Po KonfisKaciji druga izdaja! 7. štev. V Kranju, dne 13. februarja 1909. X. lete Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za drage država stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narofibe braf istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Ure d ni it v o in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v .Zvezdi*. Izhaja vsako soboto 1 zvečer 1 Inserati se računajo za celo stran SOK, ta pot strani 80 K, *a Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oananila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če m tiska enkrat, sa večkrat znaten £opusL — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina. n> lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi io novice. — Dopisi aaj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se.M vračajo. i, r Zaplenjeno ! ■ trn m~a*. r>M Krajevni napisi. Oovor poslanca Cirila Pircav seji deželnega zbora kranjskega dne 16. januarja 1909: Visoka zbornica! Dovoljena naj mi bo kratka beseda o neki nujni zadevi, o kateri radi pozne ure včeraj nisem hotel izprcgovoriti in ki ni v neposredni zvezi s predmetom, stoječim na dnevnem redu, a vendar po svojem bistvu spada semkaj. V mislih imam krajevne napise, takozvane vaške table. Če je žvenketanje ljubljanskih šip odmevalo gori od nemškega morja pa doli do nemškega t otočka kočevskega, potem se pač ne smemo ču- PODLISTEK. 0b šestdesetletnici Prešernove smriL A tvoj pepel da tihi mir pokriva! Ti hitro vzet, veliko si končal. Fr. Levstik. Dne 18. avgusta leta 1846 je bil imenovan Prešeren za advokata v Kranj, kamor se je preselil takoj septembra meseca. Res je, da je nesrečni pesnik v Kranju le preveč izpolnjeval, kar je že prej obetal; .Cel dan iz pravd kovat bom rumenjake, zvečer z prijatli praznil bom bokale, preganjal z vinom bom skerbi oblake." A kljub temu je vendar ves čas pridno lelal. Pripravil je svoje pesmi za natisk, srečno svriil dolgoletne pravde, plačeval dolgove in ikrbel za svoje. Meseca septembra leta 1848 je prišel po-ilednjič v Ljubljano posetit svoja otroka in mater ijuno. Bil je ubit na duši, izpreraenjen na telesu, [omaj so ga izpoznali. Od Vseh svetih ni šel več iz sobe, imel je rebušno vodenico in trpel velike bolečine, ker ni rtogel na postelji ne sedeti ne ležati. Enkrat so nu vzeli vodo, a ni bilo upanja, da ozdravi. Do Jožica ni izgubil tvojega humorja, zadnjih šest tednov je zelo vpešal. Dekan Dagarin mu je bil tedaj izpovednik in tolažnik. Dne 6. februarja napravi ustno svojo poslednjo voljo: hišno opravo ostavi svoji sestri Katarini, vse drugo svoji hčeri Ernestini in svojemu sinu Francu. Dne 7. februarja je posebno hudo trpel; dne 8. februarja ob 8. uri zjutraj vzdihne: .Vzdignite me, zadušiti me hoče!" Ko to izgovori, mirno umrje. Načelnik narodne straže v Kranju, Konrad Loker, takoj pošlje posebnega poslanca v Ljubljano sporočit žalostno novico. Drugi dan se je po Ljubljani delil tale mrtvaški list: »Slovenskemu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Kraj nji žalostni prigodek na znanje, da je naš slavni pesnik gospod France Prešerin, doktor pravice in c kr. pravdosednik v Krajnji, 8. dan tega meseca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smrtnimi zakramenti umeri. — Pogreb bo v soboto, 10. dan tega meseca ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajnciga, vse ude slovenskiga družtva in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. — V Ljubljani, 8. dan svečana 1849. Natisnil Jožef Blazni*." To je drugi mrtvaški list v slovenskem jeziku. Prvega je osem let preje oskrbel Prešeren sam prijatelju Andreju Smoletu. Dokler je Prešeren ležal na mrtvaškem odru, sta mu delala ob straneh častno stražo po dva in dva študenta ljubljanske akademiške legije. O Prešernu-mrliču piše neki očividec: »Njegov obraz jë bil miren — skoro čisto nič izpremenjen ; ustnici sta bili trdo zaprti, le desni kot ust se mi je zdel nekoliko zategnjen." Pogreb je bil jako slovesen. V soboto, dne 10. februarja so prenesli mrtveca v veliko cerkev, kjer je opravil dekan Dagarin mašo zadušnico a sedmimi leviti. Nosili so umrlega pesnika kolegi, kranjski narodni stražniki, a na rakvi je vihral pesnika-gardista ,Sturmhut". Ob rakvi so hodili v vrsti študentje ljubljanske akademiške legije. Ko so prinesli pesnika po cerkvenem opravilu iz cerkve, je bil ves trg poln ljudi. Pogreba se Ji udeležilo lepo število narodnjakov iz Ljubljane (dr. Janez Bleiweis, dr. Strupi, dr. H. Hahn, dr. Schmau, dr. Ahačič, urednik Matej Cigale in Bučar), i* Radovljice (Guseli, Negro, Surga, Wagner in Homann), iz Tržiča (okrajni predstojnik dr. Schrey in Albeit Jabornegg), z Bleda (Prešeren), z Jesenic (Pesjak in Potočnik). Večina pogrebcev je obedovala v gostilni na ,Stari pošti". Bučar je bral sonet ,0 Vrba, srečna, drag« vas domača* je po nedolžnem prelita slovenska kri kočevskem okraju, kjer so Že od nekdaj samo nemški napisi, dasiravno je bil izdan omenjeni deželo. Seveda ie bil diti, ako v Ljubljani vzdramila celo pohlevnega Slovenca. Vzbudila se je narodna zavest, zamrla vsled večletnega medsebojnega boja in mogočno je vzplamtel narodni ponos, pojavljajoč se osobito na ta način, da se je ljudska volja obrnila predvsem zoper vidne znake zapostavljanja slovenskega naroda. ' Dosedaj so imeli krajevni odbori pravico določevati o napisih na krajevnih tablah. Tako je bilo dotlej, dokler se ni poljubilo naši vladi uvesti nekaj novega. Glede krajevnih tabel obstoji državni zakon z dne 29. marca 1869, drž. zak. št 67, glasom katerega morajo biti pri vhodu in izhodu vsakega kraja na občinske stroške nameščene krajevne table. Kranjska deželna vlada pa je z dne 18. oktobra 1892. leta, št. 2092, izdala neki ukaz, po katerem bi morali biti napisi na krajevnih tablah dvojezični. Od tedaj naprej datirajo pri nas krajevni napisi v lepi slovenščini in spake-drani nemščini. Ne bavil bi se s tem ukazom, da ni naravnost v nasprotju s § 9. omenjene postave, ki ne določa nikake dvojezičnosti. In tudi res ni dosedaj nobena deželna vlada razen Kranjske porabila omenjenega zakona, da bi izdala enak ali podoben ukaz, dasiravno je ta zakon že praznoval svojo štiridesetletnico. Praksa je tudi v vseh drugih dvojezičnih deželah popolnoma drugačna, kakor pa na Kranjskem. Tako na primer na Tirolskem in Češkem ni najti drugačnih krajevnih napisov, kakor edinole enojezične. Dvojezični se najdejo na Češkem samo izjemoma. Isto je tudi na Primorskem. Po kranjskem zgledu bi morali biti na Primorskem krajevni napisi v štirih jezikih, slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem. Na Štajerskem se že začne bagateliziranje slovenščine. Na Zgornjem Štajerskem so samo nemški napisi, enako tudi v mariborskem okraju, potem so pa dalje proti jugu ali dvojezični ali pa tudi samo slovenski. Ali tu ni nikdar vlada zahtevala odpravo samoslovenskih napisov, nikdar komandi rala dvojezičnosti. Na Koroškem se seveda najde samo nemški napisi celo v popolnoma slovenskih krajih. Vendar se pa tudi tu, kakor tudi drugod nikjer, ni vlada vtikala v določevanje jezika na krajevnih tablah, temveč odločujejo v tem občine same. Vlada samo razsoja tozadevne prepire in ima skrbeti za to, da so napisi napravljeni v deželi navadnem jeziku. Če bi se tudi drugod postavila vlada na tako stališče, kakor pri nas, potem bi morali biti na primer na Tirolskem tudi povsod napisi v nemškem in italijanskem! na Češkem pa v češkem in nemškem jeziku. Vsak pameten človek bo pa smatral kaj takega za veliko nesmisel, kakor je tudi na Kranjskem dvo-jezičnost velikanska budalostl (Pritrjevanje 1) Zakon je bil publiciran za celo državo, a nikjer se ni tolmačil tako, kakor na Kranjskem, kar je v resnici značilno. Ako na Kranjskem odštejemo Kočevce, lahko vsak na prste izračuna, da je v celi deželi potem komaj še en odstotek Nemcev, a vzlic temu je vlada zaukazala dvojezične napise. Pri tem pa niso vodili vlade kaki stvarni, temveč navadni politični nagibi- Vlada hoče dvojezične napise samo zato, da vtisne naši kranjski deželi pečat dvojezičnosti, da zada udarec enotnemu slovenskemu značaju dežele. Najboljši dokaz za to je mesto Kočevje in večina občin v ukaz za celo deželo. Seveda je bil pa zgoraj omenjeni ukaz diktiran samo za Slovence, za nemške Kočevce pa ne. Ta odredba deželne vlade z dne 16. oktobra 1892 bije vse] pravici naravnost v obrazi (.Tako je!") J^iževahto je naravnost za nas Slovence in naša Sveta dolžnost je, da odpravimo to krivico, ki se nam dela s smešnimi dvojezičnimi napisi V ta namen 'predlagati, sledečo resolucijo: .Deželni odbor se pozivlje, da izposluje pri c. kr. deželni vladi, da le-ta prekliče naredbo z dne 18. oktobra 1892, št. 2092, glede krajevnih napisov, in da zavzame glede krajevnih napisov tisto stališče, kakor je zavzemajo lokalne vlade drugih dežel*. (Odobravanje!) Prosim visoko zbornico, da pritrdi tej resoluciji; da s tem izbriše zadnji spomin na .Bun- desland" Krain' (Odobravanje!) kar gotovo ne bo škodovalo! Shod zaupnikov narodno-napredne. stranke. 