Posamezna števil- ]k./ W7 V? V K* WS* T Uredništvo: Kopt- ka 1 Dm. mesečno, g § §» M - M # ^ #4. # tarjeva ul. št. 6/111 če se sprejema list Telefon it 2050 in v upravi, naročnina ^^ Jfe. MMB^^^^. M —29%. - Rokopisi m m M M J m * /%/ m * m 25 četrtletna flPCf g VB VH 13 Cene inse- ^ ^Hf ^ # _ ^^ Ljubljana ratom po dogovoru OHHbBI^^F dBlHiVflF ^f ^HmV Telefon Po tajfunski katastrofi na Japonskem Strašno razdejanje - Hitra in energična pomoč London, 23. sept. TG. Katastrofa, ki je zadela Japonsko zaradi tajfuna, je največja nesreča, kar jih je doživela ta država po letu 1923, ko je raizirušil največja menita Japonske strahovit potres. Bojijo se, da je med drugim utonilo 2550 ribarskih ladij, ki so lovile okoli otoka koku. Tajfun je razdejal 18 mest, najbolj p« je divjal v Osaki, ki jo imenujejo japonske Benetke. V tem mestu je našlo smrt najmanj 1000 ljudi, mod njimi 500 šolarjev. Ma-terijalna škoda, v Osaki znaša skoro eno mi-ljardo dinarjev v našem denarju. Zrušilo se je 144 šol, 3914 hiš in 3212 tovaren in delavnic, 8120 privatnih hiš pa je poškodovanih. Pet angleških torpedovb ki imajo na krovu tisoč mož posadke, bi se bilo kmalu potopilo ter jih je tajfun dosegel, ko so plule proti Kobeju. Več pomikov je zadelo na suho, nekaj se jih je potopilo, vendar je bilo mogoče potnike rešiti, pač pa se boje za usodo tovorne ladje »Kašu Mara«, ki je poslala SOS znake za pomoč, pa se še ne ve, kaj se ji je pripetilo. Parnik »Fosu M aru«, ki ima na krovu poslanika Severne Amerike Grevva z ženo, še ni prispel in se bojijo, da je postal žrtev tajfuna. Japonske vojne ladje križarijo po morju, da izsledijo to in druge ladje. Pomožna akcija Poslaniki veflesil so se podali k zunanjemu ministru Hiroti, da mu izrečejo sožalje zaradi te velike nesreče. Angleški parnik »Nankin«, »Phemus« in »Kidderpors«, ki so bili zasidrani v pristanišču Kobe, so bili od Pogled na mesto Osaka, ki jc od tajfuna najbolj trpelo. Na razgledni karti levo spodaj je nainačcno tudi Kioto, ki je bilo istotako od viharja hudo prizadeto tajfuna odtrgani in vrženi kakor škatlico na visoko morje. Vsi tanje so močno poško-dovanL V Osaki in v Kjotu mora prebivalstvo prenočevati na prostem in trpi glad in žejo, ker je bil poškodovan tndi vodovod. Ker je tajfun razrušil tudi električno oentiralo, sta obe mesti brez luči. Oblast v Osaki je rekvirirala 50 ton prepečenca, ki pripada vojaški upravi toT ga razdelila med prebivalstvo. Iz Tokia je dospela tudi druga hrana na avtobusih. Vsega skupaj ho japonska vlada morala delj časa preživljati okrog 30 tisoč oseb, ki so ostale brez vsega, Mestnr, uprava v Osaki je izglasovala 10 milijonov jenov za prvo pomoč prebivalstvu in za ureditev začasnih bivališč. Računajo, da je 20% riža, ki ga je pridelala srednja Japonska, uničenega. Tajfun je uničil tudi znamenito iu vzorno bolnišnico za gobavce, ki je bila zgrajena na obali, pri čemer je utonilo 200 gobavcev Mladi bol iki so 'ke razprtije. MacDonald odstopi in bo imenovan za gen. guvernerja Kanade London, 23. septembra. TG. Znano je, da je večina članov angleškega kabineta nasprotnih ministrskemu predsedniku MacDonaldu, ker njegova politika ne odgovarja več javnemu mnenju Anglije, predvsem pa ne nazorom konservativne stranke. Ministri so bili te dni večkrat v avdijenci pri kralju, s katerim so to vprašanje obravnavali. Znano je, da je MacDonald ostal predsednik kabineta samo po izrecni želji kralja, dasi je kabinet že od začetka letošnjega leta sem bil mnenja, da je treba freia na vsak način zamenjati. MacDonalda nameravajo imenovati za generalnega guvernerja Kanade in govori se, da bo to imenovanje že ▼ kratkem objavljeno. Mednarodni evhar. kongres Rim. 23. sept. b. l>avi je v Catle Gandollu »»prejel sv. oče |ut|>cž Pij XI. apostolsko delegacijo, ki bo pod vodstvom papeškega legala kardinala Pac-cellija od|K>tovala jutri v iuionos A i res, da sc tam udeleži svetovnega evharističnegu kongresa. Po poldne se je (>a|>cž Pij XI. vrnil v Vatikan. Zmaga delavstva v USA Washington, 23. sept. b. V sobote je končala težka in krvava stavka v Ameriki. Povsem izgleda, da je delavstvo zmagalo na celi črti. Nocoj oh polnoči se zopet po vseli obratih začne t rednim delom. Posebno v mlinski industriji jo zmaga delavstva pomembna, kor so v tej stroki podjetniki popolnoma morali sprejeti predloge delavstvu. Rusija in Japonska sta se sporazumeli Tokio, 23. sept. p. Danes se je vršila seja ju-ponske vlade, na kateri so pretresali vprašanje vzhodnokitajske želesnice. Kakor piše list Nisi-Sinhum, sta se japonski zunanji minister in sovjetski poslanik v Tokiu sporazumela o višini odkupne vsote, katero bo plačala država MamUukiio za vihodnokitajsko železnico. Odkupna vsota znaša 120 milijonov jenov. Zaključna pogajanja o podrobnostih Imdo v Tokiu. Nad 100 rudarjev v goreči jami London, 23. sopt. p. Včeraj cel dan in Se relo noč so trajala dela pri gašenju požara v rudniku Urasford v Walesu. Toda šele pozno ponoči se je posrečilo imiejiti požar. Reševalri mi delali do jutra, da bi prišli k ponesrečencem, katerih je v jami še 102. Toda ni se jim posrečilo priti k njiin. Drugih trupel nisu našli. Kongres slovanskih matematikov Praga, 23. sept. p. Danos so je začel tu drugi kongres slovanskih matematikov. Kongr<*»u prisostvujejo tudi potmi ns ki in francoski delegati ter zastopniki Nemcev v Češkoslovaški. Niso pa zastopani Rusi. Danes je namesto pokrovitelja kongresa predsednika Masaryka imel pozdravni nagovor pravosodni minister dr. Jan Krčmarž v čeiščini in francoščini. Poudaril je pomen znanstvenih kongresov za izmenjavo misli, posebej pa m' je Ha vil z vprašanji, ki so v zvezi s poukom matematike v CSR. Kongresa sc udeležuje 200 delegatov, med irjinvi tudi ia Jugosktvije. Cerkveno imenovanje Belgrad, 23. sepl. m. Skof dr. Akšamovič je danes v Zemunu med pontifikalno sv. mašo prečital papeževo bulo, s katero ie sv. oče imenoval zemunskega župnika dr. Ivana Š u 1 c a za apostolskega protonotarja. Trgovina z opijem Belgrad, 23. sept. m. Tukajšnja policija, ki opravlja svojo službo na ladjah, je prišla včeraj na sled veliki trgovini z opijem in je pet sumljivih oseb spravila v zapore. Pri njih je policija zaplenila okoli 30 kg še nepredelanega opiia. Slovensko prosvetno društvo Belgrad, 23. sept. m. Danes popoldne se je vršil v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva, na katerem je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Edijem Cvarom na čelu. Nova iznajdba Pariz, 23. sept. AA. »Matin« piše, da namerava letalski minister general Denain odrediti, da se na nekaterih francoskih vojaških letalih montirajo radijski aparati. Ti aparati bi prišli na letala tistih tipov, ki po dosedanji ureditvi letalske službe niso bili opremljeni z napravami za brezžično telegrafijo. V Avstriji bodo zopet plemiči Dunaj, 22. sept. TG. V kratkem izide zakon, po katerem se bodo zopet uvedli plemiški naslov L Tudi srbski obrtnik propada Močne so bile tudi pritožbe čevljarjev, ki jih je ▼ ▼ardarski banovini 1144. Pritožbe so bile v glavnem proti tvrdki Bata, ki je s svojimi gumijastimi čevlji prav tako preplavila vardarsko banovino in odvzela zaslužek domačemu obrtniku. Da pa se nahaja ta obrt v težkem položaju, je vzrok tudi ta, da je skoraj vsa prezadolžena. Tako dolguje v južni Srbiji 9738 obrtnikov 52,298.182 Din, od tega dolga pa odpade na privatne banke okoli 40 milijonov dinarjev. Zaradi tega so obrtniki v težkem položaju in želijo, da bi vlada posvečala čim večjo pozorost temu vprašanju in izdala odredbo za ditev obrtniških dolgov. Skoplje, 23. septembra, m. Davi se je tu vršila plenarna seja tukajšnje obrtne zbornice, na kateri se je predvsem razpravljalo o težkem položaju, v katerem se nahajajo obrtniki v južni Srbiji. Iz poročila, ki je bilo podano na plenarni šefi, je razvidno, da je vsega ▼ južni Srbiji 11.228 obrtniških delavnic, ki so se pa zaradi vedno večjih davčnih bremen, ki jih nalagajo mestne občine, pričele seliti iz mesta v vas. Na seji so se posebno močno pritoževali zastopniki krojačev, ki izgubljajo delo zaradi podružnic, ki jih je ustanovila po vsej južni Srbiji tovarna Tivsr iz Varaždina. !:e zdaj je ostalo brez dela nad polovico krojačev t tej banovini. Stran 2. rPooeaefjsia Slovenec«, 24. septembra 1934- Stev. 89. Usoda našega jezika v cerkvah Julijske krajine Letalska bomba zažgala v Mariboru Na cer.k v enopoli ličnem polju imamo zadnje mesece beležili precejšnjo raznarodovalno gorečnost na raznih krajih. V reški škofiji je modri in stvarni upravi tržaškega prosta dr. Mecchia sledil režim nacionalne gorečnosti. Novi škof msgr. Santin, po značaju blag in dobrodušen, je, poslušajoč slabe svetovalce, začel »energično« nastopati piroti ogromni večini svoje škofije. Posebno žaljiva je bila za Hrvate in Slovenec prepoved slovenskega petja pri procesijah. Škof se pri tem sklicuje na neke pape-ške naredbe, katerih pa na reškem ordinariatu niso ne pravilno umel i ne pravilno aplicirali. Prepoved škofa Santina eo na Goriškem hitro porabili za zgled lin kar policijsko prepovedali slovensko petje pri procesijah. Učinek je ta, da zdaj procesij več ne bo, če pa bodo, se jih ljudstvo ne bo udeleževalo drugače, kakor če bo prisiljeno. Veliko nacionalno gorečnost razvija tudi gospod videmski nadškof Nogara, bivši tajnik katoliške misijonske propagand« v Kimu. 