MLADO JUTRO
$t. 8. V Ljubliam dne 25< februarja 1Ç40 Leto XI. ннншваншаштиааана^^
стктт življenje povest S SLIKAMI
Jerryjevo nihanje je dobivaio vedno večji zamah Previdno se je Jerry spustil v podkolensko veso Kaj se bo zgodilo? Od vseh strani so napolnili prizorišče nameščenci podjetja in tisti, ki so vedeli, kaj se dogaja, so se trudili, da bi hitro odstranili s prizorišča vso nepotrebno ropotijo Avtomobilček s Hawkinsom je med tem že zdrvel po tiru navzdol in ko se je pognal navzgor v obrat, je Jerry razločno opazil na prestrašenem očetovem
obrazu, da je spoznal pretečo nevarnost Brzina avtomobilčka ni zadostna. da bi ga obdržala na najvišji točki obrata na tiru.
V tem trenutku je Jerrv zagnal mogočen krik Oče ga je za hip pogledal in ga razumel! Pritegnil je kolena tako. da je čepel na sedežu in se pozi-baval kakor skakači, ki se pripravljajo k odskoku Vozilo je sedaj doseglo približno tričetrtine vzpona m v nasle-
dnjem hipu se bo moralo zrušiti. Vse se je dogajalo z bliskovito naglico. Prednja kolesa so se že odtrgala od tira, ko je Jerry s skoro nadčloveško voljo uravnal svoje nihanje tako. da je bil v tem trenutku nad očetovo glavo. Pograbil je očeta za iztegnjeni roki in ga v poletu nazaj potegnil iz padajočega avtomobilčka. Sekundo nato je vozilo z zamolklim udarcem padlo na žagovino, s katero so bila tla prizorišča posuta.
Na vseh sedežih, hodnikih in na prizorišču so planili ljudje razburjeni pokonci. Bilo jim je jasno, da je samo odlična spretnost mladega moža odvrnila grozno nesrečo. Toda kdo je bil
n'.fn-framtjffi-'
шшт
A 7
krivec? Medtem ko sta se oče in sin polagoma spustila po vrvi na tla in sprejemala čestitke obkrožajočega slu-žabništva, so že pristopili prisotni stražniki in pričeli z zasliševanjem. Jerry je takoj pokazal na Simsona, ki je bled in tresoč se stal ob vhodu v hleve. Ko so ga trdo prijeli je brez oklevanja priznal svojo krivdo.
K O N
Ker je o vsem zlobnem početju poslovodje cirkusa poročalo v vseh podrobnostih tudi časopisje, so postali cirkus Hawkins, njegov ravnatelj in sin Jerry znani daleč naokrog Njih gostovanja so bila povsod sprejeta z naj, večjim zanimanjem In tako je mnogokrat na svetu: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
E O
IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI
A. S.:
Smrt v Trenti
Tesna dolina se vzpenja s Sočo navzgor prav do njenega izvira, kjer se končuje pod očakom Triglavom, Ra-zorjem, Prisojnikom, Mojstrovko in Jalovcem. Globoko v tem slepem dolu leži Trenta. Z bogastvom ni obdarjena. Povsod naokoli je kamenit svet. Komaj je prostora za nekaj položnih lehic, na katerih zraste kak krompirček. Trentarji mu pravijo čompa.
Vendar je Trenta čudovit svet. Sonce ga res ne ogreva posebno in ga ni nikoli ogrevalo. Ogrevala pa ga je ljudska domišljija in bajka, ki je edino bogastvo revnih. Ali se niso pasle visoko nad Trento bele koze, ki jih je vodil zlatorogi kozel? Ali niso rasle med skalami čudežne triglavske rože? Po njih in po zlatih kozlovih rogovih je zahrepenel smeli in nesrečni trentarski lovec.