1 Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklical na dne 2. februarja shod zaupnikov na-rodno-napredne stranke iz cele dežele. Shod se 1 je vršil ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani .Mestnega doma". Zbralo se je okrog 300 zaupnikov, v prvi vrsti iz Ljubljane, a navzočih je bilo tudi lepo število naprednih mož iz mest in trgov izven Ljubljane in z dežele. Med navzočimi so bili poslanci narodno-napredne stranke: Ivan Hribar, Knez, Lenarčič, dr. Oražen, Pire, Plantan, dr. Tavčar, dr. Triller, Turk in dr. Vilfan. , Ali je slavna c. kr. deželna vlada tudi za ta shod storila kake posebne varnostne priprave, nam ni znano, vemo pa, da je šla tako daleč in poslala celo na ta zaupni, samo na poimensko vabljene osebe, omejeni shod svojega — detektiva, kateremu so se pa popolnoma upravičeno pokazala vrata. Shod otvori načelnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, državni poslanec župan Ivan Hribar, ki pravi: Častiti gospodje zaupniki! Vodstvo narodno napredne stranke je spoznalo za potrebno, da vas zopet pokliče k skupnemu posvetovanju V Ljubljano, ker« je jpotreba, da se izvše nove vo-Jjtvje v vodstvo stranke. Prihiteli ste od vseh strani širne Kranjske vzljtc neugodnemu vremenu^. Pozdravljam vas vse kar najiskrenejše. V Ljubljani smo imeli meglo, da je niso mogli prodreti soln-čni žarki, a ravno danes je prodrlo solnce, oznanjajoče bližajočo se pomlad, in želim, da bi to bilo tudi znak spomladanskega prerojen j a v naši stranki. Ob tej priliki naj se spominjam dogodkov zadnjih dni. Omenim naj samo kratko shoda, ki se je vršil koncem lanskega leta, na katerem so se izrekli naši dotedanji dobri prijatelji, s katerimi nas je vezala srčna vez, naši učitelji, proti nadaljnemu sodelovanju v stranki. Na veliko njihovo čast pa izjavljam, da je velika večina njih odgovorila na vprašanje, ali se bodo pokoravali sklepom z dne 28. decembra, ali pa če bodo ostali še nadalje člani naše stranke, da bodo zvesto vstra-jala pri stranki (odobravanje), ker se politično prepričanje ne slači tako kakor kaka suknja. To in se jokal. Globoko ginjeni so trčili gostje s kozarci in jih izpraznili do dna v spomin onega, ki je Šel tja, odkoder ni povratka. Družba je tudi sklenila, da se opravi čez teden dni, dne 17. februarja, za umrlim maša zadušnica, kakor se je tudi zgodilo. Čez tri leta, dne 3. julija 1. 1852 so slovesno postavili na Prešernov grob nagrobni spomenik. Izdelal ga je kipar Toman iz pisanega rdečkastega marmorja. Oblika mu je bizantinska, visok steber na štiri vogle, s križem na vrhu. Na sprednji strani se bere pod zlato liro besede: DR. FRANCE PREŠERIN rojen v Verbi 3. decembra 1800, umeri v Krajnji 8. febr. 1849. Spodaj: .Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domaČi da truplo leži." nasprotni strani se bere pod zlatim Na vencem: »V pesmih neumerlimu postavili časti tel j i njegovi 1852." Šestdeset let že počiva naš največji pesnik na kranjskem pokopališču pri sv. Križu. Njegovi telesni ostanki so že razpali v prah, duh njegov pa živi med nami, nas bodri, vedri, tolaži in navdušuje. Mir tebi v domači grudi še vnaprej, ne smrtni pevec! al Smem kaditi? Spisal Ivan Sajovic Velesovski. Konec. Tako smem sedaj kaditi in imam katar, imam pa tudi — Mici, ker jo moram imeti kot svojo boljšo polovico. Naj Vam povem še, kako sem dobil Mici. Tri dni po tistem, ko sem dobil na poti iz Olševka v Velesovo, v nedeljo popoldne ob 5. uri 13 minut po srednjeevropskem času, od Mici korbeo, pisala mi je, da mi ni hotela dati korbce, pač pa jo je ravnotakrat, ko sem jo hotel poljubiti, ugriznilo nekaj v vrat, ona je zmajala z glavo in to sem jaz smatral za korbeo. Končno me prosi, naj le pridem k njenim starišem in prosim za njeno roko. Res sem se drugi dan vrgel v frak, zato da sem skril špegle na delu telesa, ki se navadno ne imenuje. Ko me je moj boter ugledal takšnega, sem mu povedal celo storijo in on mi je' rekel: .Prav imaš, saj je čedna puoica. I kaj pa, cepec, kar vzemi jo, saj ima še hišo." Tako sem si natvezel Mici na vrat (kadar jo hočem zjeziti, ji rečem Mica). Končno Vas pa prosim, dragi čitatelji, da nikar ne mislite, da bom vedno pisal take, to je samo seda} za medene dni. Ko mi družina malo zraste in bo včasih Mickin čevelj plesal po mojem hrbtu, takrat postanem — pedagog. Vivat, Mici in cigarete! Pereat, katar! nas zelo veseli, in želeti je, da bi gospodje, ki so se odločili za sedelovanje pri naši organizaciji, skušali prepričati tudi druge svoje tovariše, da je še najbolje mesto zanje v narodno - napredni stranki, kjer bodo vedno in vselej našli največjo zaslombo. Po tem uvodu takoj preidemo k dnevnemu redu ter podam besedo deželnemu poslancu dr. Ivanu Tavčarju, da poroča o političnemu položaju Slavni shodi V ospredju političnega položaja, v kolikor se tiče slov. napredne stranke, stoje pogajanja našega vodstva s slovenskoj^tdsko stranko. Po septemberskih dogodkih občutni smo vsi, da je neobhodno potrebno, da naj se v zadevah, katere se tičejo slovenske narodnosti, obe slovenski stranki, kjer je le mogoče složno nastopita, da se s tem poveča vpliv slovenske državnozborske delegacije. Kompromis s S. L. S. — Časniki. Reklo se nam je, da je k temu predpogoj, da se politični boj v deželi toliko omili, v kolikor to zahtevajo zakoni sposobnosti. V tem oziru se je res sklenil kompromis, dasi tudi ni zapisan, sklenil se je takorekoč od moža do moža, ki nikar ne sne besede, kadar jo je oddal v resni j namen Pisava obeh slovenskih dnevnikov se je ! vsled tega pomirila, in polagoma izostajajo tisti I največkrat zelo neokusni osebni napadi, kateri so brez vsake koristi okuževali našo javnost ter vtis-, kali slovenski publicistiki pečat sirovosti in po-, uličnosti. Ta kompromis ne spada pred današnji i shod, a vzlic temu menim, da je želeti, da se I vzdrži in nadaljuje, tembolj, ker se pri tem ne izdajajo nikaka politična načela in ker se je tudi izkazalo, da listu, ki pride tu v poštev, nova pisava tudi materialno ni provzročila nikake škode. V drugem pa so fantazije socialno-demokratičnih glasil, da smo se po septemberskih dogodkih vklenili v rimski jarem, in da smo zatajili svoja napredna načela, izviri pregretih možgan, ker bi nas radi videli v poniževalnem položaju, v katerem pa se ne nahajamo. Resnica je namreč, da kompromisa nismo iskali, in če bi ga iskali, bi ga pri slovenski ljudski stranki ne bili dobili. Pač se je sklenilo kratko premirje, pri katerem pa se tudi nič zapisalo ni, opiralo se je vse na moško besedo, katera se, kar pripoznam, niti na eni, niti na drugi strani ni umaknila. To premirje ie je izrecno dogovorilo s pristavkom, da se nobena stranka ne odpove niti najmanjši točki svojega programa. V tako premirje je stopila naša stranka tem laže, ker se ji je ž njim nekako neposredno pripoznala pravica do eksistence, katera se ji je do tedaj dosledno zanikala. Premirje je imelo dvojen namen. Skupnost v državnem zboru. Najprej se je hotelo doseči, da se ustvari v državnem zboru nekaka skupnost jugoslovanskih poslancev, s katero naj bi se v prvi vrsti doseglo, da se posebno slovenski državni poslanci v narodnih zadevah ne izpodjedajo eden drugega in da ponehajo tiste dirke po ministrstvih, pri katerih je klerikalec podiral, kar je zidal liberalec in narobe. Omenjena skupnost se je dosegla, in upajmo, da v zadovoljnost celega Slovenstva. Upamo pa tudi, da se bo njena agresivna sila izkazala v perečem vprašanju slovenskega vseučilišča in predvsem sedaj, ko bi nas Nemci radi krvavo opeharili s tem, da bi se jezikovno vprašanje rešilo zgolj le za kraljevino Češko, dočim bi nas v alpskih in južnih deželah še naprej zatirali in ob zid pritiskali. To politično goljufijo bodo morali slovenski državni poslanci na vsak način preprečiti, in ako se jim to posreči, bode v govoru stoječe premirje še našim potomcem v zadoščenje Služilo. Dalje prih. Gospodarski del. Z?oia kmetijskih godnim«. Že lansko leto je pisal naš list, kateri ne stoji na ozkosrčnem stališču, da bi dobre nasvete kar enostavno odklanjal ter prinaša rad v svojih predalih članke, tičoče se zboljšanja kmetijstva Eo Gorenjskem, o potrebi medsebojne združitve metijskih podružnic v skupno, tesnejšo vez. Saj vemo, da so te podružnice prepuščene največ same svoji usodi, brez prave organizatorične zveze. Takrat smo naglašali, naj za napredek in do* brobit kmečkega stanu vneti možje razmišljajo in razpravljajo o tem nasvetu. Da naš nasvet ni bil brez vspeha, nam priča, da se je delavna kmetijska podružnica v Cerkljah odločila, da povabi svoje sestrice sirom Gorenjske, ako bi bile pripravljene osnovati tako zvezo, seveda samo sebi in zatiranemu kmečkemu stanu v prid. Za ta korak odločila se je tembolj, ker pravila c. kr. kmetijske družbe dovoljujejo tako medsebojno zvezo. § 27 družbenih pravil, odstavek tretji, pravi: .V dosego skupnih agrarnih koristi in v provspeh enakošnih zemljedelskih vrst se sme dve ali več podružnic s privolitvijo občnega zbora združiti, ali