'l'o poletje je v.iziti-ral novopridobljani dokanat v Kanalski dolini. Župnije v dolini eo nekatere nemške, druge slovenske. Nadškof je nenavadno veliko govoril, pa izključno le italijansko. V žabniški fari jo imel nadškof vsega enajst govorov, vse po laško. V Pon-taflu, Lipalji vesi, Lužicah. S. Kalibrom je imel vsega sedem govorov, spet vse po laško ki ondotne Nemce in poneuncene Slovence. Podobno v Ukvah za Slovence. V enem primeru je še celo pri skupnem obhajilu Marijine družbe .imel laški govor, ko bi »pnudentia pasioralis: svetovala vsaj previden molk. Višarsko božjo pot je nadškof Nogarn brez razloga in potrebe ločil iz junisdikcije žabniške fare ter jo podelil direktno škofijski kur i ji. Letos je bil za upravitelja romanske cerkve poslan iz Vidma profesor Dorbolo, ki je sicer po rod« Slovenec, a ne obvlada slovenščine zadostno, da bi mogel romarjem pridigovati. 0 Velikem Šmarnu je bil tam gori tudi prof. Andemvald dz Gari.ee, Wv§i tašistovski tajnik. Tako so je zgodilo prvič, odkar stoji ta božja pot, da na Veliki šmaren ob 10 ni bilo slovenske pridige, pač pa laška. RomaTjev je bilo nn gori kakih 500 Slovencev, kakih 15 Nemcev in deseterica Lahov. 'I'ako je tudi v mirno Kanalsko dolino zanesena . v cerkev, kar nas dobre katoliške Slovence lmdo boli. Proti tradiciji je tudi, da je gospod nadškof imenoval za poddokana kaplana- kooperatorja iz Trbiža (dekan Kraut je 85 let star), ki je prišel s Tirolskega s poitalijanoenim priimkom Fon lana (Brunner). Na Goriškem se bliža konec škofijskega upravljanja ]K) msgru Sirottiju. Zadnje tedne je uporabil, da je naredil, Itar se je še dalo narediti. Tako je v štamdrež spet imenoval italijanskega kaplana, ki je prišel iz stare Italije. Na mestni župrvijj na Plavuti v Gorici je zn kaplana imenoval nekega Drekonjo iz videmake škofije, ki se je že tam svo-ječasno odlikoval v .borbi proti slovenščini v cerkvi v tovarištvu z onim Dorbolojem, ki £e gospodari v Ajdovščini. V soboto, 1. septembra je bil zopet vipavski Sv. Križ .prizorišče razburljivih dogodkov, številno imoštvo je zasedlo mesto. Če sta le dva Človeka skupaj stala, so ju rawgnnli. Vse prebivalstvo je bilo preplašeno. Zvečer okrog 22 so aretirali žup nega upravitelja Srečka Rejca in ga dobro zavarovanega odpeljali v Gorico. Zdaj je že konfiniran. Prav tiste dni je hil klican na policijo štunskd župnik Srečko Gregorec, ki je dobil prvi policijski opamin ali »diffddo«. Trdino upamo, da bo naš novi nodpastir, ki je že prišel v Gori oo, naš narod vzel v zaščito, kakor pravi lopo njegovo geslo: Pax et histitia — Mir in pravičnost! Kongres Počitniške zveze na Bledu Bled, 28. sept. Danes se je vršil na Bledu redna kongres PS (počitniške zveze), združen s proslavo 16-lotmce njegovega oKstoja. Na kongres je prišlo nad 200 delegatov iz vse države. večinoma že v šolan to in so se nastanili v hotelih Park in Union. Kongres se je začel s svečano sejo, ki jo je otvoril ob 9 predsednik F^S prof. Endo.ie Kneze vič. ki je pozdra-vil zastopnika Nj. Vel. kralja kapetana Petroviča. zastopnikn prometnega ministra inšpektorja Znviča, zastopnika bana dravske hanovine in notranjega ministra inšpektorja Vrhovn i k n, blejskega župana Vovka in druge. Nato jc prečitel ndanost.no brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo navzočni navdušeno sprejeli, tor pozdravne brzojavke prosvetnemu ministru, prometnemu ministru ter ministru za trgovino in Industrijo. Predsednik je nato v jedrnatih izvajanjih orisal 15-letni razvoj FS. katerega zil*#ka je tekla v Sloveniji, in so s toplimi besedami spomnili pokojnega Endlieherja in pokojnega dr. Jan-žeta Novaka ter drugih pionirjev, ki so ustanov i IT FS. Nate so pozdravili kongres in čestitali k 15-letnici inšpektor Zavič, inšpektor Vrhovnlk, župan Vovlc in drugi. Piedsedstvo kongresa .je prejelo tudi množico, brzojavnih čestitk. S tem je bila svečana seja kongresa zaključena in pričela se je delovna seja. Najprej se je izvolil verifikaeijski odbor, ki ie razen šestih verificiral vse mandate. Sledilo ie poročilo glavnega odbora, ki so ga prejeli delegati natisnjenega. Iz poročila po- snemamo : V preteklem poslovnem letu je delovalo v visej državi 271 podružnic, ki so imele 20.537 članov, od katerih je bilo v Sloveniji 4541. od teli v dravski banovini 3494, v akademski oblasti pa 1047 (torej je v Sloveniji nad eno tretjino članov). V teim poslovnem letu je FS izdr/eval pet letoval išč, in sicer: v Škofji Loki, pri Sv. Stevanu, v Bolu na Braču, v Jelši na Hvarn in v Ore-biču. Upravni odbor pa namerava kmalu začeti z gradnje modernega letovalisča v Sv. Stevanu pri Budvi v Orni gori, za katerega s« že zagotovljena denarna sredstva. V teh kolonijah je letos bilo 421 ferijaloev, od teh 128 brezplačno. K poročilu se je razvila zelo živahna debata, po kateri je bilo poročilo soglasno sprejeto in prav tako soglasne izglasovana raz-rešniea upravnemu odboru. Potem so bili izvoljeni odbori za preračun, resolucijo in pritožile. Ojioldne je bil kongres prekinjen in se je nadaljeval popoldne ob 3. Ker je s Kockanjem rzpmdlo letos 7 članov iz upravnega odbora, so se vršile volitve, pri katerih je bila vložena samo ena lista, ki je bila soglasno sprejeta. V upravnem odiboru ostaneta še nadalje 2 Slovenca, in sicer prof. Vlado Lapajne kot podpredsednik in akademik Strojin France kot tajnik. Sprejetih je bilo še več resolucij in proračun za bodoče poslovne deta. Jutri priredi centrala FS za vse delegate avtomobilski izlet v Bohinj. Drugo leto bo kongres najbrže v Skeplju. Skavti so zborovali Ljubljana, 23. septembra. Danes dopoldne so imeli ljubljanski skavti svojo redno letno skupščino. Pričela se je ob napovedani uri v dvorani OUZD-a ob polnoštevilni udeležbi članstva in navzočnosti številnih staršev ter zastopnikov javnosti. S skupščine eo bile odposlane udanostne in pozdravne brzojavke visokemu pokrovitelju Zveze skavtov v Jugoslaviji Nj. Vel. kralju Aleksandru, dalje ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču ter banu dravske banovine g. dr. Marušiču. Stara uprava je podala obračun svojega dela. Imela je lahko nalogo, kajti prošlo leto pomeni vsestranski razmah in napredek. Vsa ljubljanska organizacija, ves zmajev steg, je enota, vsa usmerjena v visoke skavtske ideale, Bog, kralj, domovina, bratstvo, sloga in delo. Zasledovati potek tako izčiščene, tako enodušne skupine ljudi je res užitek. Ves obširen progrtim je bil izčrpan v slabih dveh urah, kar je dokaz, da red in disciplina pri skavtih nista samo prazni besedi, temveč živo dejstvo. Najbolj je občinstvo pozdravilo objavo, da eo skavti v Ljubljani prišli po naklonjenosti g. bana, Maribor, 28. septembra. Ob 9 dopoldne, ko ee je mesto v toplem jesenskem solncu oživljalo, je zabučalo skozi zrak silovito tuljenje ogromne parne sirene v železniških delavnicah. Trajalo je več minut tor ee po parmi-nutnem presledku še večkrat ponovilo. Po mestu je završalo: delavnice gorijo! In že šo se oglasili na raznih smereh gasilski rogovi, težke motorke so drvele čee most iz Pobrežja, Radvanja, Studencev, Poker in cele Okolice. Iz mesta pa so se zagnale v smeri proti delavnicam cele množice mariborske radovednosti, toda zaman so iskale ua nebu oblake dima. Vse skupaj je bila le »potegavščina«, ki pa 60 je izborno obnesla. Pokazala je namreč, da je gasilstvo v Mariboru in celi okolici izborno organiziramo tor bi se tudi v primeru nenadnega velikega požara obneslo. Vršila se je danes nenajio-vedana gasilska vaja. Takih vaj naši gasilci doslej še niso poznali. Doslej se je vsaka vaja najavila vsem v poštev prihajajočim društvom že vnaprej da so se lahko pripravila 'ter so motorke že z motorji v pogonu čakale na znak. Današnji alarm pa je zatekel gasilce popolnoma nepripravljene. Zaradi tega je hitrost,, s katero je na mesto »požara« prispelo 15 motork iz vse okolice, tem večjega pomena. Načrt današnje vaje, ki je bila po obsegu doslej največja, je predvideval, da zažge letalo, ki prileti čez Pohorje, s svojimi bombami montažni oddelek in mizarsko delavnico, tretja bomba zažge mehanični oddelek, četrta pa lesno skladišče. Po tem napadu bi gorela delavnica na vseh šrtiirih koncih. Po prvi »bombi« je začela siren« svojo pesem, dve minuti nato so bili že v akciji delavniški gasilci, nato so prišli na pomoč St udeničani, potejn mestni gasilci, četrti Radvanjčanii, potem pa so prispevale požarne brambe iz Razvanja, Peker, Po-hrožja, Marija Brezja, Ruš, Bistrice pri Lfonbušu. Vsega skupaj 'je bilo v akciijii 15 motoiik im turbink, ena ročna brizgalna in en rezervni voz. Cevi v dolžini 1200 m so s svojimi curki pokrile strehe vseh objektov, za red pa je skrbela četa vojakov, ki je takoj prihitela na pomoč. Pokazala pa se je pri vaji nevarna hiba: ob 9.27 je zmanjkalo v hidran-tih vode. V primeru pravega požara bi biki to lahko nadvse usodno. Kljub vsem naporom bi stati gasilci brez moči, če bi ne bila sama delavnica taJčo moderno opremi jena za primer požara. Na vsakih par korakov so kadi z vodo, zaboji s peskom, ročni gaBiilni aparati s kemičnimi preparati, tako, da bi bilo mogoče crtjišče jk»žara samo s temi pripravami zadušili, preden bi zavzel ogenj večji obseg. Sedež delavniške braimbe je nameščen tako, da lahko že v nekaj trenotkih poseže v akcijo v vsakem objektu. Delavnice imajo vsega skupaj 96 izvežbanih gasilcev. Poleg njih je sodelovalo pri današnji vaji še 219 gasilcev. Uspela je vsestransko izborno pod vodstvom tehničnega referenta gasilske župe in poveljnika delavniške braimbe g. Kesslerja. Vaji je prisostvoval upravnik delavnic g. inž. Andra Jovič ter šef montažnega oddelka g. iinž. Šafpah. ★ Roditelji proti neznosnim šolskim razmeram. Na deški meščanski šoli v Krekovi ulici v Mariboru se je sinoči vršil sestanek roditeljev, ki bo imel gotovo še velik odmev. Zbralo se je nepričakovano veliko število roditeljev — nad 700. Radi tega so se morali zborovtiloi, ki so se zbrali najprej v risalnici, seliti v telovadnico, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vsi so z napetostjo sledili poročilu ravnatelja šole g. Humelka, ki jo omenjal ležave, s katerimi se letos šola bori. Na zavodu je prostora za 500 učencerv, ima jih pa letos 800. Vsi razredi eo prenapolnjeni, 16 učiteljev ne zmore ogromnega dela. Potrebna je nujna odpo-inoč, ki eo jo zahtevali tudi govorniki iz vrst staršev. Sklenila se je posebna resolucija, obenem pa se je izvolil odbor, ki bo vodil akcijo roditeljev v pravou, da so neznosne razmere končno urede ter dobi mesto končno prepotrebno novo meščansko 8ok>. Avto v zapornici. Na križišču Ptujske oe6te in železnic« na Teznu se je sinoči pripetila nezgoda, ki bi se bila skoraj končala z usodno nesrečo. Ob tričetrt na osem je z«vozil v zatvornioo tovorni avto, ki je bil namenjen v Ptuj, ter .jo stri. V tre-notku, ko se je avto ob strti zatvornici ustavil, je že privoz.il vlak, ki bi hil avto in šoferja strt pod kolesi, da je zaivozil samo še par centimetrov naprej. Šofer avtomobila se zagovarja, da so ga oslepile luči avtobusa, ki je čakal na drugi strani za-tvornie. Plinski napad na Ljubljano Higijenskega zavoda in uprave Ljubljanskega velesejma, zlasti g. dr. Dularja, do svojega doma, ki leži na zavidanja vredni legi in bo prav gotovo pomenil ne le za Ljubljano, temveč za vso dravsko banovino važen mejnik v razvoju skavtskega pokreta. Poročila posameznih odbornikov so bila sprejeta brez vsakega ugovora, prav tako je bila podeljena tudi razrešnica. Ker pa nekateri stari odborniki v prihodnjem poslovnem letu ne bodo v Ljubljani, ali pa bodo zavzeli važnejše položaje v župni upravi skavtov dravske banovine, ni ostal ves odbor v stari postavi, temveč se je nekoliko izpre-menil. Mesto starešine je prevzel g. odvetnik Tor-nago, ki mu bo po potrebi pomagal inž. Pengov. Steg bo tudi v prihodnjem letu voddl br. Mitja Švigelj, ki si je letos stekel nevenljivah zaslug za dosego sedanjega nivoja zmajevega slega. Prav tako ostanejo tudi četovodje isti, kakor so bili doslej. V upravo so bili izvoljeni še br. Debevee, Seifert, Šalamun, Peterlin, Tavčar, Danilo itd. V nadzorni odbor je skupščina delegirala g. Knafliča, za župno skupščino j« izbrala tri zastopnike in glede stegovega sveta dala že izbranim gospodom pra- IjjuHjana, 23. septembra. Prebivalstvo vseh evropskih držav in tudi drugih kontinentov je v stalni bojazni, da postane y primeru vojne žrtev plinskih napadov, bodisi da bi se ti plini razmnoževali a dalekometnih topov, bodisi iz letal ali raket Sleherni, kdor količkaj pozna sedanjo vojno tehniko, ki je na jasnem, da so minuli časi raztegnjenih vojnih in hkratu mejnih črt, lakozvanih »front«, na katerih so se borili le vpoklicani vojaki, temveč, da bo deležno neposredne vojne vihre in grozot celotno prebivalstvo in ne samo vojaki. Bojne fronte bodo izginile ter ee bodo morali narodi ▼ celoti boriti proti napadom nasprotnikov. V tem je pomen ustanov, ki hočejo in delajo za zaščito prebivalstva. Tudi v Ljubljani imamo tak odbor, sestavljen iz marljivih in uglednih ljubljanskih osebnosti. Ta odbor, ali kratko OZAM (odbor za zaščito mestna) se zelo trudi, da bi naše mesto čimbolj pripravil in zavaroval pred morebitnim letalskim, zlasti plinskim napadom. Dosedaj je bilo že nekaj poskusov v tem smislu, ki so se posrečili. Današnji plinski poskus, oziroma obramba proti nepričakovanemu plinskemu napadu, se je razlikovala od dosedanjih v tem oziru, da so bile dosedanje demonstracij« protipliinslcih obramb že vnaprej znane, torej, da je vsakdo v mestu vedel, kdaj se prične poskus za primer plinskega napada. Za današnji poskus plinskega napada pa ie vedelo v Ljubljani le malo oseb in se je morala danes torej pokazati v vsej svoji točnosti trenutna zmožnost reševalne, gasilne in obrambne službe v mestu. Plinski napad je bil markiran na ta način, da so bila napadena nekatera važna večja javna poslopja, tako drama, tehnična srednja šola in Trgovska zbornica. Zaupniki OZAlM-a so takoj obvestili vse razpoložljive obrambne čete, kakor poklicne reševalce in gasilce, ljubljanske prostovoljne gasilce, gasilce tobačne tovarne, gasilce iz Barja, Šiške in drugod. Gasilci so se takoj z vnemo in skoraj z občudovanja vredno polnoštevilnostjo odzvali pozivom ter prihiteli na mesta, kamor so bilt napro-šesii na pomoč. Poudariti pa je treba, da med moštvi skoraj nihče ni vedel, kaj se pripravlja za vico, sprejeti in povabiti k sodelovanju starejše gospode iz krogov staršev dn zastopnikov javnosti Z bučnim aplavzom je bil sprejet predlog o odlikovanju zaslužnega in agilnega stegovodje, nakar je pomočnik starešine zaključil lepo uspelo zborovanje. to nedeljo in da so bili gasilci, hkrati pa tndi varnostna straža in drugi oddelki poklicani nepričakovano in brez prejšnjega opozorila. Markirana reševalna služba z reševalnimi avtomobili, vozovi, nosilnicami, z reševanjem ranjenih oseb itd. je delovala brezhibno in točno. Poskus obrambe proti takemu plinskemu napadu je trajal od približno tričetrt na 9 do 10 dopoldne. Zbudil je veliko zanimanje občinstva. Čeprav ni mogoče pri takem poskusu premotriti vse zanesljivosti dejanske obrambe v primeru resnega napada na življenje civilnega prebivalstva, je ta poskus vendar pokazal zanesljivo eno stvar: v našem mestu je dosti vrlih in pogumnih mož, ki so pripravljeni žrtvovati svoje zdravlje in življenje za rešitev svojih ogroženih bližnjih. Ugotovljen samomorilec v Radohovi vasi Št. Vid pri Stični, 22. sepl Samomorilec, katerega so našli 12. sept. na železniški progi pri Radohovi vasi, je Blas Anton, rojen 8. sept. 1908 v Tomaeevem, občina Ježiea pri Ljubljani. Njegov oče Anton Blas in mati MaTija sta prišla danes v Št. Vid in spoauafla po obleki in čevljih, da je bil to njun sin. Pripovedovala sta, da je sin večkrat delal pri železnici, sedaj pa že delj časa ni inogel dobiti nobenega dela. Spomladi je delj časa delal na bano-vinski cesti, pa še doslej ni dobil plačila, V nedeljo, 9. sept. dopoldne se je odpelllja.l s kolesom v Ljubljano. Vzel je s seboj tudi ročno torbo. Od lakrat ga ni bilo več nazaj. Oce, ki je sam železniški delavec, mu je izprosil zopet delo pri železnici. In ravno prevleki i teden je progovni mojster naročil, naj zopet pride ua delo. Sin .je pa medtem časom že šel v večnost. Ker ga le iri bilo odnikoder, »o očeta opozorili na poročilo v časopisih. Očeta je začelo skrbeti. Odpeljal se je z ženo v Št. Vid. Tam je dobil pri orožnikih fotografijo, čevlje in košček obleke. Po teli je spoznal, da je vse to od sina, ki si je v obupu, ker ni dobil dela, žalostno končal življenje. Ker pri samomorilcu niso dobili razen robcev nobene stva." ie še uganka, kam je dal kelo in ročno ton, \ »Moj mož občuduje vso na meni: moj obraz, moj glas, moje roke in mojo postavo.« »fn kaj vi občudujete na njem?« »Njegov dober okus.