Kdo ne pozna zgodbe o trentarskem študentu? Pesnik Joža Lavrenčič ga opeva v »Sholarju z Trente«. Nekoč, bilo je v davnih davnih časih, je šel iz Trente študent med Lahe študirat. Vsak teden so mu nosili Trentarji hrano z doma. Tisto zimo pa je zapadel visok sneg in sel ni mogel na pot. Huda je predla trentarskemu študentu na Laškem, tako huda, da je zapisal dušo samemu hudiču in se preživi!. Prejel je tudi dar prerokovanja, ki ga je uporabljal ljudem v korist. Tudi hudiča je na koncu le pretental za dušo in se izveličal.
Skrita je Trenta svetu. Sreča ie nikoli ni našla. Zvesto na so jo obiskovale vse nesreče. Slaba letina in pomanjkanje sta bila v Trenti stalna go-
sta. Posebno prejšnje stoletje je bilo močno radodarno z boleznimi, ki so se širile od hiše do hiše, iz kraja v kraj. Koze, legar, garje, kolera. O njih beremo v dr Malovi »Zgodovini slovenskega naroda«.
Stari Žagar mi je pripovedoval zanimivo prigodbo. Slišal jo je od 801etne-ga starčka, zato je stara gotovo že nad sto let. Pojasnjuje lepo, kako so si Trentarji razložili pojav nalezljive bolezni in v čem so videli odpomoč.
Trenti se je obetala kolera, ki je razsajala po sosednem Kranjskem. Pripovedovalec je menil, da ni bila kolera, ampak legar. Smrt pa je le šla z njo in Trentarji so se je resnično zbali. Sestali so se in se posvetovali, kako bi jo najlažje odpravili. Tiste dni je zapadel visok sneg, zato so se zbali, da bo bolezen obtičala vso zimo v Trenti in ne bo mogla dalje. Sklenili so, da prekidajo sneg na poti od Trente do Kala. Vsa vas je šla složno na delo in odpirala pot bolezni in smrti po dolini navzdol.
Na Kalu seveda ni so bili zadovoljni, da jim pošiljajo na vrat bolezen in smrt. Postavili so se po robu. Vnel sc je prepir. Toda Trentarji so bili močnejši in njihova je obveljala. Svoje razjarjene sosede so mirili, naj tudi oni kidajo sneg dalje po poti do glavne ceste, no kateri jo bo bolezen ubrala ali čez Predil na Koroško ali navzdol po soški dolini.
" Ko je minil njen čas, je bolezen res izginila. Pripovedka je ostala. Po sosednih vaseh so si jo še dolgo pripovedovali in z njo dražili Trentarje.
ZA NAŠE NAJMLAJŠE
Ljubka sestavljenka
Gotovo ste že kdaj videli pisane kocke, iz katerih lahko sestavljate razne zanimive prizorčke iz pravljic, na primer Pepelko, kako z golobčki vred izbira grah iz pepela, Trnjulčico, kako spi v začaranem gradu, in tako dalje. Ce sami nimate takšnih kock, prosite mamico, naj tu objavljeno sliko razreze, kakor kažejo črte, in naj vsaj
košček slike nalepi na lepenko. Da bo slika lepša, jo pobarvajte z barvastimi svinčniki. Tako imate lepo sestavljanko, in če pridejo mladi gostje k vam v vas, se lahko z njimi igrate tako, da vsak postavi košček k sliki, dokler ni popolna. Obilo zabave pri tem vam želi Vaš stari stric Matic.
Manfca;
Stava
»Hofa, hej, holadri, sneg sneg,« sta ▼eseio zakričala Kozmek in Lojzek, ko sta zjutraj skozi okno spalnice za zrla pobeljeni vrt S čudovito naglico sta se opljuskala z vodo, skočila v obleko in čevlje in kai brez zajtrka odhitela na prosto.
Ko se je kmalu potem iz hleva prikazal stric Ožbalt, sta imela fantička še celo goro snežnih kep pred seboj.
Striček je potegnil iz žepa svoj nepogrešljivi vivček in se glasno začudil:
»Za božji čas, ali nameravata koga bombardirati ali kaj?«
»Ne: ne stric. Metala bova Kvišku in na daljavo.« pojasnjuje Kozmek.