pa osnovati širšo zvezo po* družnic." I. priloga ..Gortnlcu" il 7 U 1.1909. Kmetijska podružnica v Cerkljah ni zagrešila vsled tega nikake protipostavnosti, pač pa pokazala, da ume svojo nalogo bodisi v gospodarskem, bodisi v kulturnem oziru, ako je razposlala prve dni meseca svečana vsem znanim kmetijskim podružnicam po Gorenjskem naslednji oklic: Cerklje, dne 1. svečana 1908. Slavno načelstvo kmetijske podružnice Dannadan beremo v listih, čujemo v medsebojnih pogovorih, da je čedalje hujši boj za obstanek, za življenje, posebno pa še za obstoj slovenskega kmeta. Davki vsak dan večji, doklade se zvišujejo brez usmiljenja, blago, živež, kar treba kupiti, je trikrat predrago, kar pa ima kmet na prodaj, nima nikake cene, mora ponujati in prositi, da kdo kupi od njega za slepo ceno. Tako ni več moč dalje priti, ni več moč gospodariti, če se razmere ne izpremene, mora kmeta vrag vzeti. Oporo imamo kolikor toliko v kmetijski družbi, a ta ni taka, kakršno bi želeli. In tudi biti ne more, ker občni zbor je vsako leto enkrat, v odboru glavne družbe pa ni zastopan noben kmet. Pomagajmo si, da bode bolje. Podpisana podružnica v Cerkljah Vas vabi, da se izrečete, bi li bila umestna ustanovitev .Zveze kmetijskih podružnic" med seboj na Gorenjskem. Razmere so take, da se vse združuje med seboj. V tej nameravani zvezi bi se shajali zastopniki vseh podružnic k pogovorom, kaj bi bilo potrebno predlagati, svetovati glavnemu odboru oziroma vladi. Ta zveza bi pazila, da bi bili člani glavnega odbora tudi po deželi, ne samo v Ljubljani. Ta zveza bi pošiljala govornike na občne zbore kmetijskih podružnic, delovala na to, da bi se po vseh kmetijskih podružnicah prirejali redni mesečni sestanki in pogovori. Splošno, na kratko povedano: Od nameravane zveze bi prihajali nasveti, kateri bi se morali vsi natančno uresničiti. Slavno načelstvo 1 Blagovolite se hitro odločiti, ako se strinjate z nasvetovalnim predlogom ter bi Vaša podružnica hotela vstopiti v .Zvezo kmetijskih podružnic na Gorenjskem". Sporočite kmetijski podružnici v Cerkljah pri Kranju kar najhitreje mogoče 1. ) Vaš sklep, 2. ) kje si želite izbrati kraj za ustanovni se- stanek (n. pr. Kranj), 3. ) kdaj in koliko odposlancev bi odposlali k temu sestanku. V nasprotnem slučaju: ali nameravate pristopiti ali ne? 4. ) morebitne Vaše predloge ali nasvete. Od došlih prijav in naznanil skličemo ustanovni sestanek po izraženi želji večine podružnic. Z odličnim spoštovanjem Podružnica c. kr. kmet. družbe v Cerkljah pri Kranju. Jožef Jenko 1. r. Andrej Kmet 1. r. Vodil jo je k temu samo gospodarski nagib, kolikor moči zboljšati in k veljavi pripraviti tlačen kmečki stan. Seveda so zavohali hajduki, katerim je mar samo razdiranje vsake pametne in koristne naprave, okrog ljubljanskega .Slovenca" takoj politično agitacijo. Kmetijske podružnice so zgolj gospodarska društva, ki se v politiko niso vtikale, se danes ne in se tudi v bodoče ne bodo. Le hijene v človeških podobah, le razdirači, le samo politični šnopsarji zamorejo predbacivati kaj tacega. Trdimo po vsej pravici, da jih vodi k takemu nagibu slab namen, škodovati kmetu. Upamo, da smo poštenjakom, dobro mislečim in dobro hotečim Gorenjcem ustregli, ako smo priobčili naveden oklic. Bodo vsaj vedeli, za kaj se gre! Naj zastavijo svoj vpliv posodo, da se kmetijske podružnice izrečejo ze tako zvezo. Kdor bode delal proti, pa lahko danes rečemo: Ta ni prijatelj kmeta, ta je škodljivec, parasit, uš, ki bi rad vlekel svoj dobiček od neorganiziranega kmeta v gospodarskih samostrokovnih, t. j. nepolitičnih društev. Kmetje, vedite: Gorka ljubezen do trpečega kmečkega stanu; pošteno prepričanje, da se moramo združiti in da dobimo od te združitve moč, pogum, ideje za nadaljne borbe v prospeh gospodarstva in pa zavest, da moramo imeti močno zaslombo, trdno ozadje v tem boju da se naše sile krepe in vspodbujajo k vstrajni, delavni energiji, nas je vodila in nas vodi, da si ustanovimo Zvezo kmetijskih podružnic. Prijatelji, podpirajte nas, da se nasvet uresniči, da se predlog oživi, spremeni v meso, kar trdno upamo, od katere ustanovitve imeli bodemo mnogotere koristi. Naprej, na delo! Podkrvavški. Tedenski sejem v Kranja dne 8. februarja 1909. Prignalo se je — konj, 113 glav domače goveje živine, 16 glav hrvaške goveje živine, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 26 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -46 K. Pšenica K 1225, proso K 7 75, rž K 10—, oves K 9 — , ajda K 9—, repno seme K 80-—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 3*— za 50 kg, seme dom. detelje 58—60. Preatdja kupčija ima na Gorenjskem precej visoko ceno, goveja živina pa bo tudi letošnjo pomlad še pod pravo ceno, ker sena in druge krme bo zmanjkalo in treba bo ceno prodajati. Dopisi. Novico li LJubljane. — Kako postopajo v Ljubljani z reveži samomorilci. V Ljubljani so imeli pred kratkim tri slučaje samomora in vsi trije slučaji so kaj značilno pokazali, kako tam postopajo oblasti z reveži samomorilci in pa kako se v Ljubljani cerkveni blagoslovi cenijo. Ustrelil se je n. pr. finančni svetnik dr. Mrak; če se ne motimo, imel je lep cerkven sprevod ... bogve, da mu ga tudi iz srca privoščimo. Ampak, nekako ravno v tistem času je hotel nesrečen slučaj, da se je v kleti realke obesil mehanik Pod-bevšek. Mož je ta žalosten konec storil, kar je celo po pričah dokazano, v skrajni zmedenosti in duševni nerazsodnosti, mogoče še v večji, kakor prvoimenovani. In kaj se je zgodilo ž njim? Naj prvo — tako se čuje — je mestni zdravnik baje konštatiral, da je nesrečni revež že 6 dni ležal (najbrže visel) obešen. Dokazano pa je, da je nesrečnež šel šele zvečer v klet realke, kjer so ga že drugi dan dop. našli mrtvega. Če se je takoj usmrtil, trajalo je komaj 16 ur, dokler so ga našli. In v svoji veliki modrosti so gospodje ukrenili tako gorostasno brezsrčnost, da bi je ne verjeli, da nimamo tega poročila iz verodostojnega vira. Mož je zapustil doma ženo in 3 otro-čiče. Naravno bi biio, da bi pristojna oblast poskrbela, da se ubogi, zapuščeni družini naznani, kje rajnki leži, in kedaj bo pokopan. A o takem obvestilu ni bilo ne duha ne sluha. Ampak moža so takoj, po ogledu v mrtvašnici čisto skrivaj — pokopali. Prav kakor kakega hudodelca! Uboga žena, ko je o nesrečni smrt svojega moža šele po drugih zvedela, se napoti v mrtvašnico, da pokropi in pomoli pri ranjkemu možu in da ga spremi do groba. V tistem hipu pa pride mestni stražnik, ki ji prinese nekaj malega, kar se je našlo pri umrlemu. Ko žena pravi, da gre moža pokropit, oziroma za sprevodom, pove ji stražnik čisto mirno: O tega Vam ni treba, mož je že pokopan. Dokler natanko ne izvemo, ali je bil v tem slučaju duhovnik pri pogrebu, ali ne, — zatrjuje se namreč, da ni bil — izražamo le na naslov prizadetih najskrajneje ogor čenje, proti takemu kanibalskemu postopanju z veži. — Tretji slučaj. Kakor znano, sta se te dni dva topničarska podčastnika na izvenreden način ustrelila. Da tudi ta dva reveža, — ne oziramo se na neznane razloge njune čudne smrti — njuni čin nista mogla storiti pri zdravi pameti, to je gotovo. In kaj so ž njima storili? Pokopali so ju zjutraj na vse zgodaj, enega že ob 5., drugega ob 7. uri, brez predpisanega vojaškega sprevoda, brez duhovnika. Tako postopajo v Ljubljani cerkvene, civilne in vojaške;oblasti z reveži samomorilci! Gorenjci, Boga zahvalimo, da smo še tako daleč iz .črne" Ljubljane! — V .Unionu" ne reflektirajo na tako .pakažo". V pretežno klerikalnem podjetju hotela .Union" v Ljubljani, vladajo od tistega časa sem, odkar to mednarodno gnezdo naših najstrupenejših gadov naše narodno občinstvo tako marljivo podpira, sila lepe razmere. Objesten gospod, po božje in klerikalni milosti .ravnatelj" imenovan brije, norce iz slovenskih gostov, da ga je kar veselje poslušati. Pa naši ljudje ga radi poslušajo, zato če prideš v kavarno, ali v restavracijo, najdeš zanimive družbice skupaj. Nemške čifute in slovenske narodnjake. To je masa, ki saj za silo vzdržuje ves klerikalni .Union". Naši narodnjaki se v tej družbi prav dobro počutijo, Če ne iz razlogov, da bojkotirajo slovenska podjetja, gotovo pa že iz komoditete, da v družbi nemških čifutov brezskrbno čebljajo blaženo nemščino. V tem oziru moramo posebno pohvaliti venček ljubljanskih narodnih dam. Da se razumemo, to je le venček — torej ne cel venec. In gospodje kavalirji, sami prima-narodnjaki, jim seveda najudaneje sekundirajo. Žalostno, ampak resnično! Klerikalci se tega se veda strašansko vesele. Samega veselja radi prepuščajo prostor liberalcem, češ, naj nas ti vragi le kar mogoče pridno podpirajo. Zato so si klerikalci za ta čas rajše zbrali druge gostilne, kakor .fajmošter" in druge. Pravijo, dolgo tako ne bo, ko se nam zahoče, da liberalcem pokažemo vrata. Kako, da so tako preobjestni postali, to bodi še za danes naša tajnost. Mi tudi našim Gorenjcem ne bomo branili množiti tako krasno mešano družbo Uniona. Opozarjamo pa na neki odmev iz »Uniona" namreč, da