« Tako naokrog Že večkrat sem v svojem življenju zapisal in tudi rekel, če sem prišel po milosti svoje žene do besede, da je kavarna najlepša iznajdba na tem božjem svehi. V kavarni lahko ješ in piješ kar hočeš, lahko prodajaš zijala, lahko pa tudi bereš, če znaš nemško. Ali pa kvartaš, oe ti je le pre-dolgčas. Meni se kvartati ne ljubi, ker ne znam in tudi šaha ne igram, čeprav žo »konja« poznam, ampak rajši berem, kar pač dobim v roke. In tako pretekli teden kar dvakrat zaporedoma bral," v čeitrtek v nekem velikem dunajskem, v petek zju-tiraj pa v nekem velikem slovenskem listu, da so učeni -možje v Berlinu potrdili, kar je že zdavnaj učil prirodoslovec Mmlesehott, da ne misli »duša«, ampak da mislijo možgani. V Berlinu so namreč dali pod drobnogled živo možganske celice, na celicah oo jm opazili nekakšno nožioa S temi no-žicami se celice brcajo dn vsaka brca je misel, taka ali taka, kakor je pač brca. Vse to pa se godi električno, kar se razume somoposebi, kor je elektrika že dolgo bolj moderna kakor so greeva drva ali pa smrdljivi petrolej. s«Sijajna bodočnost se nam obeta,« sem si mislil, ko som korakal proti »Zvezda« na dopoldansko solnce, »če ]e le vse to tudi res! Kako lepo bodo ljudje živeli na svetu, če bodo vsi enako mislili oziroma brcali [»o možganih! Prepirov ne bo več In nobenega praznega prerekanja ne, silne-lev In omernežev tudi ne bo več, razen na povelje, pač pa bo vse veselo, vsi bomo vriskali in peli kakor nam bodo ukazovale možganske brce. Na klopicl v »Zvezdi«, kamor hodim navadno dopoldne sedet, so že sedeli trije gospodje, jaz sem bil četrti; za bolj obsežne ljudi ni več prostora, ker na magistratu niso jemali mere za klopi po nas, ampak mislijo (brcajo), da se moramo mi ravnati po klopeh — pa se ne bomo. Pozdravil sem in prisedel. »Td,« pravi tiisti, ki je sedel na sredi, »ali si že bral to, kar je bilo pisanega o možganih in o mislih? Kaj prav,iS ti na to?« »A, kaj,« odvrne tisti na desni, »to so same čenče in fLavze! Kdo se pa briga danes za možgane in za misli? Za telečje ali prešičje možgane ne rečem, to je dobra stvar, predpoldne ali pa za večerjo, toda človeški možgani niso za nikamor. Ali pa misliti — kaj je treba komu misliti? Čemu imamo pa župana? Ta naj misli, kolikor hoče, saj je zato plačan! Mar naj jaz mislim, ki sem ože-njen? Če bi šlo po moje, jaz bi sploh vsako misel kratkomalo prepovedal. Taki ljudje, ki mislijo, eo nevarni, nevarnih ljudi nam pa ni treba; take bi jaz vse pozaprl. Sicer pa povem odkrilo, da tiste trapi rije nisem popolnoma razumel — za kaj pa prav za prav gre?« »To je čisto laJika reč,« .pravi srednji, »možgani se kar »eleklriš« brcajo med seboj, kar na komando, včasih bolj, včasih manj, vsaka brca }e pa misel. Če se bolj nerodno brcajo, pridejo ven kakšno nevšečnosti, če se pa brcajo po pravilih, pride pa pamet na dan!« »Kako se pa torej na magistrata brcajoč — pripomni oni na levici in ee zbadljivo nasmehne. »JPustii, pusti magistrat — tam že cel leden brcajo zaradi današnjega pondeljka ...« »Ko bodo volitve, bodo pa še bolj brcali, takrat pa res kar «elek>triš»k ✓Ja, to je pa res škoda, da še nimamo lake ure, ka bi brcanje po možganih regulirala kar enega mostu,« se je oglasil gospod na sredi. »Kako bi se to poznalo pri volitvah. To bi skakali tisti, no, diese verdauitenl Če bi se še tako zvijali, jim ne bi nič pomagalo — kar z nami bi morali, tako bi jim mi uro navijali! Kar v četverostopih bi morali na magistrat in tam bi morali voliti tistega, kogar bi ura kazala! To bi bilo imenitno!« »Kako bi pa bi.lo, če bi se ura kaj potrla?« »Pa tako menda, kot je sedaj. Na magistralno uro se tako nihče ne spozna, čeprav luč v njej gori.« »Jo bo že gospod župan navil« — govornik se ozre nekoliko naokrog — »lej ga no, pa ravno tam-le gre, pa čdsto nov klobuk ima, takega zimskega — ja, pa menda ne gre tistim tam v Kazini ure navijat...« »Kateri župan pa? Ali ne veš, da bodo volitve? Taka UTa bi bila nevarna reč, kakor se meni zdi. Le pomisli na davkarijo — kar uro bi navili, pa bi morali ljudje noč in dan misliti samo na davke. Mene že mraz trese, oe le to besedo samo slišim — .polem pa kar noč in dan ... Pa kaj bi bilo s sodniki? Kako pa naj sodijo in o čem, če bi vsi možgani enako brcah? In od česa naj bi živeli odvetniki, če bi bili njihova edina klijen-tela samo pajki po pisarnah? Ali pa državni pravdniki, ali kako jim ie danes pravijo — koga naj pa »e tožijo? Je že boljše brez take ure, pa naj se možgani kar brcajo imed seboj, kakor se hočejo. Sicer pa mislim, d« naša oblast tega brcanja ne bo dolgo gledala, ampak ga bo prepovedala ...« »Ali bo pa sama vzela uro v roke!« »Kaj je še ni? Če je še ni, je pa lo že neverjetna malomarnost! Meni ni nikdar v življenju bilo nič tako všeč kakor vojaki. Kako lepo ti to korakajo: kakor boben udarja ali pa trobenta poje, tako morejo ubogati noge in roko — zakaj pa ne hi še možgani tako ubogali? Če imajo možganske oelice res nožice, kakor piše ona, no, tista cajtenga — ježeš na — čisto na jeziku mi je — no, naj bo katera hoče — zakaj pa ne bi z elektriko ludi tistih nožic navadili na »marš — ajns«? To bi bilo nekaj za nas! Seveda, tisti boljševiki lam okoli, tistim to ne bi bilo všeč — ali je kaj za to? Mi bi pa naredili potem vse enotno kakor pri vojakih: enake kape, enake plašče, enake škornje in enake misli. Vsakomur bi zavrtali v lobanjo kakšen luksmotor ali kako se tistim mašinam za elektriko že pravi, pa bi vse možganske celice enako brcale :n vseh urah, kar jih imajo dandanes ljudje v glavah, bi bilo takoj konec. Tako-le boš mislil, hočem reči: brcal, tako-le boš govoril, tako-le boš delal, kakor bo uira pela. Potem bi bile vse »central« kavarne central, hoteli central, davek central, pamet central in sploh vse central!« »Kaj pa, če bi tvoja žena dobila ključ od tiste ure v svoje roke?« »O Marija! — nato pa še mislil nisem! Ne _ no — le naj rajši možganske nožice brcajo kar naprej vsaka po svoje ...« »Ali si se ustrašil?« vpraša govornika mož na levi s porogljivim nasmehom, »ali ni boljše, če tudi tvoji možgani nekoliko sami brcajo?« Zazvonilo je poldne — treba je bilo oditi ubogljivo domov. Možje so se dvignili, kakor da jnh res že vse goni ena ura, meni se je pa gredo! domov godilo kakor bi se Prešernovemu Črtomiru, če bi obveljala nova možganska teorija: »Strašilie mu brce brcajo po glavi!« Od Soče če« Žilo tCrafi, lei ne smemo pozabiti, da so slovenslci Rop ljudi - bič vzhodne Afrike Gorica. Pogled e gori&kega gradu proti Soči. V orodju na levi kraška planota, onstran Soče slovenski Ločnik in Furlanija. Nenavadni dogodki v Rihenberku »Ponedeljski Slovenec« je že poročali pred nekaj meseci o nepojasnjenih videnjih v farni oerikvi v Riheiibergu na Vipavskemu Ker se ti pojavi ponavljajo še do dane«, tako da se je že in se bo še bavila a njimi cericvon« oblast, velja to zapisati v predale časopisne kronike. Ze na Helo nedeljo, ko je bito v Rihen-bergu celodnevno čosčenje, je noko rosno deklo, v starosti 25 let, hipoma zagledalo v monštranoi na taborni akl ju namesto sv. ho-stije jasno podobo od smrti vstalega Kri; stusa, kot da se dviga iz monštranoe proti nebu, in to vizijo je imela ves čas sv. obhajila. Isto podobo j« videlo to dekle pri sv. maši pred izpostavil jenim sv. R. T. prvi petek v maju mesečni. Dotlej ni nikomur ničesar povedalo o tem. Prvi potek v juniju je videla čudni pojav 7x>pet, torej tretjič, a tedaj podobo dečka v beti obleki z zlatim pasom. Tedaj je v cerkvi takoj opozorila nekatero pode«? nje stoječe osebe, naj pogledajo v monštranco. In ros se tri druge osebo so zagledalo isto podobo. Domačemu gostjod« žnpniHm so vse štiri osebe izjavile, da lahko VV prisego potrdijo svojo videnje. Dne 9. junija, ko je bila maša radi tiridnevnioe pred Najsvetejšim, je videlo prikazen kakiih trideset oseb, in sicer od sv. obhajila, med lita-mjaTni, ki so bile po rnaši, pa do končanega hlagoslliovffl, torej približnio 20 minut. Vendar so videli razni verniki tri različne podobe, in sicer nekateri celotno podobo Srca Jezusovega, drugi dopreno podobo Srca Jezusovega, tretji pa Kristusa v podobi dečka. Ta prikazovanja ali videnja — kakor že hočemo imenovati te pojave — so se nadaljevala in sc nadaljujejo do danes vsakokrat, kadar je izpostavljeno Najsvetejše.. Raoijonallstičen človek bi misli seveda tako.i na kako optično preva.ro ali sugestijo, ali podobno. Toda 17. junija jc videlo 6 oseb isti pojav v drugi cerkvi, namreč pri neki rihen-beršfki podružnei, kjer jo bila radi patroci-nija sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T., namesto pri farni cerkvi. Istega dne popdl-dne so videli samo prvoobhajanci isti pojav v farni cerkvi, in sicer podobo Kristusa s trnjevo krono. Dne 8. julija, ob priliki birmo vanj a, je bila preiskava teh pojavov pori,neeejo v deželo denar, da z naselitvijo tujcev nastopi zlata doba z.a Koroško, in marsikateri Jahkovernež