»Boste videli, stric kako jaz gladko vržem kepo čez našo streho,« se pohvali Lojzek.
»Kaj bo to! Moja kepa je nekoč priletela skoro do prve line našega zvonika« se pobaha Kozmek.
Stric se poredno namuza in zamahne z roko:
»Ej, otroka moja, to še vse skupaj ni nič, V metanju sem pa jaz že drugačen tič Kepo vržem tako visoko, da «e dotakne neba in sc potem sploh ▼eč ne vrne na tla «
Dečka se neverno ozreta v starega možaka:
»Striček, zdajle ste se pa zlagali, je lite?«
»Prav nič, otroka Ali gremo stavit? Na primer za pet bunk — hočeta?«
»Hočeva Se za več lahko, stric «
»Ho. ho, bodita ponižna! Že pod petimi bunkami bosta tulila, da bo joj. Zdaj pa pazita in dobro me glejta!«
Stric stopi tesno k njima, se skloni po sneg in naredi čisto majhno kepico. Nato široko zazija, vrže kepico v usta in jo použije.
»Zdaj sta videla na lastne oči.« pravi stric, »da se je kepica dotaknila neba — namreč ustnega neba. In vrnila se tudi ni več na tla, ker sem jo pojedel.«
Otrokoma zastane beseda. Domislita se na bunke. Kakor splašena zajčka zbežita po snegu čez vrt.
»He, he! Cakajta no.« kliče stric za
njima. »Vrnita se! Ne bom vaju tepe! Toda odkupiti se morata, tisto pa! Kozrnek. tu imaš denar. Steči in prine-
si mi tobaka! Ti Lojzek pa skoči v hišo . - tisti moj toplejši suknjič!«
Srčno rada sta dečka ubogala navitega strica Bila sta mu hvaležna, da ju jc odvezal bunk.
Lojze Coršič, dijak:
Domovina vabi
Ali čujete?... vi, ki vas je požrla tujina, kako za vami plaka domovina Ali čujete, kako vas kliče m vabi!
Vrnite se. vrnite se. moji sinovi, glejte, še vas čakajo domovi ob Dravi in Savi.
Mati Slovenija joče în plaka za vami sinovi, vas čaka. da bi vrnili se v njeno naročje Ali čujete? ... Domovina vas vabi! Ali čujete? ... \ tam v daljavi!
КЦе паЏеЦ mraz i
nem tečaju najbolj mraz, To pa ni rc-s. Na severnem tečaju pade toplota malokdaj pod 50 stopinj Celzija Najbolj mrzla točka naše zemlje leži mnogo bolj južno ob zahodnosibirskem mestu Oi Mekonu Tu so imeli že mnogokrat 70 stopinj Celzija pod ničlo. Vkljub temu pa domačini ne občutijo mraza kot d osebno nadlogo, ker ie zrak izredno suh.
ZANIMIVOSTI IZ LETALSTVA
Vrste umetnega leta
s • de // S L i P p i N G
~ n ^
tet^ •• « p=£j-........ф
I j	r. o i. l i
Imena raznih oblik umetnega leta so vam bržkone znana Na naši sliki so te označene deloma t angleškimi, deloma z mednarodnimi imeni Looping in rolhng sta kar je s slike razvidno, v načelu isto. le da je smer različna, tukaj navpično, tam vodoravno. Na le-
vi strani slike zgoraj je prikazana tudi znana oblika umetnega leta, ki jc dobila ime po znamenitem nemškem vojaškem letalcu Immelmannu. ki je
padel v svetovni vojni v zračnem boju nad zapadno fronto.
A5I	n.apsfflosttae
zïiaiie letal?
Vsa letala razen vojaških imajo ob straneh in na spodnji plati kril vidne znake, ki kažejo njihovo narodnost.
Tu objavimo seznam znakov raznih evropskih držav Številke, ki stojijo za črkami pomenijo oznake raznih letalskih tvrdk.