tam na tako .pakažo" že danes ne reflektirajo več. Kaj, ko bi res pravi Slovenci .vendarle zaceli resno pre- mišljati, da nimamo v Ljubljani res dovolj narodnih podpore vrednih podjetij! — 4 vojaki umrl: za zastrupijenjem krvi. Po Ljubljani se je v zadnjem času razpravljalo o čudnem slučaju, da so namreč tekom kratkega časa umrli 4 vojaki, pa vsi 4 za za-strupljenjem krvi. O tem vsekakor čudnem slučaju, ki se je mnogim dozdeval neresničen, se nam poroča, da so bili od vojaške oblasti podpisani mrtvaški listi res zaznamovani: vzrok smrti: zastrupi je nje krvi. Od teh vojakov sta bila dva od belgijskega, 1 topničarskega, in 1 domobranskega potka. Kako so prišli ti štirje .slučaji" V tako kratkem času do zastrupljenja krvi in vsled te do smrti, o tem se ni moglo ničesar pozitivnega poizvedeti. Najbrže je to tajna zadeva od strani vojaške uprave. Morda nam ta pojasni vse te štiri slučaje! — Ljubljanski vodovod, napeljan iz Sv. Jošta? Sedaj ob pomanjkanju vode v Ljubljani in tudi že zdavno preje so nekateri posebno brihtni strokovnjaki trd li, da voda ljubljanskega mestnega vodovoda črpa svojo množino iz studencev od sv. Jošta. Kdor pozna moč studencev našega ljubega sv. Jošta in pa daljavo do Ljubljane; kdor vidi doli pod njim tekočo Savo; kdor pozna razmerje Save in vodnjakov okoli Posavja prej in pa sedaj po regulaciji Save,; kdor se ozre na ledenike in snežnike naših gorskih orjakov in jih z razumom priprostega kmeta vpraša, kam pošiljajo miljarde svojih kapljic, virčkov in virov, ta je moral že takrat na svojo vest poreči: Ne boš! Sv. Jošt je sicer sirom znan kot bogati zaklad žlahtnih kapljic rujnega vinca, pa tudi precej dobre, zdrave vode ima v svoji zemeljski zalogi, lahko si jo Ljubljančan je do sitega privoščijo če in kar jih ob svetkih polazi na sv. Jošt, ampak za ljubljanski mestni vodovod sv. Jošt nikdar in nikakor nima svoje vode. Kranj je Joštu vendar najbližji sosed, pa Še temu je ne privošči. Ali je kdo na Gorenjskem, ki bi Ljubljančanom natančneje pojasnil, katero vodo pijo Ljubljančanje? — Strašni potres v Kalabriji in slovenski denar. Komu ni znana strašna katastrofa, ki je ne dolgo tega zadela prebivalce v južni Italiji! Znano nam je tudi, da ob takih katastrofah prejenja vsako narodno, politično, sploh vsaka strast sovraštva med državami, narodi, Strankami do posameznih oseb. Z Avstrijo vred smo tudi mi Slovenci pozabili, da imamo doli na jugu strupenejšega sovražnika med Lahi, kakor gori na severu med Nemci. Začelo se je tudi med nami živahno pobiranje prostovoljnih darov za ponesrečene žrtve v Kalabriji. Gotovo je k temu tudi naša Gorenjska prispevala svoj del, oziroma ga ravno sedaj še vedno prispeva. Toda, Gorenjci, ali že veste, kako so nam Lahi celo v tem resnem trenotku hvaležni za naše krvavo prislužefie darove? Žal, da nam danes prostor ne pripušča lopovstvo teh Avstriji sovražnih Lahov v celoti pojasniti. Zato pa danes le v kratkem povedamo: V enem največjih svojih listov so Lahi izjavili, da ne marajo pomoči iz Avstrije in da bodo izkušali, ves pri nas nabrani in za reveže tja poslani denar Avstriji zopet nazaj poslati. Kljub temu so naši slovenski bratje v Trstu še vedno pri volji, Kalabrezarjem poslati izdatno pomoč s tem, da naprosijo .Glasbeno Matico" v Ljubljani, da bi v Trstu ponovila Pe-rosijev oratorij, ki se je zadnjič izvajal v Ljubljani. .Glasbena Matica" in tržaški Slovenci naj store, kar hočejo, ali če sega sovraštvo Lahonov do nas celo sedaj tako daleč, da odklanjajo našo pomoč, vsaj mi gorenjski Slovenci nikar ne dajmo tem surovežem prilike, da bi nam naš denar metali s sovraštvom nazaj. Smo sami revni dovolj in imamo sami svojih revežev dovolj, pa bolj hvaležnih, nego so Lahi. Loško novico. — Celi teden prepozno prihajamo s svojo obljubo, ki smo jo bili zapisali v predzadnjem .Gorenjcu". Brez nadaljnega obotavljanja izdajamo torej tajnost, ki pa danes ni več nobena tajnost, da bode namreč jutri, v nedeljo 14. februarja plesni venček našiti .Sokolov". Ta ples se bo vršil v prostorih .Narodne čitalnice" na glavnem trgu. Vabijo se vsi prijatelji .Sokolov" in pa prijatelji dobre in poštene zabave. Na tem plesu bo svirala sirom naše domovine slavnoznana .Slovenska Filharmonija" iz bele Ljubljane. Ta dan se bomo prepričali, kaj zmore ta godba, zagotavljamo pa že naprej vsakemu udeležencu, da take godbe v Loki še ni slišal in da je tudi tako kmalu ne bo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo znaša 2 kroni, za Člane v kroju 1 krono, dame pa so vstopnine proste. Naši vrli telovadci »Sokoli* so se tudi potrudili, da so plesno dvorano primerno okinčali. To je prav. Saj je pričakovati obilo udeležbe ne samo iz mesta nego tudi iz okolice in iz drugih bližnjih in daljnih krajev. — Meseca januarja 1.1. se je zaklalo v mestni klavnici: 3 bike, 47 volov, 21 krav, 178 telet, 4 ovce in 220 prašičev. — Na shodu v bližnjih Retečah, ki je bil preteklo nedeljo, se nekemu loškemu go- s pod n, Id povsod vtika svoj nos, ni posebno dobro godilo. Pravijo, da so ga iz Reteč kmetje napodili, ker ga tam nič ne rabijo. Že pri prihodu mu je neki kmečki fant dal razumeti, da bi bilo bolje in pametneje, ako bi bil doma ostal. Potem ko jo je popihal, so se še kmetje norčevali in se med sabo pomenkovali, češ, da ne bi bilo nič škoda, ako bi ga bili zvrnili v kako jamo. Pa to se mu zna še zgoditi, ako ga poprej ne bo pamet srečala. —• V Žabnici, pravijo, da klerikalcem ne Cganja posebno bujno cvetje novoustanovljeno toliško izobraževalno društvo. Posebno se jeze na možake, ki so vsi preveč napredni in se ne marajo vpisati v to novo društvo, za katero se kar nič ne morejo ogrevati. Radovljiške novice. — Igra .Kaznovani škratelj", ki jo je vprizorila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda dne 7. t. m. se je izvanreduo dobro obnesla. Obisk je bil tolik, da je bila obširna dvorana hotela Kunstelj pretesna in tu se je videlo, da manjka Radovljici primernih prostorov za take slučaje. Prepričani smo, da preskrbi podjetni gosp Kunstelj nam tudi to. V podrobnosti igre se ne bomo spuščali, kajti da je ugajala, je dovolj po roka bilo dobro razpoloženje navzočega občinstva Upajmo, da je bil tudi gmotni vspeh tak, da bo tudi glavna družba zadovoljna. — Dne 5. t m. zvečer so našli pod kozolcem posestnika Franca Jančarja na Novem polju poleg Radovljice neznanega mrtveca. Po vnanje soditi, je moral pripadati ta mrtvec boljšim beračem, kajti ljudje so ga videli dopoldne še prosjačiti po hišah. Pokojnik ni imel pri sebi nikakih dokumentov ter je bil star takole okrog 50 do 55 let Sodijo, da je moral umreti vsled slabosti ker drugače bi si ne iskal kotička pod kozolcem Velja pač prislovica, „da dneva ne pove" nobena prafka". — V nedeljo, dne 14. t m., priredi za stopnik centralnega Čebelarskega društva gosp. A. Likozar iz Ljubljane v tukajšnji šoli javno predavanje o čebelarstvu in sicer dopoldne ob 11. uri. Želeli bi, da se predavanja udeleži čim več poslušalcev. — Dne 16. t. m. je občni zbor telovadnega društva .Sokol" in sicer ob 9. uri zvečer v prostorih brata R. Kunstlja. Na dnevnem redu je več važnih točk. Podrobnosti o občnem zboru objavimo prihodnjič. — Govor našega vrlega poslanca dr. J. Vilfana, ki ga je priobčil »Gorenjec" v svojih zadnjih dveh Številkah, smo z zanimanjem brali. Po tem govoru smo šele natančneje spoznali moža, da je v istini pravi naš zastopnik, in da je bil boj, ki smo ga bili pri njegovi volitvi, vreden njega. Hvala mu iskrena za možate besede — Svoji k svojimi Ne pozabite naše narodne trgovine .pri Cirilu in Metodu" 1 Gospoda ŠrJglic in Šmit sta v zadnjem času svojo trgovino močno razširila ter lahko postrežeta vsakomur. To seveda ni všeč raznim radovljiškim nemšku-tarjem in tudi nekaterim drugim ljudem, ki se boje za svojo mavho. Če bo treba, se bo govorilo bolj jasno. — Glavni vojaški nabor za radovljiški sodni okraj se vrši dne 26., 27. in 29. marca. Z zadovoljstvom moramo povdarjati, da je obnašanje naših fantov korenjakov ob tej priliki vedno prav dostojno in lepo, posebno se odlikujejo naši sosedje Begunjci. — Naš vodovod imenitno deluje. Ko so po drugih krajih zdihovali o velikem pomanjkanju vode, celo Ljubljani preti suša kljub hudi megli in bližnjemu barju, ni bilo pri nas čutiti niti najmanjše razlike o pomanjkanju vode. Vedno enak pritisk, vedno enaka množina vode. Zato bi prav iskreno želeli, da prepove zdravniška oblast rabljenje še nekaterih starih vodnjakov, če že iz drugega vzroka ne, saj iz zdravniških ozirov. — Seji c kr. okr. šolskega sveta v Radovljici dne 29. januarja in 8. februurja. — V prvi seji se je odobrilo nastavljanje učiteljice gdč. M. Medičeve na razširjeni petrazrednici v Radovljici kakor tudi imenovanje namestnice M, Vadnalove v Ljubljano se preselivšega šolskega vodje J. Labernika v Lešah. — Glede razširjatve ljudske šole na Jesenicah je bil c. kr. okrajni šolski svet soglasnega mnenja, da se sezida v sredini med Jesenicami in Savo na parcelah 262 in 263 skupna šestrazrednica, ki se v potrebi lahko še spopolni s takoimenovano obrtno-nadaljevalnico. — Sklenil je dalje, da se izšola del vasi Javornika, takozvane .Senožeti" iz šolske občine Koroška Bela in všola v šolsko občino Jesenice. — V tej seji se je poslovil tudi v Ljubljano premeščeni c. kr. deželnovladni svetnik Olon pl. Detela. — V drugi seji, dne 8. t m. se je obravnavalo tole: Sestavil se je terno-predlog za definitivno popolnjene voditeljskega mesta v Olšah. Priporočalo se je nekaj prošenj za denarno podporo. Predlagalo se je več učiteljev za posebne nagrade, ker obdelujejo vzorno svoje šolske vrtove in ker se skrbno pečajo s sadjerejo. Slednjič se je dovolil dopust do konca leta učiteljici A. Žit-nikovi na Jesenicah in potrdilo se je kakor suplen-tinjo učiteljico C. Vilmanovo. Shod f Kamnika. (Dopis.) Dne 31. m. m. sklicalo je naie politično in gospodarsko društvo «Zora» javen »hod z dnevnim redom: 1. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. 2. Poročilo deželnega poslanca g. dr. J. Vilfana o zadnjem deželnozbortkem zasedanju. Shod je bil za kamniške razmere srednje obiskan; zastopano je bilo tudi naše narodno ženstvo, kar snači, da so pričele tudi naie vrle gospodinje praktično misliti o naših gospodarskih težnjah in zahtevah. Čast tako zavednemu ženstvu. Povabljen je bil tudi g. dekan in deželni poslanec Ivan LavrenCič, a se je pismeno opravičil, češ, da je « nujno službeno zadržan* (?) ob lj ubil pa je glede gospodarskih potrebščin svoje sodelovanje v občinskem zastopa. Okoli 11. ure je otyoril društveni podpredsednik g. dr. Alojsij Kraut shod, pozdravljajoč častite zborovalke in zborovalce, kakor tudi vladnega zastopnika, okr. komisarja g. dr. ScbâJferja. V kratkih jederoatib besedah je pojasnil zborovalcem pomen shoda — za obrambo naših narodnih pravic in gospodarskih teženj, naglašajoč, da je v očigled nemški protislovanski združitvi potrebno tudi skupno delovanje nas Slovencev. Na to je dobil besedo prvi govornik g. dr. Žerjav, ki je bil pri nastopu z burnimi živio-klici pozdravljen. Zanimivemu in strogo stvarnemu govoru njegovemu so pazno sledili vsi zborovalci. Živo dokazovanje o potrebi slovenskega vseučilišča, o zrelosti našega naroda, je naScmu ljudstvu odprlo oči in je privedlo do prepričanja, da je že vendar skrajni čas, da se vlada enkrat spr.mni naših pravic, ki nam gredo po božjih in človrškib postavah, ter nam jih tudi da. Neoporečno je dokazal, da je besedičenje naših narodnih nasprotnikov, češ, da nam manjka zrelost* samo — bajka, za slovensko vseučilišče je že pripravljen ves profesorski materijal. O&tro je prijema! vlado, da nam vsiljuje uradnike, ki niso zmožoi našega jezika, in kateri so prav vsled trga največji reveži, ker oni ne razumejo slovensk-h strank, stranke pa ne njih; take ljudi (uradnike) je treba obrniti že na kolodvoru. S slovenskim vseučiliščem bi bilo pač zabranjeno, da se ne na-•jljuje pri nas tuji duh. Burno in dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo temu rseskor,i zanimive mu govoru, je pr čalo jasno, da je g- govornik zadel pravo. Istotako živahno pozdravljen nastopi nato naš deželni poslanec g. dr. Janko Vilfan, ki je ob živem zanimanju poslušalcev, med katerimi je bilo tudi precejšnje Število volilcev, ki pri volitvi niso glasovali zanj. t. j. pristaSev S. L S., ki pa so mu sedaj brez vsakega obotavljanja in prigovarjanja hiteli izrekati popolno zaupanje, obširno razpravljal — o sklicanju deželnega zbora, o nastopu proti baronu Scbwarai, o učiteljskih plačah, o Šolskem nadzorstvu, o planinskem zakonu, o najetju deset-milijonskega posojila, o kreditni deželni banki, o Kranjski hranilnici in končno o proračunski debati v deželnem zboru. 1 U tega vsestransko temeljitega govora so se gg. volilci pač lahko prepričali, da je gospodarsko in politično društvo «Zora» storlo občekoristno delo, da je z vso eneržijo pripomoglo do uvolitve g. dr. Vilfana deželnim poslancem. Takemu narodnemu zastopniku, ki se tako vneto poteguje ne samo za svoje volilce, marveč za vse pravice celokupnega naroda, gre pač popolno zaupanje in to se je tudi izreklo. Na predleg g Saksa se izreka g. poslancu dr. J. Vilfanu vsestransko zadovoljstvo in popolna zaupnica. Za ta predlog so glasovali vsi navzoči brez razločka polHičn°ga prepričanja. Dalje je govoril g. Saks tudi o vseučilišču, ki je za nas naravnost življenskega pogoja in predlagal nastopne résolue'je: Na javnem ljud*kem shodu političnega in gospodarskega društva «Zora» dne 31. prosinca 1909 v »Gasilnemu domu* v Kamniku zbrani zborovalci zahtevajo : 1. Da se zakonito zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter Se to leto otvori vsaj pravna fakulteta. Poživljajo slovensko delegacijo, da s složnim nastopom izvnjuje tozadevno Zakonsko predlogo v državnem zboru. 2. Izrekajo deželnemu poslancu g. dr. Janku Vilfanu zaupnico. 3. Izrekajo obžalovanje, da jo vsled neopravičljivega postopanja pripadnikov klerikalne stranke mogel biti izvoljen v kategoriji veleobrti v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko — nemški nacijonalec Pammer, ter poživljajo vse narodno občinstvo, da brez obzirov in dosledno deluje za popolno gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Pribiti je treba Se enkrat, da so za vse te resolucije glasovali kot en mož tudi vsi navzoči pristaši S. L. S. S trm je bil ta za vse Slovenstvo velepomembni shod, ki je pričal jasno dovolj, da se «Zora» živo zanima za vse koristi in blagor v njenem okrožju živečih volilcev in koristi celokupnega naroda končan. Švaro Je danes še vedne deželni predsednik na Kranjskem! Rateške novice — V lovu občine Rateče je bilo v letu 1908 ustreljenega: 3 srne. 11 divjih kozlov, 12 zajcev, 3 jerebice, 3 race, 3 lisice, 1 jazbec in 4 kokoSarji. Najemnina lova znaša ?* 1. 1909 600 K nasproti prejšnjim 300 K. — Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah je na svojem letnem zborovanju imenovalo župana g. Jalena kot ustanovitelja, mnogoletnega načelnika za zasluge — tvojim častnim članom. — Mrtvo so našli doma na peči v Ratečah 27 letno omoženo M. N Vzrok «gajst». — V kranjski Sibiriji se je pričela v četrtek nova zima; do petka opoldne je nanovo zapadlo 40 cm snega in Se nadalje sneži kot za stavo. — Nadučiteljsko mesto v Beli peči baje Se ni oddano. Med prosilci sta baje tudi dva nemška koroSka učitelja. Ako dobi službo kateri izmed teh, mu je obljubljeno od «SchuIvereina» 600 kron povrhu plačila, da bode pomagal staviti nemški most od B Ita do Adrije, Is Draigoi. Veselica bralnega društva je privabila preteklo nedeljo mnogo ljubih gostov v naš tihi kraj. Posebno številno sta bili zastopani bralni društvi iz Selc in Železnikov iu .Sokol" iz Železnikov. Igrala se je veseloigra .Vegeteri-janci" in burka .Kmet Herod", obe dostojni za tukajšnje razmere. Tudi pevski zbor je zapel lepo kot ponavadi nekaj pesmic. Omenitve vreden je tudi nagovor, ki ga je govoril mladi posestnik I. S. Spominjal se je v govoru šestdeset-letnice odprave kmečkega tlačanstva in naših prednikov, ki so se v mnogih bojih brezvspešno borili za staro pravdo, ter slavil one, ki so nam 1. 1848 priborili svobodo. Tako je naše društvo menda edino po vsej Sloveniji slavilo spomin odprave robotanja. — Prosta zabava »pri Beštru" je bila živahna in povsem dostojna ter je minula pred dnevom, kar je edino primerno za delavne ljudi. Naše društvo pa lahko s ponosom gleda na zadnjo prireditev. Pokazalo je, da ima v sebi veliko notranjo moč in mnogo dobrih prijateljev daleč na okoli. Iz Mojstrane, Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mojstrano-Dovje je imela v nedeljo popoldne v hotelu .Triglav" v Mojstrani prvi svoj občni zbor. Dasi podružnica deluje komaj nekaj mesecev, vendar že izkazuje prav lepevspehe, za kar se je zahvaliti agilnemu odboru, v prvi vrsti pa predsedniku, marljivemu in idealnemu g. Jos. Zupanu, trgovcu v Mojstrani. Nova podružnica je kmalu po ustanovitvi priredila prav dobro uspelo veselico na korist glavni družbi. Občnemu zboru je sledila veselica v isti namen. Občni zbor je vodil predsednik g. Zupan, ki je poročal tudi v imenu obolega tajnika in blagajnika. Iz vseh poročil je razvidno, da odbor tekmuje za našo rodoljubno in občekoristno stvar ter je porok, da se bo podružnica čim dalje lepše razvijala. Zato pa se je tudi poverilo nadaljno vodstvo dosedanjemu odboru. Pristopilo je zopet nekaj novih članov. Potovalni učitelj glavne družbe g. Ante Beg je govoril o nemški nevarnosti na Gorenjskem, o važnosti slovanske vzajemnosti, o namenih naše šolske družbe in o nakanah nemških bojnih društev. Med poslušalci je bilo posebno lepo število domačih mladeničev. Glavni kontingent pri veselici, ki je sledila na to, je poslala zavedna Kranjska gora. Zastopano je bilo vse ondotno raz-umništvo. Godbo za ples so preskrbeli narodni tamburaši iz Brnce na Koroškem pod vodstvom g. Miklaviča. Tamburaši so tudi zapeli več nav-duševalnih pesmi. Srečolov in šaljiva pošta sta donesli precej kronic. Neprisiljena zabava je držala skupaj prijetno družbo pozno v noč. Naš zavedni gorenjski kot je izznova pokazal, da je Sloveniji v ponos. V Kranju, dne 13. februarja 1909. Svoj kabinet je reformiral baron Bienerth na sledsči način: Predsedništvo ima baron Bienerth, notranje ministrstvo baron Haerdtl, domobransko ministrstvo pl. G e o r g i, justično ministrstvo dr. Viktor pl. Hochenburger, naučno ministrstvo grof Sturgkh, trgovinsko ministrstvo dr. We Gkirchner, finančno ministrstvo vitez Bilinski, ministrstvo 1% javna dela Avgust Rit t, poljedelsko ministrstvo dr. Albin Braf, železniško ministrstvo pl. VVrba. Ministri - rojaki so za Poljake Abrahamovicz, za Nemce Schreiner, za Cehe Žaček. V novem kabinetu so sledeči novi ministri: Dr. Hochenburger za pravosodje. Mož je bil doslej advokat v Gradcu. Politično je nemški nacionalec. Leta 1897 je bil izvoljen v državni zbnr, ostal je pa poslanec samo do L 1901. O njegovih državniških in upravnih talentih so ne ve nič. Tudi ni nič znano, da bi se bil v pravo-sodstvu kaj odlikoval. Do vlade prihaja prav iz zakotja. 