vekoslav Janko in Avgust Stanko — 21.10 Citre (plošče) — 21.20 ltadijski orkestor — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Četrtek, dne ?». aprila: lielgrad-Zagreb: 21.00 Zbor •Mokranjac« — Dunaj: 19.20 Koncert po željah — 20.55 Novo Švicarske pesmi — 21.20 Veseli nasveti za pomlad — 22.20 Plesna glasba — Hurlimpi šta- 19.15 Vokalni koncert — 21.05 Plošče - 22.10 Igra — Trst-Milan: 17 1J Vokalni koncert — 21.00 Opera — Kim-Barl: 21.00 Instru-mentalni koncert — Praga: 19.25 Humoristična urn — 20.45 Orkestralni koncert — 21.25 Igra — 22.20 Plošče — I'arSava: 2100 Poljska skladatelji - 22.00 Plesna glasba — Berlin Hamburg. 20.10 Plesni večer — K6nio*brrg: 20.10 Wagnerjeva opero •Tristc.n ii, Izolda* — Koln: 20.10 Caruso poje — 20 45 Mozart Beethovnov večer — Frankiurt-Monaknvo: 20.10 Umetnostni večer — Stran*-bnurg: 21.30 Opera — Bukarešta: 20.13 Orkestralni koncert — 21.00 Cerkveni zbor. li. Zenska je obupno klicala na pomoč, toda zaman. Ko so prihiteli sosedni stanovalci, je bilo že prepozno. Žena je zaradi številnih ran, ki so jih ji zadali razjarjeni psi, kmalu na to izdihnila. letniki s 28 Hudičevih otokov Zadnjih nekaj dni ni bilo v to podzemlje niti ječarja, ki bi jima prinesel hrane. Že nekaj dni sta prebila v tej grozni temi brez jedi in vode. Bile so to 6trahotne muke... muke, da bi bila smrt, ie bi prišla, 6amo še željno pričakovani odrešenik. Nikdar nista vedela, kako poteka čas, ali je dan. ali noč. Oboje je bila zanju enako temno... Vedno enako, brez časovnih sprememb. Nekaj časa, dokler jima je ječar še V6ak dan noeil hrano, sta vendar še nekako mogla ugotoviti, kakšen čas bi to mogel biti. Zadnjih nekaj dni pa se zanju ni nihče več brigal, težka železna vrata se sploh niso več odprla. V celici na tleh je ležal zdravnik Mudd, z obrazom na umazanih tleh in čisto nepremično. Buck se je stisnil v kot. Glava mu je zlezla na prsi. Oba sta 6 težavo vdihavala ta 6trupem zrak Buck je bil prvi, ki je prekinil strahotni molk. »Gospodar Sam!« Počasi je vzdignil zdravnik svojo težko glavo. »Kaj je, Buck?« »Kako dolgo že traja vse to, gospodar Sam?« »Zdi se mi, da tri dni. Morda štiri, ali pa tudi pet... Kdo bi le mogel to točno povedati?« Mudd je spet omahnil na tla, kakor da ga j_e ta zadnji napor še bolj utrudil Trije ali štirje dnevi, ko jetnika nista dobila hrane, so bili zanju pač dnevi, ko 6e je jima zaradi prejšnjega trpljenja Se bolj približala smrt. .... Cez nekaj časa je začel Buck s pojemajočim glasom tarnati: , »Ves ta čas nisva slišala glasu. niti zvoka trombe... niti korakov... Kakor da je V6e izumrlo .. Mogoče pa so vsi odšli odtod in 60 na naju pozabili. Ali pa so naiu hote pustili tu, da umreva od lakote. O Bog, moj Bog, kaj bo z nama?« »Ni mogoče več, da bi se nama pripetilo še kaj hujšega, kakor pa sva morala pretrpeti do-sedaj,« je odgovoril dr. Mudd. »Oh, gospodar Sam, 6aj to niso več ljudje! Tako jjostopajo z nama!« Zdravnik Mudd je molčal. 2e sam 6pomin na prejšnje dni je bil poln groze. »Kako bi midva sploh opozorila koga nase?« je znova zaskrbelo Bucka. »Kaj mislite, ali bi bilo pametno, da začneva vpiti?« »Toliko časa sem vpil, da sem nazadnje postal hripav.* »Res je to,« je soglašal Buck. »Odšli 60 in naju pustili tu. da umreva od lakote. Sicer pa. ali ni vseeno, kakšne smrti umreva?« Te zadnje besede je črnec spregovoril z glasom, ki je izdajal grozo. Težko je vzdihnil, pa nadalievM: »Saj je vseeno... Vsake stvari je nekoč konec ... Čutim, kako postajam čedalje bolj 6lab ... Dolgo ne bom več vzdržal...« »Tudi jaz ne je « pristavil Mudd. »Čutim, kakor da 6e vsa najina tragedija bliža svojemu strašnemu koncu.