Belgija	00,3
Češkoslovaška OK, 3
Danska OY ali pa OU, DV ali OX.3
Anglija	G, 4
Finska	OH, 3
Francija	F, 4
Nizozemska PH, 3
Italija	1,4
Norveška	LN, 3
Švica HB (z raznimi številkami)
lugoslavija	YU
Španija	EC, 3
-vedska	SE,3
Nemčija	D (z eno številke
Madžarska HA. 3

Žepna ura za letalce
Pred klubskim domom letalcev letališča Heston v Angliji so uredili uro, ki je namenjena samo letalskim pilotom. Prostor za številke je izdelan iz črnih kamnov in meri v obsegu dobrih 10 metrov. Odgovarjajoče velikosti so tudi številke bleščeče beline. To barvno nasprotje povzroča, da številke na črnem ozadju krepko izstopijo in so daleč vidne. Električni mctor, ki premika kazalca, je vgrajen v cement pod številčno ploskvijo. Letalci zatrjujejo, da zamorejo podnevi celo v višini 1000 m razločiti s prostim očesom, koliko je ura. Ponoči obsevajo uro z žarometi
A. N. Afanasjev:
Starec in starka
Živela sta starec in starka. Pa se je starki zahotelo medvedjega mesa in dejala je možu:
»Pojdi, starec, po medvedje meso!«
Starec je vzel sekiro in odšel v gozd. Tam je gledal na vse strani in zapazil medveda, ki je ležal pod klado in krepko spal. Starec ni nič pomišljal; odsekal je medvedu šapo in jo nesel domov.
»Na,« pravi, »skuhaj si medvedjo šapo.«
Starka je vzela šapo, odrla kožo in postrigla dlako; meso je postavila k ognju, s ljožo si ie postljala. dlako pa je pričela presti. Kaj pa medved? Ubogi invalid se je zbudil in zatuiil, da se je razlegalo po vsem gozdu; tulil je in tulil, potem pa se je premislil in si napravil nogo iz lesa; gre k starčevi kožici in zapoje:
»Škriplii noga, šfcriplji, lesena. Zemlia spi in voda spi, po vaseh spe, in po naselbinah spe. Le babica ne spi, moio dlako prede, moie meso kuha, mojo kožo suši.«
Starec in starka, sta se prestrašila; kai bo, kam naj se skrijeta?
»No, starec,« pravi starka,« zlezi v košaro, obesim te nad vrata, sama pa zlezem na peč in se skrijem med drva.«
Rečeno, storjeno. Komaj pa je medved storoil v hišo, se je košara s starcem odtrgala in padla na tla. Medved se je ustrašil in pobegnil v gozd.
Nekaj let pozneie je starka umrla m starec se je razžalostil, potem je pa odšel iskat pogrebca. Gre in sreča mladega medveda:
»Kam greš, starec?«
»Pogrebca grem iskat, žena mi je umrla «
»Vzemi mene!«
Starec ga vpraša: »Ali znaš jokati?«
Medved je zatulil: »Me-e!«
Starec pravi: »Ne znaš. Ni treba. Preslab glas imaš!«
Sel ie dalie hodd je in ho'lil in srečal volka. Začel ga je izpraševati: pa tudi ta ni znal iokati. Spet ie šel in šel, nasproti mu pride lisica in ga vpraša:
»Kam si namenjen, starcc?«
»Pogrebca iščem. Zena mi je umrla.«
»Vzemi mene?«
»Znaš jokati?«
Lisica je h:tro zajokala: >Kme-e-e-t je ime-e-e-1 že-e-e-no-o, ra-a-a-no je vstaja-a-a-l-a-a. ka-a-ašo-o-o ku-u-uha-a-la-a in star-ca-a krmi-i-i-la-a.«
»Dobro,« pravi starec, »izvrstno znaš jokati!«
Pripeljal ie lisico domov, jo posadil starki k nogam in ji ukazal iokati. sam pa je šel tesat krsto. Ko se je vrnil ni bilo v hiši ne starke ne lisice: lisica je že davno pobegnila, od starke pa so ostale same kosti! Starec je zajokal in od tistih dob živel sam.