je mislil, da mu bo nemški »brat« kar si;pal denarja. Toda poklicali oo vraga v deželo in občutil: «o to tisti, ki so ga poklicali na svoji kozi. Kaj-hovci koroškemu kmetu gospodarsko škodujejo. te itak nizke cene poljskih pridelkov so rada teli novih nemških konkurentov padle še bolj. Na-•eljemoi so biti od sirarni deželnega kulturnega sveta na stroške domačih davkoplačevalcev, deležni marsikaterih ugodnosti, katerih domačini niso uživali. Kmetje pravijo, da ne morejo 7. njimi konkurirati. Svojčas je imel kmet pozimi posliran-«1cl zaslužek, da je prevzel vožnjo posekanega lesa na kolodvor. Rajhovec zahteva tako malenkostno plačilo, da mali kimet za to ne more voziti. Kokoši. _ Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josei« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnph delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Lovci sužnjev na delu Ni še preteklo mnogo desetletij od tega, ko so bili v afriških pragozdovih na dnevnem redu takile dogodki: Sredi noči ali pa tudi pri belem dnevu je vdrla v zamorsko vas tolpa oboroženih belcev ali Arabccv, jo zažgala, pobila vse starce, starke in bolnike, vse druge prebivalce pa zvezala in vzela s seboj. Ti časi so pomenili bohoten razmah neugnanega lova na sužnje. Ta posel so izvrševali portugalski in arabski trgovci, ki so si najeli oborožene bande. Iz takih roparskih pohodov so črpali ogromna premoženja, kajti ugrabljene črnce so drago prodali kot sužnje. Ti trgovci so si sredi 'jozdov v notranjosti Afrike uredili prave vojaš-lice z gospodarskimi poslopji in jetnišnicami, odkoder so delali svoje roparske pohode. Sčasoma so postali neomejeni gospodarji okolice in si povsem podjarmili zamorska plemena, ki so jih primorali, da so jim dajala občutne davke v naturaiijah. Kadarkoli pa se jim je poljubilo, so vdrli v kakšno vas, jo zažgali in odpeljali vse uporabne ljudi s seboj. Sla svelu še nad milijon sužnjev To strahotno gospodstvo lovcev na sužnje nad •otranjo Afriko je bilo končano, ko so se v 00. letih preteklega stoletja kolonialne sile po bruseljski konferenci pobrigale za iztrebljenje te kuge. Po dolgih in hudih bojih se jim je posrečilo, da so požgali in porušili vse te tajne vojašnice in po-besili kolovodje lovcev na sužnje, navrtali in potopili vse ladje, ki so križarite ob obali, in tako jim je uspelo, da so štrli najbolj divjo trgovino s sužnji, povsem je seveda niso mogli odpraviti. Kajti po nazoru inohamedaneev, ki v suženjstvu ne vidijo nič nenaravnega, se ta izrodek ne da odpra- ravno razlago, češ, da tvorijo to >fatom«r-gano« obrisi raznih cerkvenih jx>dob, s katerih padajo barvni žarki na nronštrnnoo tor se v brušenem steklu na monštranci lomijo, vendar je komisija morala pustiti nekatera vprašanja odjvrtji in nepojasnjen«, kakor n. jxr., zakaj ue vidijo podobe vsi, zakaj je pojav viden oh različni »votkobi in ne samo na enem oltarju. D teh pojavih so je seveda brž razvedo lo naokrog. Ljudje od blizu in daleč so začeli trumoma prihajati v Rihemberg vsako nedeljo in vsak prvi petek v mesecu, in hočejo na vsak način imeti v Rihonbergu že božjo pot.. Prvi petek v jnliju mesecu na primer je biila namenoma sv. mašil določena ob 5, da bi se ognili navala radovednih tujcev. Toda že ob 3 zjutraj so čakale cele trume okrog cerkve. Uprav nepojmljiv naval je bil na praznik 6V. Petra in Pavla, ko je videl RihenbeTg ogromno število avtomobilov Jn več stotin kolesarjev poleg neštetih množic, ki so peš prihitele kakor na božjo pot. Enako je bilo na dan sv. birme 8. julija;. Tedaj so morali orožniki in domači fantje stražiti vhod v oerkev, da se je mogtla mirno podeljevati sv. birma. Ob prvih petkih je toliko sv. obhajil, da mara domači župnik obhajati večkrat kar po vsej eorkvi. Prav tako je iz-redno mnogo spovedovanja v obeh jezikih. V Rilienberg romajo no le kake lahkoverne ženske, marveč zelo veliko moških, in sicer polog duhovnikov mnogo laičnih inteligon-tov, in sploh romarji italijanske kakor slovenske narodnosti. Jasno je da je potrebna rezerva in previdnost pred lahkovernostjo, a o teh opisanih prikazovanjih je pripravljenih že nad stx> s prisego potrjenih izjav s podrobnim popisom videnja. To gradivo bo predloženo novemu goriškemu nadškofu, ko bo prišel v Gorico. Na vsak način pa je treba pred gotovim sklepom, da so ti pojavi nadnaravnega značaja, čakati sodbe Cerkve, ki je, kakor vemo, v takih primerih zelo stroga, ★ Uboj zuradi deklota. Na Razpolju pri Idriji sta se spoprijela na samotni pobi kmet Ivan Šinkovec in zidar Karel Von čin a, oba mlada in zaljubljena v istega dekleta. Dolgo sta se ruvala. naposled pa je Vončina treščil Šinkovca v globok prepad, kjer sri je te-ta razbil glavo in je izdihnil. Vončino so karabinjeni seveda zaprti. viti. V južnem Sudanu, v Arabiji, Abesiniji in celo v Maroku trpi in zdihuje še danes okrog milijon sužnjev. Kljub temu. da je zagrožena smrtna kazen za onega, ki se peča s tem nečednim poslom, je vendar še ponudba kakor tudi povpraševanje po človeškem mesu živahno. Ljudi ne ropajo več, ampak jih kupujejo Sistem lova na sužnje se je v zadnjih desetletjih spremenil in to ne samo pod vplivom odločne geste kolonialnih držav, ampak morda še bolj pod vplivom težkih gospodarskih razmer v notranji Afriki. Trgovci s sužnji ne prirejajo nič več iz-trebljevalmh pohodov v zamorske vasi, ampak se poslužujejo »milejših« načinov v imenu zmagoslavne cdizacije. Napredujoča civilizacija prisoja afriškim črncem vrednost v zlatu in srebru. Zamorski očetje prodajajo svoje mlade hčerke vabljivo se smehljajočim in s srebrom nožljajočim Arabcem in jim še pomagajo spraviti dekle po skrivnih potih iz območja policijskih straž. Arabci obetajo dekletom prijetno življenje v haremih, ln to je zanje, ki doma trdo garajo po poljih, trpe dostikrat lakoto in zraven šc uaarce, dovolj zapeljiva vaba Navadno se kar hitro odkičijo za izgubo svoje prostosti. Angleške oblasti so opazile tudi ta način Kupovanja in so v borbi proti njemu odredile ix>pis vseh doraslih in napol doraslih deklet. Zdelo se je, da bo nekaj mesecev mir. Toda nenadoma so začeli na jKilicijske urade prihajati stari zamorci, tarnajoči nad nenadno smrtjo svoje hčere, lako so jih namreč naučili kivci na sužnje Policija jc tudi temu prišla na sled Vendar, česa si največkrat lačni zamorec bolj želi kakor redne ietniške hrane, čeprav mora zraven tudi trdo delati? Gospodarska kriza ludi v Afriki Gospodarska stiska, ki je zadela ves svet, ni prizanesla niti Afriki, katere zemeljski produkti so |»vsein izgubili svojo vrednost. Stiska je tako huda, da manjka črnemu kmetu najpotrebnejše za življenje. Ta črnec ni več tisti skromni črnec, ki se je zadovoljil z malenkostno prehrano, ampak se že na njem poznajo sledovi trgovske politike belcev, ki so mu sistematično vsiljevali nove in nove potrebe, katerim sedaj nikakor nc more zadovoljiti. To je upropaslilo žc precej arabskih in indijskih trgovskih tvrdk. Črna Airika ima na razjx>lago samo eno vrsto blaga, ki gTe še v |>romet: to so lejxi črna dekleta in krepki mladeniči. Trgovci s sužnji so se znašli pred izbiro: ali naj še naprej ponujajo očetom visoke cene za njihove sinove in hčere, ko denarja tako primanjkuje, in naj se šc naprej borijo s policijo, ali pa si poiščejo drog način za izvrševanje svojega gnusnega posla, ln trgovci s sužnji so sc spomnili na čase, ko so njihovi predniki z ognjem in mečem lovili sužnje po afriških gozdovih, kar je bilo mnogo ceneje. Zopet slara pesem ln v preteklem letu se je začelo. V raznih okrajih kolonije Kenya ob sudanski in abesinski meji so bile ponoči napadene zamorske vasi od oboroženih tolp. Napadalci so požgali koče, starce in otroke pomorili, mlade moške in ženske pa odpe ljali s seboj. Od tedaj skoraj ni minil teden, d* se ne bi ponovil tak dogodek. Policija, ki je |x> dežeii zelo tanko razpredena, se je napram roj>ar skim tolpam izkazala brez moči. Vlada je poslala v one kraje ojačenja in prišlo je večkrat do ostrih spopadov ined roparji in vladnimi četami, ki |>a so bile malokrat zmagovite, lovci na sužnje.so v obmejnih okrajih organizirali cel svoj fiolk, ki je nadaljeval s požigi in pokolji |*> zamorskih vaseh. Številne vasi so postale ruševine, pokrile s stoti nami pobitih starsev in otrok. Zamorci so se pričeli iz strahu pred novimi napadi seliti bolj na jug v bližino glavnega mesta. Vlada je prepozno spoznala resnost položaja šele, ko je letos pred kratkim interpeliral v poslanski zbornici neki poslanec zaradi te kuge, se jc vlada zganila in poslala v omenjene kraje močne čete, ki pa še sedaj niso mogle ugonobili lovcev na sužnje. Ti so se namreč jioskrili po pragoz dovih, odkoder še zmerom od časa do časa upri zore napade na zamorske vasi. Levinia ugrabila dete Boj na nož na krvoločno