2 Grof Sturgkh za nauk Plemeniti grof je znan, ker že davno stremi po ministrskem portfelju. V starem državnem zboru je bil srdit nasprotnik splošne in enake vol-lne pravice. V zadnjih lrt h se je močno bližal klerikalcem. Njegovi nazori so sploh fovdalno-nazadojaski. 3. Dr. VVeifl-kirehner za trgovino. Doslej je bil predsednik poslanike zhr»rnsc«». N.i rfumj-kem roto*šn je h:l ravnatelj. Po pohtičueui »tuUifiu je krščanski so- cialec, sicer pa od nekdaj velik štreber. 4. Bi-linski za finance. Bil je fe minister. On je član poljskega kola, ki pa ni nič kaj zadovoljno z njegovim imenovanjem. 5 Rit t za javna dela; v Inomostu je bil dvorni svetnik pri namesiništvu — neznana veličina 6. Braf za poljedelstvo; njegova žena je hči pokojnega dra. Riegerja, on je Staročeh, sicer ni mnogo povedali o njem. 7. Wrba za železnice, je bil doslej sekcijski načelnik in je že enkrat provizorično vodil železniško ministrstvo. Za predsednika v parlamenta mesto WeiB-kirchnerja, ki postane minister, so krščanski so-cialci določili Pattaia. Slovanski centrom se je konstituiral. V predsedstvo so voljeni dr. Ivčevič, dr. Šušteršič in dr. Hruban. Centrum šteje 58 članov. Na Ogrskem se baje pripravlja nova koalicija pod pokroviteljstvom Apponvija, Andrasvja in Kossutha. Zakonski načrt o zemljiškem davku je bil v zbornici sprejet. V Srbiji so se začela zopet pogajanja med starimi in mladimi radikalci, da bi se dosegla sprava, ker se v skapštini ne more izvršiti nobeno delo. Angleški kralj s kraljico je prišel v Berlin, kjer je bil slovesno sprejet. Na banketu sta kralj Edvard in cesar Viljem naglašala svojo miroljubnost. Zgodovinski in slovstveni pregled ia prih. teden 14. februarja. — 869. f Sv. Ciril, slovenski apostol v Rimu. — 1779. f James Cook, slavni potovalec po morju, ubit na Owaihi. — 1837. * Dr. Valentin Zarnik v Repnjah pri Vodicah. — 1864. t Pesnik Matej Ravnikar - Peženčan v Pred-osljih pri Kranju. — 1892. t Pesnik France Cegnar v Trstu. 15. februarja. — 1564. • Galileo GalileL — 1763. Mir v Hubertusburgu, konec sedemletne vojne. 16. februarja. — 1486. Maksimiljana I. izvolijo za nemškega cesarja. — 1824. * Kartograf Peter Kozler v Kočarjih na Kočevskem. — 1834. * Naravoslovec Ernst Hackl. — 1837. * Pisatelj Valentin Mandec v Kranju. 17. februarja. — 1600. Giordana Bruna sežgo kot krivoverca. — 1821. * Znamenit pravaslovec, vseučiliški profesor dr. Jožef Kranjec. — 1827. f Slavni vzgojeslovec Henrik Pestalozzi v Brucku, kanton Argau. — 1831. * Pisatelj Matija Valjavec Kračmanov v Srednji Beli. — 1856. f Pesnik Henrik Heine v Parizu. 18. februarja. — 1646. f Martin Luther v Eislebnu. — 1587. Marija Stuart. — 1814. Napoleon premaga Schwarzenberga pri Montereauu. — 1853. Jožef Libenv zavratno napade cesarja Franca Jožefa I. 19. februarja. — 1473. * Nikolaj Kopernikus v Tornu, ustanovitelj novejšega zvezdoslovja. — 1745. * Slavni fizik Volta. — 1847. * Pesnik-trpin Jožef Cimperman v Ljubljani. 20. februarja. — 1693. * Francoski modro-slovec Voltaire. — 1790. t Cesar Jožef II. — 1810. Andreji Hoferja ustrele v Mantovi. Godovi prihodnjega tedna: 14. Sept. Valent, Bretislav; 15. Favstin, m. Ljubislava, Pravoslav; 16. Julijana, Dobrana; 17. Silvin, Strahomir, Svetopolk; 18. Simeon, Milo-slava, Bratomil; 19. Viktor, Ostoj; 20. Elevterij, Dragovan, Stanislava. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 20. v Zg. Tuhinja. Novičar. Dvorni svetnik Kaonsii — kranjski deželni predsednik T To vest je prinesla graska «Tagespost». Ni čuda, saj smo v predpustu. Imamo sicer pred-pustno ministrstvo, vendar pa dvomimo, da bi baron B enerth hotel uganjati predpustne burke tako daleč, da bi policaja naredil za deželnega predsednika na Kranjskem. Javni shod se vrši jutri v nedeljo v Tržiču. Poročala bosta deželna poslanca gg. dr. Vilfan in Josip Turk. Odbor lanpaih mož narodno napredne stranke si je v zadnji seji, dne 7. t. m., izvolil sledeče gospode: Za načelnika soglasno g. Iv. Hribarja, za I. podnačelnika g. dr. Ivana Tavčarja, za II. podnačelnika g. dr. Ivana Oražna, za tajnika g. dr. Frana Novaka in za blagajnika g. Iv. Kneza. Konstituirali so se tudi posamezni odseki insicer: I. odsek (za organizacijo stranke in agitacijo v njene namene): Dr. Žerjav, dr. Gosak, dr. windischer, Tomazin, Rohrman, Kunstler. II. odsek (za finančne stvari stranke): Dr. Triller, dr. Fer-jančič, Bayer, Knez, Josip Turk. III. odsek (za prirejanje shodov io snovanje društev): Dr. Svi-gelj, dr. Tavčar, Šaplja, Primožič, dr. Oražen, Jos. Seidel, Tribuč. IV. odsek (za narodno gospodarstvo): Lenarčič, Hrast, Šarabon, dr Windischer, dr. Žerjav. V. odsek (za časnikarstvo): Pustoslemšek, Ribnikar, dr. Mumik, dr. Windischer in dr. Mam. oOletniea Preierasve zarti. Dne 8. februarja 1909 je preteklo 60 let, odkar je umrl v Kranju pesnik dr. France Prešeren. Opozarjamo na današnji podlistek. Dijaikl vsadek se bo vršil, kakor znano, danes v soboto, dne 13. t. m. v Kranjski narodni čitalnici. Ker se širijo po mestu razne izmišljene govorice, ki niti najmanj ne odgovarjajo resnici, konštati-rarao, da vstopnine sploh ne bo nikake in imajo tedsj vsi vabljeni p. n. gostje popolnoma prost vstop. Obleka je promenadna. Pri veselici bo svi-ral ljubljanski oktet. Ker je prebitek namenjen kranjski dijaški kuhinji in dijaški podporni zalogi in ker je venček brez vsake vstopnine, se je za delno pokritje troskov napravila pri nekaterih meščanih kolekta. Ker je dvorana majhna se je pri vabljenju v prvi vrsti oziralo na dijaške podpornike. Kolikor smo se prepričali pretekle dni, je naša srednješolska mladina vitjih razredov pod nadzorstvom g. prof. Robide, neumorno danadan kin-čala in krasila dvorano ter jo priredila v okusno plesišče. Kakor smo izvedeli izza kulis, plesali bodo naši mladi častilci Terpsihore tudi več umetnejših plesov. Vse torej kaže, da utegne postati današnji večer prav animiran, ter je želeti, da bi bila, posebno še v očigled dobrodelnemu namenu in v vzpodbudo naš h dijakov, udeležba kar najbolj po-voljna. Ljudska knjižnica v Krasta. Slavnemu ob-č nstvu se uljudno naznanja, da bo ljudska knjižnica Narodne iltalnice v Kranju odslej naprej odprta ob sredah in sobotah od pel 8. io pol 9. uro sveoer. Umrla je v Kranju gospodična Tončika Pu-har, p. d. Reginčeva. Lahka jej bodi žemljica 1 Nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni gospe Marije Mayr je nesel družbi v mesecu januarju 22 K 18 vin. Med Oiganl. Letošnja velika msškarada le-lovanega društva «Sokol» v Kranju utegne postati prav zanimiva. Sicer varujejo prireditelji strogo tajnost, a soditi po farni in po občnem zanimanju, doživeli bomo dokaj presenečenja. Vabila so se te razposlala, ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se zglasi pri bratu tajniku J >s pu Cvaru. Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranja so danes dopoldne sklenili pr«o polletje šolskega leta 1908/9. Izmed 320 rednih učencev ima najmanj polovico «prav dobrih* 40, najmanj «zadostno» 209. eden ali več nezadostnih redov ima 70 učencev; zavod Šteje tudi enega izvanrednega učenca, ki je dobil drugi red; zaradi bolezni je ostal en učenec neizprašan. Začetkom tečaja je štel zavod 325 učencev; pred klasifikacijo jih je izstopilo 5, vstopil pa 1: repntentov je bilo 28. Umrla je v Kranju gospa Anica Vrtačnik rojena Lustrek, sestra Starmanovega Ivana, ki je bil 1. 