Ivan Dodič. Korenov K
Brez strahu je gledal Klemen to opravilo. Srce se mu je stisnilo ob vpitju in stopil je dalje. Preril se je med tesnimi stenami, ki so zapirale pogled v drugi, lepši in svetlejši del pekla
»Tukaj je prepovedan vstop!« je vpil velik rdeč vrag. ki mu je gorelo iz ust in planil pred Klemena.
»Kdo bo meni prepovedoval?« je vzrojil Klemen
»Če ti ni prav, pa pokliči Luciferja!« je robantil Klemen.
»Tega pa danes ni dcma«, je bruhnil hudobec.
»Tako. da ga ni doma. praviš? Ravno prav, naj le lovi grešne duše. iaz mu pa izpeljem kraljično,« je brnelo v Klemenovi glavi.
9. Klemen reši kraljično
Klemen je stopil korak dalje. Stal je v lepi rdeči dvorani. V levem kotu so bruhali ognjeni zublji, v desnem pa je bila prislonjena ogromna skala. Klemen je slutil, da je to Luciferjev dom. Hotel je odvaliti skalo. Hudobec mu je zastavil pot in vpil na pomoč. Nihče mu ni prišel pomagat. Vsak je bil zaposlen po svoje In končno on ni njihov gospodar, da bi jim ukazoval, Luciferja pa ni bilo doma.
Klemen je zgrabil hudobca za vrat in ga pritisnil ob zid.
»Pomagaj mi in molči, drugače te zdrobim s kladivom!«
Zlodej je pomahal z repom in pomagal Klemenu odvaliti ogromno skalo.
Klemen je ostrmel.
V prekrasni zlati sobani je čepela vsa objokana in potrta zlatolasa kralji-čna. Luciferjeva nevesta.
»Kdo si in kaj hočeš od mene?«, je vsa zmedena zašepetala.
»Tvoj rešitelj sem,« je rekel Klemen, ki je strmel prevzet od lepote. Kralji-čna je vstala, pogledala krepkega Klemena in plašnega hudobca, ter spoznala resnico.
»Kako me boš rešil'«, je poizvedovala vsa radostna.
»To je moja stvar! Kar brez skrbi bodi in vame zaupaj, nevestica.« jo je Klemen ljubeznivo tolaži!
»Tvoj oče je razglasil, da boš žena tistega, ki te reši.«
»Kako rada postanem tvoja žena. če me resnično rešiš od tod!«
Klemen je prijel kraljično za obe roki in dejal: »Poskusiti hočem in moram, ker drugače bom tudi sam pogubljen«
»Prosim te! Vedno ti bom hvaležna in zvesta žena. Tu ti dajem polovica svojega robca. Z njim se boš lahko izkazal, da si moj rešitelj.« Potegnila je iz žepa dragocen robcc s kraljevim grbom. ga pretrgala na pol m ga dala polovico Klemenu. Klemen je stlačil dobljeni del robca v svoj zamazan žep. Dvignil je kladivo na ramo in odvedel kraljično za roko proti izhodu.
roki je čutil nežno kraljičino ročico.
»Klemen mi je ime, da boš vedela.«
»Meni pa Milena,« je šepnila kraljič-na in si zakrivala z robcem oči, da ne bi videla trpečih.
Klemen je iskal izhoda, a ga ni mogel najti. Prav nič se ni mogel spomniti kje je šel, da je prišel do kraljične.
Zagledala sta vratarja. Ze je hotel zlodej zagnati hud krik, ker je zagledal kraljično.
»Molči«! je dejal Klemen in stisnil vratarja za goltanec. »Rajši nama povej, kako prideva iz teh prostorov.«
»Nemogoče, nemogoče!«, je brundal pokveka. »Kdor je v peklu, ga nihče več ne reši!«
»Bomo videli!« je dejal Klemen in odložil kladivo. Se krepkeje je stisnil hudobca, da mu je zastala sapa in je pomolil svoj dolg, ožgan iezik iz ust.