« Zadnji dnevi, ki sta jih prebila v tej temnici, so bili res strahotni. Po onem zverinskem mučenju, ki sta ga pretrpela, preden so ju pahnili v to podzemlje, ?ta imela sicer nekaj časa mir. Toda tedaj je prišlo drugo trpljenje — nič manjše od prejšnjega, silna lakota in žeja. Kako dolpo nai vse to še traja. Ali 6e bo sploh še kdaj končalo? Ali pa bo konec vsega napravila le — smrt. Toda tudi smrt je rešiteljica pred trpljenjem. Mudd se smrti ni bal. Njo je smatral za od-rešenico vsega trpljenja, vsega gorja. Bil je pripravljen nanjo. Bolelo pa ga je, silno ga je bolelo, kadar je pomislil na svojo ženo in na hčerkico. Zaniu ie živel, bili sta zanj ono, zaradi česar je želel, da bi smrt še ne prišla tako hitro. Sam s seboj je že poravnal vse račune. Kaj bi on 6edaj sploh še 6mel pričakovati na tem otoku? Ce6a bi se smel še nadejati tu? Da. smrt... le smrt bi ga mogla še rešiti tega gorja. Zato jo je pričakoval čisto mirno. Ni bil strahopetec. Ljubil je pravico, smrtno pa je sovražil zlobnost, in tiste, ki so se delali poštene le na videz, bili pa so podleži v dno duše. Sovražil je tudi tiste, ki so iskali svojega varstva pod okriliem zakonov, katere so si razlagali lolikokrat na nečloveški način. Dan in noč ie dr. Mudd razmišljal o vsem tem, kar je doživel. Vse njegovo življenje je spet za hip vstalo pred njim. Bilo je dosti takšnih stvari, ki jih prej ni nikdar prav razumel, tu v tej podzemski temn;ci pa 60 mu naenkrat postale jasne in razumljive. Tudi tam je bilo dosti takšnih ljudi, ki so bili svoj čas tako slavni in ugledni. Povsod jih je bilo nekaj takšnih ... povsod, sedaj pa so tu krvoloki, ki vohajo za človeško krvjo... Pa zakaj? Kako je to mogoče, da ti ljudje opravljajo ta krvniški posel? Kdo jim daje to pravico? Pravico jim daje kruta, neusmiljena sila. Toda ljudje, ki so imeli v sebi še kaj ve6ti, 60 to nasilje zatrli. Naenkrat je ni bilo več... Izginila ie. Tudi Rankina ie zmanjkalo Ostalo pa je rankinovstvo... To je bilo še na delu in je prežalo kakor iz zasede, še bolj nevarno kot prej. Bila je pritajena, odeta v drueafno obleko, da je ni vsak tako kmalu spoznal. Toda bila je, in pre- mnogokrat je prišla do svoiepa praveora in popolnega izraza, da jo je marsikdo krvavo občutil na svoji koži. Proti njej se ie veljalo boriti... treba jo je bilo zatreti v koreninah. . S takšnimi mislimi se ie bavil nesrečni jetnik v 6voji nodzemski celici. Sklenil je, če se kdaj reši tega pekla, da bo še bolj odločno delal na to, da se narod popolnoma reši te rankinovščine, pa če- tudi za ceno svojega lastnepa življenia. Zopet si je zaželel življenja, škoda bi bilo, da bi strohnel tu. Rešiti se mora... Zanj ni bila nobena stvar več neizvedljiva. Sedaj ni časa za to, da bi še okleval. Veljalo je vse to izdržati, biti močan... biti močnejši od vsega tega, kar mu je nakopalo toliko nesreče in česar mora tudi biti nekoč konec. Vsako trpljenje mora enkrat miniti... na kraju vsega pa morata zmagati pravica in poštenje nad človeško pokvarjenostjo. Treba je samo izdržati do tega časa. . to je najvažnejše! Take nvsli so oa zopet dvigale, mu vračale moči in ga hrabrile. Vzravnal 6e je, napravil nekaj korakov, kolikor mu je pač dopuščala dolžina verig, s katerimi je bil prikovan ob mrki zid, in začel na ves glas klicati: »Odprite, zverine! Odprite! Ali vam je mar vseeno, če tu pogineta dva čoveka od lakote in žeje! Odprite, saj to niste več ljudje!« Oba jetnika sta nekaj trenutkov prisluhnila, če morda res ne bo prišel na te klice v podzemlje. Zunaj pa ie ostalo vse mirno kot prej... Ni6ta slišala niti daleč kakšnih korakov... Vse je ostalo tiho in mirno, kakor da 6ploh ni nikogar več na otoku. Niti najmanjša stvar se ni zganila. »Zverine!« je spet začel vpiti Mudd. »Kaj vam je res vseeno, če midva tu umirava od lakote in žeje?« »Gospodar Sam,« je skoral neslišno še zadihal v kotu Buck. »Ne morem več... Vode .., vode, samo kapljico vode!« Z vlažne stene je sem pa tja re6 kdaj padla na Ha. v prst, kakšna kapljica umazane vode. Zdravnik Mudd je sestavil roke v pergišče in se prizadeval, da bi le ujel kakšno od teh umazanih kapljic. »Malo počakaj, Buck,« je skušal potolažiti Mudd svojega zvestega sotrpina. »Le malo še potrpi, pomagal ti bom.« Pri tem pa je tudi 6am trpel ner>op:sno že!o. Tudi sam je komaj prenašal peklenske muke. Končno «e mu je le posrečilo, da ie prestregel nekoliko kapelj, ki so padle od vlažnega 6trona, 6topil proti kraju, kjer je Buck z naivečjo težavo zajemal sapo, in mu maio ovlažil ustnice. dom« izhaja »sak delavnik ^ 12 M«*eAna naročnin* 12 Din za lno*em*tvo 2,* Din HredniStvn, Kopitarjeva olica WTTL Telefon 2904 in 2996. Udava; Kopitarjeva *• Telefon m Za Jugoslovanko tiskarne * Liubljaai; K Cei Izdajatelj; Ivaa Rakovec. Utedulk; Joie Koiiček.