1905 pri sorski aferi težko ranjen. Slovensko vseučilišče v LJubljani Deželni odbor kranjski je sklenil sestaviti vseučiliški odbor in vanj poklicati zastopnike raznih korporacij in znanstvenike. Sestava odbora je poverjena profesorju Evgenu Jarcu, šolskemu poročevalcu deželnega odbora. Občinske volitve V Kropi so končane. Izvoljeni so bili: Župan g. Ignac Ažman; svetovalci: J. Magušar. Franc Šolar, Aston Ažman, odborniki: V. Šolar, F. Ažman, F. Vari, M. Lazar, J. Berce, M. Pogačnik, F. Hoaigman in L Hafner. Vodno nemskotarjoBje. Pred kratkim je bil županstvu v Kranjski gori dostavljen imenik porotnikov. Imenik je bil dostavljen od okrajnega glavarstva v Radovljici z nemško dostavnico. Tako taljenje in provociranje se godi seveda namenoma. Ersiai slap Porionlk ima letos stožec is ledu čez 20 metrov visočine. Barve so ob svitu solnca nepopisljive. Vsa pot do tj*1 j« dobro izvožena, dostop brez vsake težave. Planinci, prijatelji narave, pozor 1 Državno enbvoaeilo za napravo vodovoda je dobila v znesku 8240 K občina Zapoge, politični okraj Kraaj. Ssmenmor. Na Koroški Beli so našli v sredo dne 3. t. m. Antona Markoviča, 34 let starega zasebnika, mrtvega na obrazu ležečega, v roki je držal izstreljen revolver. Pri telesni raziskavi se je našlo pri njem 147 kron gotovine, dve oporoki in nekaj drugih listin. Kot dedinjo navaja v oporoki svojo ženo Marijo. Kaj da ga je do tega čina privedlo, ni nikomur znano. ! Poročil se Je gosp Rajko Božič, učitelj v Mengiu, z gospico Franico Verhovnik. Bilo srečno I li Radovljico nam poročajo: Dne 7. t m. nam je priredila ženska podružnica Ciril-Metodove družbe pod vodstvom svoje predsednice gospe Jele dr. Vilfanove in s sodelovanjem odbornic gospa Huth-Rezingerjeve in Faidigove ter gospo-dičen Pretnarjeve in Resmanove izborno vspel zabavni večer. Igrali so se palški, kjer so v glavnih vlogah posebno ugajali gospodična Medic, Pretnar is Resman ter gospod Jaklič, Kular in Brovč; posebno so nas pa razveselili oiročički palški, ki so prav ljubko igrali in peli. Nemala zasluga gre tudi našemu pevovodji g. Šmigovcu, ki je nalašč za ta večer komponiral za mešani zbor pesem palškov nagajivčkov, katero je mešani zbor sestavljen iz domačih moči s sodelovanjem gospodičen učiteljic iz Kamnegorice in Bleda krasno zapel, Po igri in petju se je razonel ži- vahen ples, Id je trajal do ranega jutra. Udeležba iz okolice je bila izvanredno dobra; g. Kunstelj iznenadil nas je z izborno postrežbo. Da bi se taki večeri večkrat priredili. Podrainloo nemškega iolferaiaa so ustanovili na Jesenicah. Vlada je pravita ža potrdila. V tujino Okolu dvajset Gorenjcev iz kranjske okolice se je odpeljalo ta teden v Ameriko. Gredo za delom, za denarjem. Zimski šport v Bohinja. Sedaj je pritisnil pri nas precejšni mraz in zato so dani vsi predpogoji za izvrševanj.* zimskega športa v vseh njegovih panogah. Lahko se reče, da je sedaj Bohinj izredno prikladen za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, mirno zimsko zavetje brez vsahega vetra in veličasten razgled na v snegu se lesketajoče gorske orjake t mogočnim Triglavom v ozadju še povečajo vžitek, ki ga ima izletnik že itak od športa samega. Sedaj je tudi drsališče gotovo in v dobrem stanu, sneg je precej smrzel in dokaj dobro drži, tako da so vožnje s skiji po številnih pobočjih jako priporočljive, sankaliiče pa je v celi svoji dolžini naravnost izvrstno in v najboljšem stanu. Ledeno sicer ni, vendar pa z nasipi vred jako trdo in gladko, tako da se sedaj doseže pri vožnjah naravnost neverjetna hitrost Zato se priporoča zlasti sankačem izlet. — Ker je že za sedaj naznanjenih sa prihodnjo nedeljo več sankačev in se pričakuje še novih, je nadzorništvo sankališča določilo za 24. m. m. naslednji dnevni red: Do pol 12. ure dopoldne vežbanje v vožnji za dirko po celem sankališču, od pot 12. do pol 4 ure je odprto le zabavno sankalisče, od pol 4 do 4 samo Športno in od 4 nre naprej zopet samo zabavno sankalisče. — Opozarja se zlasti na znižane športne vozne listke is Ljubljane v Bohinj in na Bled. Državni prispevek k ticesaksara mosta. Poroča se nam iz komptentnega vira, da bo finančno ministrstvo za zgradbo tacenskega mostu prispevalo 50%* Zgorela je pri sv. Duhu pri Škofji Loki Ton-cova Maruša, čez 80 let stara. Vžgala se ji je najbrže obleka pri peči in nato je ogenj uničil bajto, Na prvi hip se je mislilo, da gori za Kam-nitnikom pri konjaču, a je bila le prevara. ▼ tovorni v Škciji boki je stroj zgrabil delavko Nežo Tavčar, ki je ravno zdaj nevesta. Raztrgal ji je obleko; da se ni še kaj hujšega zgodilo je preprečila previdnost, ker so takoj elektriko in stroje ustavili. Obesil M {o v Spodnjih Domžalah Alojzij Zabret po dnin a če Pečnikarjtv. Prodal je nedavno po očetu izročeno domačijo. Kesanje in toga po lepem očetovskem domu ga je spravila v pravi katastrofalni dušni položaj, da se je jel čemdalje bolj vdajati pijančevanju in kvartopirstvu, v čemer je bojda pred kratkim zapravil 1760 K, ter si končno storil konec svojim mukam. Gotovine je zapustil še 10.000 K. Ta žalostni slučaj prav karakteristično osvetljuje vse tiste, ki prodajajo brez vzroka svoje domove, nekoliko pa tudi ondotne pobeljene razmere, Šolsko vprašanje na Jeseucah smatrajo Nemci za politično vprašanje. Nemška politika je zdaj, ko se hoče razdeliti Šolsko občino in na Savi ustanoviti samostojno šolo štirirazrednico. Merodajne oblasti naj se tega zavedajo rn pri šoli politiko puste v stran. Ozirajo naj se na taktične razmere in potrebe tukajšnjega ljudstva v kulturnem oziru in ljudstvo jim bo hvaležno. Ljudstvo pa nal si zapomni one, ki delajo na to, da bi preprečili zgradbo skupne šole osemraz-rednice, ker delajo v smislu nemške politike. Veselični vestnik. PIomko veselico priredi strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju, v nedeljo, dne 14. februarja 1909 ob 8. url zvečer, v prostorih g. Rudolfa Jegliča hotel »Nova pošta". Vstopnina za osebo 60 vin. Veselica i plesom se vrši ob priliki otvoritve, odnosno prevzetja gostilne .Pri Slapu" na Blejski Dobravi na Valentinovo nedeljo, dne 14. januarja. Začetek ob polu 3. uri popoldne. Svira Šramel iz bovških hribov. Vstopnina prosta. Za nepiesalce se vrši v gorenjih prostorih velika poskušnja dolenjskih rudečih in belih vin, iz vinogradov ko-stanjeviikega župana g. Bučarja ter pojedina pi-tanih puranov. Domač* plesna veselica se vrši v gostilniških Srostorih vile .Jakelj" na Mojstrani v soboto, 0. februarja 1909 ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Dame proste. Veselice priredi .Prometno društvo za Dovje in Mojstrano" v nedeljo, dne 14. februarja 1909 v gostilniških prostorih g. Železnika na Dovjem. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v I. in II. vrsti po 1 krono, nadsljm sedeži po 60 v, stojišča 30 vin. Prostovoljno gasilno draitvo v Gorenji Vaai vabi k predpustni veselici v nedeljo, 14. februarja 1909 v prostorih g. Iv. Frlana. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedež 1 krono, stojišče 50 vin. Pleni venček pod pokroviteljstvom slovenskega trgovskega društva .Merkur" je danes, dne 13. februarja 1909 v veliki dvorani »Nerodnega Doma". Sodeluje ..Slovenska Filharmonija". Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni. — Vejam MtWtot ee poreca letos z« 14 itabnih nodeastriikov, 274 podčastnikov in 577 moi. Leta 1910 ia 1911 se pomnoži vojna mornarica za 1650 mol, tako da bode imela leta 1911 svojih 14000 podčastnikov m mornarjev. Stroške plača seveda ljudstvo, ki itak te ae ve, kam t denarjem. Ali pa — odkod ga dobiti. Kolike te bile vratne peroaeao hite v stalil. Zgradbe v mesintki pokrajini se bile vredne 146 milijonov Ur, samo v Mestni pa 87 milijonov lir. Meščanske in obrtne zgradbe (itvzemši kmečke) v Reggijn so bile vredne 20 milijonov, v ostalem dem te pokrajine pa 50 milijonov lir. Heaopel naigaMe v Avetrfji. Dne 15. m. m. se je \rlila v trgovinskem ministrstvo na Dunaju seja, na kateri se je pretresava! načrt za nvedbo monopola užigalic. Ta načrt bi imel obenem rešiti vprašanje uporabe belega fosforja, Škodljivega delavcem. Avstrijska finančen uprava se že dlje časa havi s proučevanjem, kako bi uvedle monopol užigalic Sklenilo se je, da se v Avstriji ne smejo več graditi nove tvornice užigalic, dokler se ne izda nov zakon, tičoč se morebitne uvedbe monopola užgalic v Avstrija Kekoi, ki tovori Henry Johnson iz Beacon Falls v Ameriki ima kokoi, ki govori tako lepo, kakor kaka pagiga. Njegovi sosedje so prepričani, da je kokoi začarana. — Seveda je to mogoče le v Ameriki. Položaj v Mestni in Regija. Zdravstvene razmere so zadovoljive in gospodarsko življenje se vidno boljSa. Preiskovanje razvalin se Se vedno nadaljuje. Življenje v mestu je zmiraj živahnejše. Po noči se je čutilo nekaj lahnih potresnih sunkov. Dne 17. j an. sta se ponovila v Mesini zopet dva močna potresna sunka, katerima sta sledila dva lahnejša. Dve precej razpokam hiši sta se sesuli. Med prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Ljudje so bili celo noč na prostem. Našla se je tudi v Mesini municipalna blagajna, v kateri je bilo 1 milijon lir. Darila. Uredništvo našega lista je prejelo: Vesela družba v gostilni g. Lovro Suinika v Skorji Loki ob priliki praznovanja godu g. Kudolfa Susnika ö krou za družno sv. Cirila in Metoda. Zahvala. Ob priliki razida »Bralnega društva v Kranju>, je blagovolilo isto podariti Narodni Čitalnici v Kranju več glasbenega in dramatičnega materijala, ta kar se tem potom izreka najiakrenejsa zahvala. Narodna Čitalnica v Kranja. Zahvala. Kreditno društvo v Kranju je darovalo Orjaški kuhinji v Kranju znesek 60 kron, za kateri dar se iskreno zahvaljuje odbor Dljatk« kuhinje. J(er nji ni čas dopuščal se osebno posloviti, kličem tem potom gospodom kolegom in bratom SokoJonj prisrčni 3 Bogom / Jffbin Jajbec 64 -1 Jyfojstrana. Išče so primerno stanovanje obstoječe iz 2 sob % priliflii t Kranju. Ponudbe na upravništvo „Gorenjca". Otvoritev gostilne. Podpisani p. n. slavnemu občinstvu najuljudneje naznanjam,' da sem otvoril dne 3. svečana i L gostilno pri »Zvezdi" ▼ Kranju it. 37 kjer bodem točil pristne domača vina in bom p. n. cenjenim gostom postregel z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. 