Dalje prihodnjič
JUTROVČKI
• • •
Dragi «trte Matic! Kam bi potoval, Ce bt unel denar? Pri Sokolu se udejstvujem kot vnet telovadec Četrto leto t velikim veseljem hodim redno k telovadbi iste tudi moje sestre V čast si Štejem, da se smem imenovati za Sokola in obiskovati nafio telovadnico Ko sem zvedel, da bo letoe « Beogradu vsesokolski zlet. mi je srce zatrepetalo v nemi sreči, a obenem v tužnl bolesti, kajti rad bi se udeležil proslave tega velikega dne v Beogradu, a Zal, ko nimam denarnih sredstev Prosil bom mamico in ateka za denar, potem se bom lahko peljal s svojimi tovariši v uašo prestolno mesto Beograd. Vem, da nisem edini med Sokoli, ki se veseli tega dneva, kajti mnogo jih je, ki bodo imeli priliko pokazati svojo zmožnost in silo.
Tudi zlato Piago bi rad obiskal, katera Je bila in je Se vedno ponos Cehov Ne misli pa, ljubi striček, da bi rad videl samo te dve mesti. ne. Se mnogo jih je, katere bi si >-ad ogledal, a žal moram preložiti te moje želje ca poznejši čas. V nadi, da me
Bistrim glavicam
mišljuje. kaj hi hilo prav za prav težje: poln vrč mleka ali poln vrč smeta ne Kaj pa vi mislite. Jutrovčki?
тшвкаштпштнт"~ гптттшпгп r un
ne vržeš v koš, te iskreno pozdravlja mladi Sokol	IvaD (trajne,
učenec i. razr. osn. èole f Celje,
Kam bi rad puiovtu. če lu uriei denar.
Ako bi imel kaj denarja na razpolago, bi rad Sei oa Jadlansko morje loda žal. nimam ga Oh. како 01 bil srečen, ko bi videl naSe krasno morje ш oa njem se «•u ga joče ladje Starši so mi že večkrat pravili kako lepo je zjutraj na naSem morju. ko pusijejo zlati žarki in se upro V valove Tudi zvečei mora oiti krasota na morju, ko je vse razsvetljeno г raznimi reflektorji. Na.IrajSi b) Sel tja v poletju, da bi se kopal Imam veliko veselje do kopanja pa tudi L ladjo bi se rad peljal. Is morja dobivamo sol zate je morje veilke koristi Pa tudi plovemo lahko po celem svetu iD si privažamo jedi Jadransko morje je naša last. zato ga bomo г močno voljo vedno čuvali Cuvajmo Jugoslavijo! Cuvajmo naše morje In podplrajmo Jadransko stražo!
Ceh Boris, učenec l. razr. Ijud. Sole Mala Nedelja.
Križanka
		i	2/		
		P	t	4	
5	L	M	£	f	A
	e		Z	Л	
T ■J	f	■h	b		
	C			-i	
Vodoravno: 1 žitarica, 3. negovop-nest, 5 posledica žalitve, 6 cvetlična posoda, 7. Zupančičeva nedokončana
pesnitev.
Navpično: 1 božjepotnik, 2. telesna
proizvajalka-izločevalka, 3. mineral, kiparska snov, 4 vladar, tudi priimek dveh slovenskih slikarjev-bratov (1. ro- . jen 1895, 2. 1900)
R3?itev magičnega kvadrata IV
1. Krim 2 Rape, 3 opat. 4. Meta.
Rešitev satovnlce
1. Anglež, 2. vadlja, 3. Angela. 4. gnezdo. 5 deseti. 6 dospel 7. lepilo, 8. podobo. 9 dolina. 10. sejati, 11 spisek, 12 klicaj. 13. belica, 14- lečiti, 15. seženj, 16. kajžar, 17 veliko, 18. raketa
шгимшшити 'livrer -ишцааијтам—i