zverino - Dete ostalo nepoškodovano Tudi tisti, ki že desetletja žive v Afriki, lahko doživc presenečenja. V nekem kraju južne Rode-zije, kjer že, odkar ljudje pomnijo, niso naleteli na leve, je mlad zakonski par s svojim dveletnim detetom in v spremstvu starega in izkušenega lovca doživel dramatični prizor 7. levinjo. Mala družba je bila na zabavnem potovanju. Ponoči so spali v šotorih srodi gozdov, ker je bil predel, po katerem so potovsili, znan kot varen. Neke noči pa je očeta zbudil silen krik. Toliko, da je še videl veliko levinjo, ki je z detetom v gobcu bežala po gozdu. Brž je zbudil še lovea, toda v temni noči nista mogla uspešno zasledovati živali. Oba mlada zakonca sla izgubila vsako upanje, da bi še kdaj videla svojega otročička živega. Ko se je 7,dani ki, je lovec spravil pokonci bližnjo zamorsko vas. Zbrali so se vsi moški črnci, katerim se je pridružilo še nekaj belcev, in obkolili so prostor, v katerem so sumili, da se skriva levinja. Ves dan so jo iskali in šele, ko je padal mrak na zemljo, so naleteli nanjo. Zverina je sjio- kojno počivala pod nekim drevesom, |>oleg nje |«i je mirno s|«ilo dete. Vik črncev jo levinjo seveda zbudil. Lovci so se pripravljali nn strel, toda zaradi mraka je bilo streljanje negotovo. Vrli tega [>a se je lovi/nja ves čas smukala okrog otroka, tako, da bi utegnil nepreviden strel zadeti tudi dete. Očo je bil seveda silno vesel, ko je opazil ua tleli svojega otroka še živega. Toda levinja se na noben način ni dala odgnati od deteta. Tedaj se je stari lovec odločil za drzno dejanje. Vrgel je puško proč in se oborožil 7. dolgim, ostrini nožem. Počasi in previdno se je plazil proli levinji. Ko se ji je približal na pet korakov, je la skočila nanj. Toda lovec ji je nastavil nož, da se je nabodla nanj. Vendar ga je kljub teniu pokopala pod seboj. Kljub temu, da so je nabodla na nož, je bila vendar nevarnost, da raztrga lovca pod seboj. Zaradi tega so lovcu takoj planil: na pomoč drugi lovci, ki so levinjo s |>ar streli ubili. Dete, ki je mirno spalo v travi, je bilo povsem nepoškodovano in je v naslednjem trenotku že ležalo v materinem naročju. Iz kralja mode - berač piSčeta, jajca itd. prodaja Nemec tako poceni, da tega domačin ne more. Seveda rajhovec vleče iz raznih fondov podiporo in si more to privoščiti brez lastne škode. Zastopnik socijalnega fonda, ki pri strankah pobira plačila in prispevke, — vse prej kot zaveden Slovenec, — so je izrazil, da z vsakim lažje obračuna, kot s temi tujci. Rajhovec se bo vedno izgovarjal in ravija.1, da bi manj plačal. Tako ee je rajhovec razpasel na Koroškem. Upanje vseh domačinov, brez izjeme, da bo do-gospodaril, se ne bo uresničilo. Prej so dobivali podpore v šilingih, sedaj v markah. So večinoma večji posestniki. Posnemanja vredna je pa njihova pridmost, skromnost in železna volja, da se ne ustrašijo noibenega dela- Varčni so pa tako, rn z malim zadovoljni, da bi zavoljo njih lahko zaprli vse gostilne. Med seboj so dobro organizirani, imajo letne občne zbore ,in mesečne sestanke. V bližini mest imajo stalne odjemalce njihovih pridelkov, katere prodajajo po tako nizkih cenah, da domačin, ki od drugod ne dobiva podpore, ne more prodajati v svojo škodo. Celo mnogi javn: nameščenci so domačinom odpovedali, ili ^kupujejo ceneje pri rajhovcib. Delavcem, domačinom, dajejo skrajno slabo hramo in 7,a njih trdo delo malenkostno plačo i.n še za to morajo mba povsem odgovarja resnici. Ime Paula Poireta je bilo nekoč svetla zvezda na nebu elegantnega Pariza, pa tudi drugega mon-denskega sveta. Obleke in toalete iz Poiretovih salonov so bile sen vsake ženske. Vendar so bile ženske, ki so nosile Poiretove obleke, večinoma iz aristokratskih in bogatili krogov, kajti toalete so bile silno drage. Poirotu jia ni bilo 7>adosti, da jo bil kralj in diktator mode. Hlepel je še po večji slavi, ki jo je kmalu dosegel. V njegovih knežje opremljenih salonih se je kinalu pričelo zbirati vse, kar je kaj pomenilo v Parizu: pesniki, politiki, denarni magnati, igralci, igralke itd. Znane so tudi njegove turneje po svetu, l/eta 1023 so ga videli na Dunaju, kako je iz avtomobila metal ženske klobuke najnovejšega pariškega modela kot reklamo... Leta 1925 je bil Poiret na viskti slave. Tega lela je bila prirejena razstava dekorativne umetnosti in Poiret je žel prave triuinfe. N« Seini no bile zasidrane njegove tri luksuzne jahto, na katerih je večer za večerom prirejal bajne pojedine in zabave. Lepega dne pa se je zgodilo, da je Poiret, krnlj in diktator mode, prišel — i7. mode. Vedno manj ljudi se je zbiralo okrog njega in nekega dne je padel v pozabljenje. Danes živi Poiret povsem nam in pozabljen v skromni sobici v 7. nadstropju neke pariške nla novanjske kasarne. Osiromašil je tako, da mora vsak dan hoditi na socialni urad mtvdne občine, ki mu da dnevno podporo 20 framkov. Ima še nekaj dragocenosti, ki jih pa noče prodati, ker ga te edine še spominjajo na nekdanjo slavo. Napisal je knjigo spominov, ki so jo mnogi založniki zelo laskavo ocenili, toda izdati je noče nihče, ker so sfHiniin: polni krute resnice sovražnika ljudi — te resnice jia nihče ne mara slišati. V verskem oziru so zagrizeni protestanti, in skušali so vplivati potom diakonis na katoliško domače ljudstvo, potom plakatov, i.11 tudi bolnikom »o se vsiljevali. Svoje katoliške po*4e so silili delati na Marijine praznike. Vsi so zagrizeni narodni socialisti, kar so posebno pokazali ob julijskem uporu. Nekateri »o se dejansko udeležili upora, da sedaj ali sedijo v ječi ali so zbežali, pri drugih so dobili na domu razstrelilne snovi in drugo obtežilno tvarino. Vsaka rnjhovska družina je celica narodnega socializina, samo da so sedaj IHJstali bolj previdni. Novi grobovi. Šrancovo družino v Djekšah ie zadela huda nesreča. Pred mesecem so pokopali 15 letno hčerko Miciko Kassl. Medlem ko je hčerka ležala nu mrtvaškem odru, je pa njena mati trjiela hude bolečine v celovški bolnišnici. Ko je hčerka ie počivala v zemlji, m mater prepeljali domov in sedaj je tudi ona odšla rj\ hčerko. Zapušča štiri nedorasle otroke. — V štebnju pri Beljaku so pokopali p. d. Mežnarco, verno in zavedno slovensko gospodinjo. Naj v miru počivajo! Poročil se je iia Brezjah g. Andrej Sturni, p. d. Tonian iz Svinče vasi, z gdčno Zofko Urillovo. — V Bilčovsu sta se poročila učitelj g. Janez Winkler in gdčna Angela Šelender. Novoporočetioem obilno srečo! Kmetijska šola v Tancenhergu ne bo več otvorjena. Vzrok je med drugim tudi pomanjkanje učencev, čemur se ni čuditi, če jih mora šola pri Ilo- prijanu dobivati celo iz Zgornje Koroške. Mogoče bi vsaj z delnim slovenskim učnim redom vondar-le boljše usj>evnln. Velik vlom. V Št. Jakobu v Rožu je bilo vlomljeno v trgovino občinskega komisarja F. Franka. Vlomilci mi se splazili v pisarno in ij. blagajne odnesli 10.000 šilingov, med temi 2000 šilingov občinskega denarja. Vlomilcev šo niso prijeli. /Vedel/slu šport Mariborski spori Gradjanski: Ilirija 3:0 (2:0) Surova igra Zagrebčanov Zagreb, 23. septembra. Danes se je odigral« tukaj nogometna tekma za vstop v ligo med SK Ilirijo, Ljubljana, in SK Gradjanskim iz Zagreba. Po zmagi Ilirije nad Gradjanskim na stadionu v Ljubljani z 2:0 je, razumljivo, da je vladalo za io tekmo v Zagrebu veliko zanimanje. Tekma je bila tudi zelo važna za SK Gradjanski, ki bi za primer, če bi jo izgubil, gotovo izpadel iz lige in bi se niti ne kvalificiraj za izločilno tekmo s splitskim Hajdukom. Z današnjo zmago pa je to mesto še vedno odprto. Tekmi je prisostvovalo nad 2500 gledalcev, med njimi nad 50 pristašev Ilirije, k>i so prispeli iz Ljubljane. Sodniku Popoviču iz Belgrada sta se predstavili obe moštvi v naslednji ivostavd: Ilirija: Malič — Svetic, Berglez — Bogme, Sočan, Pogačnik — Jug, Slapar, Zupančič, Žitnik, Belak. Gradjanski: Brattullž — Sigi, Rajkovič — Premrl, Pikič, Hinkovjč — šipoš, Živkovič, Amtolko-vič, Kokotovič, Rudič. Iliri jamsko moštvo je igralo dnnes mnogo bolje kot pri svojem zadnjem gostovanju v Zagrebu proti llašGiu. Njegove igre ne smemo niti primerjati z ono zadnjič. Vsi igralci so pokazali odlično tehniko, dokazali eo, dn so v i prano moštvo, od katerega smemo še mnogo pričakovati. Napad, posebno desna stran, Slapar in Jug, sta bila vedno na mestu, le pred golom je bila vsa peterica skrajno neodločna. Zdii 6C, kakor da manjka dobrih strelcev; posebno v bližini nasprotnikovih vrat se nikakor niso znašli. Krilci so žogo podajali koristno. Sočan je bil izvrsten, Pogačnik nekoliko boljši od Bogmeta, ki je bil včasih prepočasen. Nadvse izvrstna je bila obramba. Posebno se je odlikoval vratar Malič, ki je lovil težke žoge. Ob Sveticu in Bergleau se je razbila marsikatera nevarna akcija nasprotnika. Moštvo kot celota bi zaslužilo, če že ne