60 8 -1 Sirejenajo sc fosnoije ni brano. Cene »ene. Postrežba solidna. Za mnogobrojen obisk se najudanejše priporoča J. SkOllO, sosUbiloar. Domača plesna veselica se vrši 56 -i jttlfl, 1 nedeljo, dne J*. sVefeni ob 4. uri popoldne pri g. Ivani Gašperlinu m v Šenčurju. w Vstopnina prosta. 60 42—1 Najmilejše milo za kolo :: kakor tudi za pege. Dobi v« »c- povsudi Svoji k svojim ! 20 52-48 Staro znana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prisnanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plaenjskim pivom iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim protivin-skrim pivom iz pivovarne kneza achvvarzenberga v Proti vina na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoom L vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej frsnko goriika postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Ï hgrt Odhod Iz LJubljane vsak torek« r POZO? 1! 12 62—27 HT Samo 6 dni ~w; vozijo francoski brzoparniki La Provence, La Savoie, La Lorraine in La Tonraine iz Havre v Newyork. == Najkrajša črta. ■ Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. H $amogovori 0 se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga 46 5-3 Otona ^upančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 I. o nove vinske trgovine na drobno in debelo bi jo je otvorilo 51 2-2 Vipavsko kmotijsko društvo r. z. s o. z. v hiši gosp. Roossa v Kranju. Točilo se boae pristna Vipavska vina iz društvenih kleti in sicer: namizno vino belo liter a 48 v « c « I. c c 56 f Ri« o»nt i«ic«no Irx *X>»~ o*rlJ«teo blaKo, vlite kutie Maria f5***"* orot,J° obp», tfoapodtnjatvo **V »«»neMistvo, fino olje, vor o not ****• r>«*«»**3«-»t> 1«»*vc», i>«»»"v-«.- oljnate in • «■■»«... tl i» Brata HLAVKA isdelovatelja kirurg instrumentov atelje ta ortop. aparate in bandaže £ jub tjana, prcžcrnove nI. S priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bizejev, lngatorjev, aparat >v za mrzle in inha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaie, kakor tudi nogavic za krčne tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate ta samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podlo?!. — Vse bandaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-3 62—47 redbab p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naro&lla aa larvraujojo toftno, hitro In diskretno. Galva nični p nialovani zavod s obratom na motor. Popravila oa lz>rftujejo toono |n o*no. JOS. W£1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, * Slomikovo ulioe *t. StiTkeio-Dietio li koutrttcijsto UliearilCintrs. Kleno omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike L t. d Špecijaliteta: 17 —54 valjični zastori (Rollbalken). Svoji k svojim! Prodam več tisoč komadov stresi® opeke is samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste botonakili izdelkov n. pr. 'topn re. hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. izdelujem tudi žene ograje s "cementnimi stojali ali verejami. 9 16 16 52-41 Ivan Waland9 posestnik Hlebce pri Lescah, Gorenjsko. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste isdelke v vseh barvah, trpežne In eone priporoča Avgust Drelse prva in najvooja tovarna pot)* in glinastih izdalkov v LJubljani« DDDDODDODD ■ ■ Električna gonilna alla. m B TeVarsi oljiitik darV, lata i« firscža Brata Čberl* črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Clebljasa, ™"»«*-«^~«. nasproti hot. .Union* ustanovljeno 1842. L&2~:>9 Telefon 164. Loterijska srečka dne 30. januarja 1.1. Trsi 77 5 7 85 6 O J c kr. namestnistva oblastveno \& dovoljeni urad za revizijo in reklama- Di cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna jj za poizvedbo tar.fov L. JandI prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30°/9 deležu najdenih diferenc. Doposljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizje. 14 58—13 sfettfRSHEs^^ Šivalni Biroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 68-6 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Mi sfctiijc : le rili, parti, tya iti. A 9002300DD Najboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo JzdtlovatetJ 0. Seyd! £jubijana, Sp'to/.-Stn'tar.u/. 7 S* Zoboia.ii.i atriji Oton Scydl v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju. ZOBOVJA, tudi ne d§ hI m odttranlle korenine, t ali brez nebne »loUe, li KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VHAVNAUtlOE In 0BTURAT0RJI se Iztriujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -87 Sprejemne ure vsako nedeljo In pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varan in ceno vožnjo preko Boks—Psjtis--Cherbourg ali Buks—Pariz—Havre (via Southempton). Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki teden. :: Vožnja pa morju 5Vi do 6 dni. Natančnejša pojasnila fn vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 30 8 - 5 Agentura Jsmerikan-Line11 si Buchs (Rheintal). ' Generalni aastopnlki Im Obersteg k Co. =============== ueletrgovžna Anton Adamič, Kranj, Glavni trg 'Sssr galanterijskega, norimberškega, mod-nega in drobnega blaga :: priporoča 4 18-6 za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ženskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garnitore, kravato, srajco, Ofratniko, prsnike, zapestnice, nogavico in sploh vse v to svrho spadajoče potrebščine. Glavna tovarniška laloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčogov (za Ameriko), košaric in najnovejših tesnih talk. OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cene znatno nizke in brez konkurence. ■a drobno in dabalol Mm drobno in dobolol ggglSSI Hranjol k Erajnenl jgggM Volaaalosra. Pecco, Pecco orang, Ceylon, Assam, Java, Ceylon Souhong, Man-:: darin, i. t. d. :: FizuCpooivro sa daj: Amor in drog* w**o. Zdravko Krajnc, Kranj JU svoji n svojimi bo, Kranj g ■ t'. južnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestra, gospodična Tončlba Pnbar danes, 9. svečana ob pol 10. uri dop., previdena s tolažili sv. vere nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb bode v četrtek, 11. t. m. ob 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. KRANJ, 9. svečana 1909. Žaluloči ostali. i i I i z t Za mnogobrojne tolažljive dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom nenadne smrti iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične Tončike Puhar kakor tudi za častno in obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti pa se iskreno zahvaljujemo cenjenim darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vsem presrčna hvala! 57 -1 Zalajati ostali. Vobozdravnlškl ^obotehniškl :: atelje dr. gdVard CloboiniH 1 52—23 le od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Nova zaloga vina! Podpisani naznanjam, da sem otvoril T H jjjgjjj trgovina la Goreejskem. Rudolf Rus nrar v Kranju * poleg lekarne. f Ustanovljeno Uta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ar, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ============ Priznano izborno blago. ===== H Kokriško predmestje zalogo Istrskega! ¥lna belega In rdečega, lastnega pridelka. Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej. Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K. S spoštovanjem FRAN ZOBU 2816-7 veleposestnik vinogradov v Žmlnju (Istra). T OI OI: OI O = Najceneji naknp pri sv. Ciriln in Metodu!! i Nova narodna trgovina pri sv. Cirilu in Metodo o B i o si s a debelo in drobno V Bi STIGL1C & SMIT iS v Radovljici, na Glavnem trgn (navea cerkve) :: Podružnica v Predtrgn. Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega Špecerijskega blaga, kakor: rli, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Msjdičevega mlina, zelo fini ruski fiaJ in rum, rar.lične barvo, razne vrste žganja, kakor: slivovko tropinoveo, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvoadno kavino primes. Dalje imava v zalogi r&slidno žolesnlno za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d. Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fiiol, ovos, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju nase cenj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreei. —-~—u—r Blagovolite ao prepričati! Za mnogobrojni obisk se priporočava t odličnim spoštovanjem Štlglic & Šmit 4 Najceneji naknp pri sv. Cirila in Metodu! I 3Ü lldajs konsoreb «Qeranjcs». Odgovorni uredajk Lsvoslsr Ifikni, Ustuina io tUak h Pr. Lasspreta v Kranju.