zmage, pa vsaj neodločen rezultat. Toda, kakor že omenjeno, manjkajo Iliriji dobri 6treloi. Gradjanski je sestavljen dz surovega moStva. Igralci so nedisciplinirani, se nesportno ohnašajo in vse kaže, da jim ni za lepo ^nogometno igro, temveč le za točke. Igrajo na moža. V napadu sta bila dobra Kokotovič in 'šipoš. Zelo slab je bil An-tolkovič kot srednji napadalec. Ko je bila desna zveza Živkovič izključena, je bil napad nekoliko boljši. Krilci so bili na splošno zelo slabi, posebno tretjii krilec Pikič, ki je bil najslabši mož na igrišču. Odlična pa je bila obramba, ki se ji ima Gradjanski zahvaliti, da ni doživel danes poraza. Sodnik Popovič ni obvladal dgre dn je spregledal mnogo velikih napak, ki bi jih ne spregledali mnogo slabši sodniki novinci. Zlasti mnogo surovih prestopkov je spregledal na škodo Ilirije. Prisojena enajstmetrovka v prvem polčasu je bila vsekakor prestroga. Zakaj ni prisodil v drugem polčasu enajstmetrovke v enakem primeru proti Gradijan-skemu, je tndi vprašanje zase. Zdi ee, kakor da bi se dal sodnik vplivati od občinstva. Občinstvo samo na sebi pa je tudi točka zase. Z vseh 6trani je obsipalo slovenske igralce z izrazi, ki se v Sloveniji niso in tudi med športnim občinstvom Slovenije nikoli ne bodo udomačili. Policija je morala zaradi Klicnih psovk večkrat intervenirati. Izključenega igralca Svetina je podivjano občinstvo dejansko napadlo, ko je šel v garderobo. Rezervnega igralca Unterreiterja, ki je hotel Svetica braniti, je policaj aretiral. Na koncu tekme je zagrebško občinstvo ilirijansko moštvo na poti v garderobo e tribune opljuvalo. , POTEK IGRE * - . Gradjanski ima začetni udarec. V prvi minuti prosti strel proti Iliriji, ki ga pa Malič krepko ubrani. Dobil pa je pri tem brco v desno roko. Gradjanski ostro napada, vendar se Ilirija takoj znajde. Žal strelja Slapar preko prečke. V 5 minuti kot proti Iliriji, ki ga pa Gradjanski ne more izrabiti. V 7. minuti nevaren predor Šipoša, toda Berglez odbija v aut. Gradjanski zo,pet napada, toda Živkovič strelja mimo, ali pa čez gol Ilirije. V 13. minuti nastane pred golom Ilirije gneča. Živkovič strelja v prečko. Malič se vrže, žoga se odbije Kokotoviču na nogo, ki jo pošlje v levi kot mimo ležečega vratarja, 1:0 za Gradjanski. Sve-tič prevrne v startu Antolkoviča v kazenskem prostoru. Sodnik prestrogo prisodi enajstmetrovko, ki jo pretvori Živkovič v drugi gol za Gradjanski. Ilirija odslej stalno napada. Vse njene akcije pa se končajo ob dobri obrambi Gradjanskega. Slapar in Jug sta zelo dobra v igri. V 25. minuti ima Gradjanski zopet napad, vendar Svetič vsako njihovo akcijo v kali zatre. Tudi Berglez odločno brani. V 30. minuti lep predor Juga, ki s« žal konča v aut. Nato Gradjanski napade in pripelje žogo pred vrata Ilirije, toda vratar brani. Igra postaja vedno ostrejša. Ilirija stalno napada. Najboljši mož na polju je bil Slapar, ki je vodil ves napad, ki pa je bil pred golom preveč neodločen, V 40. minuti zopet predor Gradjanskega. Kokotovič ostro strelja, toda Malič izvrstno brani. V 42. minuti korner proti Gradjanskemu, ki ga Belak zastreli. Takoj nato korner proti Iliriji. Živkovič bije žogo z glavo v Maličeve roke. Kmalu nato konec prvega polčasa. DRUGI POLČAS Ilirija igra proti solncu, vendar odločno napada. V Z minuti Rajkovič grdo faula Juga. Sodnik pa ne žvižga enajstmetrovke. Takoj nato se znajde Gradjanski pred vrati Ilirije. Nastane gneča iz katere vratar Malič reši žogo in jo pošlje ilirijan-skemu napadu, ki postane silno agilen. V 10. minuti foula Pikič Slaparja in igra se še bolj poostri. Ilirija ima vedno več od nje, V 15. minuti napravi Živkovič težak foul nad Sočanom, ki pa mu vrne milo za drago. Sodnik prisodi proti Iliriji prosti strel, Živkoviča pa izključi. Odslej se igra še ostrejše. Ilirija je v lahni premoči, ki jo pa zaradi sijajnega razpoloženja Bratuliča ne more izraziti v številkah. Jug in Slapar sta bila odlična in tudi Sočan je bil zelo aktiven. Položaj se večkrat menja. Žoga prehaja iz ene strani na drugo. V 27. minuti, zaradi napake Bergleza, ki je zaostal, prodre šipoš in zviša rezultat na 3:0. V 30. minuti foula Premrl Pogačnika, kar pa sodnik spregleda. Gradjanski ostro napada in strelja nn gol, toda vratar Ilirije brani. V 33. minuti dvajsetmet.rovka proti Iliriji, ki jo Mailič odbije iz gola. V 38. min. zopet foul na Zupančiča, sodnik ne vidi. sledi predor po Antolkoviču, ki pa konča v Maličevih rokah. V 41. minuti zruši Svetič Kokotoviča. Zaradi tega napade šipoš dejansko Svetiča, pri tem mu pomaga še Kokotovič in se razvije prava bitka. Sodnik posreduje, izključi Svetiča in šipošo, Kokotoviča pa pusti in prisodi obenem prosti strel proti Iliriji. V 44. minuti korner proti Iliriji. Malič se vrže. Ko. leži na tleh z žogo v rokah, ga srednji krilec Gradjanskega surovo suva z nogo v želodec. Sodnik pa ne reagira niti na bo. Kmalu nato sledi konec. ISSK Maribor :DSK Svoboda 3:3 (2:0) ' Maribor, 23. Rept. Z današnjo nogometno tekmo med SK Mariborom in SK Svobodo je bila otvorjena nogometna prvenstvena sezona v Sloveniji. Maribor, ki je bil včasih prvak slovenskega nogometa, se je danes slabo spravil v prvenstveno areno. Rezultat tekme sicer m bil realen, vendar je Svoboda zasluženo odvzela Mariboru eno točko. Najboljši igraJlec SK Maribora in hkrati najboljši igralec na polju je bil Tonček, ki je tudi dal najlepši gol dneva z glavo. Tekmo je vodil sicer objektivno vendar nekam nervozno dr. Planinšek. ISSK Maribor (rezerva) : DSK Svoboda (rCZSKa2elezničar (mladina) : ISSK Maribor (mladina) 1:0 Lahhoatletski miting SK Slavija (Varaždin) : SK Železničar (Maribor) 45:42 Varaždinska Slavija je silno presenetila z odlično sestavo svojega lahkoatletekega Celjski šport Celje, 23. sept Danes je bila na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Rapidom iz Maribora, ki se je končala z 1:0 (1:0) za SK Celje. Sodil je g. Pevalek iz Ljubljane. Gledalcev okolli 400. Čudno se nam zdi, zakaj niso pustili na igrišče »Slovenčevega« poročevalca. Lahhor>"etske dekliške tehme za prvenstvo države Zagreb, 23. septembra. 80 m zapreke: Prva Stefanini 13,9; druga Pri-t)o všclc 14(3» Skok v daljavo: Prva Stefanini 4,59 m, druga Pustišek 4,53 m, tretja Tratnik 4,47 m. Tek 200 m: Prva Bateljkova 28,2; druga Smrdu 29,1; tretja Kovača« 29,7, moštva. V nekaterih panogah je Železničar popolnoma odpovedal. Celotni program je obsegal devet točk. Občinstva manj kot običajno, najbrž radi premajhne reklame. Skok v višino: 1. Džuirak (S) 162,5 cm; 2. Samsa (S) 160 cm; 3. Požar (Z) 155 cm. Tek 100 m: 1. Samsa (S) 11,6; 2. Venuti (Z) 11,7; 3. Wieser (S) 113- Radi mehkega terena zelo dober čas. Met kopja: L Markušič (S) 40,94; 2. Požar (Z) 38,92; 3. Ogrizek (Z). Skok v da ljavo: 1. Požar (Z) 6,19 cm; 2. Urbanek (Z) 566 cm; 3. VVieser (S) 563 cm. Tek 400 m: L Samisa (S) 55,8; 2. Markušič (S) 56,3; 3. Przš (Z). Domači so popolnoma razočarali. Skok ob palici: 1. Čelhar (Z) 290 cm; 2. Grimf (S) 280 cm. Tok 5000 m: 1. Podpečan (Z) 4:42:4; 2. Muraus (Z) 4:44:1; 3. Markušič (S) 4:58. Senzacija te točke je zmaga Podpečana, ki je zmagali nad državnimi konkurenti za prvenstva v tej točki. Posebno še zaradi tega, keT so nekateri Potpečana spravljali v športni muzej. Met diska: 1. Cehlar (Ž) 32.93; 2. VVieser (S); 3. Požar (Z) Štafeta 400X300X 200X100: 1. Slavija 2,16,8; 2. Železničar. — Revanžna tekma bo 7. oktobra v Varaždinu in upamo, da bo Železničar takrat imel vec uspeha. Tek na 800 m: Prva Ulaga Etna 2,42,3; druga Zaje 2,46; tretja Ulaga M. 2,56. Met kopja: Prva Stepanini 31,41 (nov jugoslovanski rekord); druga Nefarevič 30,38; tretja Bernik 23,41. Štafeta 4 krat po 100 m: Prvi Hašk 53.9 (boljšo od jugoslovanskega rekorda); druga Ilirija 54,6. Končno stanje točk: Zagreb 57,66; Ljubljana 42,33. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Spominska kolesarska dirka ob obletnici smrti bivšega avstroogrskega prvaka, Slovenca Franca Gregla Včeraj se je vršila tekma na progi Zagreb-Novo mesto-Zagreb, 150 km. Prvi je prispel na cilj GTgcc (Zagreb 1887) 4,23; drugi Paninger Bruno (Zagreb 1887) 4,23. Oba sta vozila v rekordnem času, povprečno 34.2 km na uro. Tretji Davidovič 4,27. — Dfirka juniorjev na progi Zagreb-Krško-Zagreb, 75 km. Prvi Proshvek (Zagreb 1887) 2,10; *i O igri sami mi dosti povedati. Niti eno moštvo ni namreč igralo z onim elanom, kl napravi nogometno igro zanimivo. Od Haška smo več pričakovali. Je bil sioer večino igre v premoči in ei je zmago zasluženo dzvojeval v svojo korist, toda njegova današnja igra ni napravila onega vtisa, ki ga zapustijo Haškovci običajno v Ljubljani. Tej postavi še precej manjka do prve garniture, kadar je kompletna. Pozna se jim pa le, da so Haškovci, kajti njihova šola se je večkrat videla v kombinacijah današnje tekme, Belo-zeleni so zaigrali elalbo. V moštvu je bilo več »kanonov«, ki so še prav prod kratkim zastopali ilirijanske barve v njeni najboljši postavi. Niti ti, kakor tudi mlaijše moči, ki bodo morale fiiejlkoprej zamenjati svoje kolege v prvem moštvu, niso zadovoljili. Od starejših nismo več pričakovali, zato eo pač prešli v rezervo, toda mlajši, na katerih tafkorekoč zavisi usoda v nogometu v klubu, so nas — če se prav milo izrazimo — razočarali. Ako bi količkaj zaigrali, bi moral iti današnji nasprotnik poražen z igrišča. Belo-zeleni 6o imeli tudi precej smole, kl pa seveda še zdavnaj ne odtehta njihove slabe igre današnjega dne. Igro so otvorili gostje in je bila v začetku nekako izenačena. Potem se je pa menjavala premoč, vendar so imeli gostje v prvem polčasu več od ^re, ki so ga zasluženo zaključili z 1:0 v svojo koriirt. — Drugi polčas, ki se je odigral prav tako v premoči gcetov, so imeli prvi udarec domači, a Haškovci takoj zvišajo rezultat na 2:0 dn kmalu nato znižajo ilirijani na 2:1. Domačinom se posreči zenačitl, toda gosije so potem še dvakrat po-tresli mrežo domačih, dočim so belo-zeleni še enkrat poslali žogo v njihov gol — Sodil je g. Galič objektivno in dobro. ILIRIJA REZ.—TRIGLAV 7:3 V predtekmi, ki jo je sodil g. Beletto, je IM-riijansika rezerva premagala Triglavane e precej visokim rezultatom. i SK GRAFIKA : SK SLOGA 4:0 (4:0). Danes popoldne se je odigrala na igrišču Slovana prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Grafika ie zaigrala prav dobro in je zabila vse štiri gole že v prvem polčasu. V drugi polovici igre je bila istotako v premoči, a se je Sloga dobro branila. Pri Grafiki sta se posebno odli^ vala srednji krilec in vodja napada. Sloga se je trudila, da bi dosegla vsaj častni gol, a ni uspela, S preostro igro pa se je odlikoval desni krilec Sloge. V splošnem je bila igra zanimiva, posebno v prvem polčasu. Sodil je g. Jordan. SK KOROTAN : SK SLAVIJA 4:1 (2:1). Danes se je odigrala na Rakovniku druga prvenstvena tekma. Igra je bila bolj zanimiva kakor zadnja proti Mladiki. Korotan je bil v boljši formi, kljub temu, da je nastopil z več rezervami, ki se niso preveč obnesle. Tudi moštvo Slavije je zadovoljilo, ki se je odlikovalo zlasti v požrtvovalnosti. Da ni imela več uspeha, je vzrok poškodba njenega vratarja. Sodil je g. Mahkovec zadovoljivo. SK JADRAN ! SK MARS 1:1, SK MLADIKA s SK SVOBODA 1:0. ★ Belgrad, 23. sept. m. Jugoslavija : Tri zvezde 11:2 (6:2). Veliki Bečkerek, 23. sept. BSK : Železničar 9:3. Kolesarske dirke SD„Sore" v Dravljah Ljubljana, 23. septembra. Danes je priredila Sora, mlado in agilno športno društvo iz Dravelj, miedklubsko kolesarsko dirko na progi Št. Vid—Kranj—Št. Vid, kjer je bil start in cilj pred gostilno Ivana Zaletela v Vižmar-jih. Proga, ki eo jo imeli prevoziti dirkači, meri 40 km. Krasen dan ko nalašč za kolesarske dirke, je privabil precej gledalcev na cilj, kii so nestrpno pričakovali prvih dirkačev-zniagovalcev. Na startu se je javilo vsega 18 dirkačev in to 11 juniorjev ter 7 seniorjev. Točno ob 15 je spustil 6tarter juniorje, 15 minut kasneje pa seniorje, od katerih je eden zaradi defekta na kolesu že takoj po startu odstopil. Pri juniorjih so startali: Litri ja 1, Primorje 4, Sava 4, Hermes 2; pri seni-orjih pa Primorje 3, Ljubljanica 1. Hermes 2 in -Sava 1. Rezultati: A. Juniorf: 1. Haimberger. ŽSK Hermes, 1:8:8 in dve petimi; 2. Rozanan. ASK Primorje, 1:8:9; 3. Lavrih, ŽSK Hermes, 1:8:9 in dve petini. — B. Seniorji: 1. Abulnar, ŽSK Henmes, 1:8:55; 2. Oblak, ASK Primorje, 1:8:55 in ena petina; 3. Gregorič, ASK Primorje, 1:8:9. Značilno je, da so pni današnji dirki boljše vozili juniorji od svojih tovarišev seniorjev, ki eo voaili v glavnii skupini. Dunaj, 23. sept. p. Na dunajskem stadionu se je danes vršila 14. meddržavna tekma: Avstrija . Češkoslovaška, ki pa je privabila rad; lepega vremena samo 48.000 ljudi, dočim so jih pričakovs': najmanj 60.000. Dosedanjih 13 iger je nehali, U-kole: 5 krat je zmagala ČSR, 4 Avstrija, 4 boji so bili pa neodločeni, razmerje golov 22:20 za CSK. Postavi obeh državnih reprezentanc sta bili naslednji: Češkoslovaška: Patzelt (Teplitzer FK); Zenišek (Slavija), Čtyroky (Sparta); Koštalek (Sparta), Čambal (Slavija), Krčil (Slavija); Sterc (Židenice, Brno), Čech (Bobemians), Sobotka (Slavija), Ne-jedly (Sparta), Rulc (Židenice, Brno). Avstrija; Platzer (Admira); Janda (Admira), Šesta (WAC); Urbanek (Admira), Hoffmann (Vienna), Nausch (Austr.); Zischek (Wacker), Gschvveid (Vienna), Sindelar (Austria), Binder (Rapid), Vogl (Admira). Sodil je italijanski sodnik Barlassina. Postava kaže, da ni nobeno moštvo nastopilo v sestavi kot za svetovno prvenstvo. Prišli so do veljave starejši igralci, kar se je poznalo tudi pri tempu igre, ki je bil mestoma počasen posebno pri Avstrijcih. Avstrijska obramba je bila slaba, češka veliko boljša. Najboljša je bila avstrijska krilska vrsta, dočim se je napad spuščal le preveč v posamezne kombinacije. Češka krilska vrsta je razočarala. Čehi so sicer igrali precizno, vendar niso znali izkoristiti vseh možnosti. Potek igre je prinesel že v 3 minuti prvega polčasa prvi vodilni gol za Avstrijo, katerega je zabil po kotu Binder z glavo. Do 25. minute je Avstrija stalno napadala in so šele potem prišli Čehi bolj do izraza. V 25. minuti se posreči nepričakovano Avstrijcem doseči s strelom Vogla v desni kot gola drugi vodilni gol. Toda Čehi ne popuščajo in so posebno proti koncu prvega polčasa zadajali Avstrijcem mnogo dela. Drugi polčas se je začel z napadi Čehov, ki so pa šele v 14. minuti privedli do uspeha. Po lepi kombinaciji ie dosegel Sobotka prvi gol za Češkoslovaško. Nato je nastopila menjajoča se igra, premoč ene ali druge strani se ni opazila. Publika je postajala tudi nezadovoljna, ker so se igralci premalo brigali za žogo. Stali so na igrišču in opazovali svojega tovariša, ki je ravnokar imel žogo. Nato dosežejo Čehi v 39. minuti po lepi kombinaciji radi napake avstrijske obrambe drugi gol, katerega je zabil Čech. Nato skušajo Avstrijci še s par predori doseči zmago, toda igra vseeno neha neodločeno. Igra je razočarala številne gledalce, ki niso prišli na svoj račun, ker^ sta obe moštvi igrali preveč ležerno. Čehi so računali na poraz svojega moštva, dočim so Avstrijci s svojimi starimi kanoni računali na sigurno zmago. Med avstrijskim moštvom je bil najboljši mož Zischek, ki je imel smolo, pa se je tudi preveč omejevd na soloakcije. Sodnik je bil dober, pa je tudi igra bila fair. Osemkrat zaporedoma zmagovalec v maraton skem teku Dunaj, 23. sept. p. V tekmovanju za maratoiv sko prvenstvo je že osmič zmagal Franc Tuschek, ki je prispel na cilj v dveh urah 39 minutah in 47 sekundah. Letošnji njegov čas je radi vročine slabši kot lanski, ki je znašal 2:36:55. Zanimivo je, da je doslej Tuschek etartal osemkrat in je tudi zmagal osemkrat v maratonskem teku za prvenstvo Avstrije. Ženska lahka atletika: Zmaga Avstrije nad Italiijo Dunaj, 23. sept. p. Pred veliko meddržavno tekmo so se vršila ženska labkoatletska tekmovanja med Italijo in Avstrijo v desetih disciplinah. Zmagala je Avstrija z 52.5 točkami proti Italiji, ki je dosegla samo 40.5 točke. Italija je dobila samo dve prvi mesti: v skoku v daljavo in v teku z zaprekami na 80 m. Lahka atletika: Nemčija je premagala Francijo Berlin: 23. sept. p. V Magdeburgu se je v ta-mošnjem stadionu vršil danes lahkoalletskd dvoboj Nemčija—Francija, katerega je dobila, kot je bilo pričakovati, zaradi dobrih kondicij nemških atletov Nemčija s 95 točkami proti 55, katere je dosegla Franoija. Francozom se je poznalo, da jim je manjkal Rochand, evropski prvak v Turinu na 5000 metrov. Dunaj—Praga 3:1 Praga, 23. sept. p. Istočasno, ko se je igrala telknia med Avstrijo in Češkoslovaško na Dunaju, se je vršil boj med Prago im Dunajem, ki ga je slednji dobil s 3:1. Naznanila Za službe po pisarnah in lastno prakso najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki se otvori dne 2. oktobra t. 1. Dnevni in večerni tečaji. Mesečna učnina Din 120. Revni popust. V6a pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje. Otvoritev esperantskih tečajev. V Ljubljani se otvorita dva tečaja za pouk esperantskega jezika, in sicer drevi ob 8 v palači »Grafika«, V. nadstr., jutri 25. sept. ob 8 zvečer pa v šišenski šoli. Oba tečaja.^ bosta trajala po tri mesece. Učnina znaša 10 Din 6 Din. Prva, poskusna Krožek esperantistov. mesečno, za dijake ura je brezplačna. + V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Modrijan davčni upravnik v p. dne 23. t. m. po kratkem trpljenju, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 25. septembra ob 4 popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. V L j u b 1 j a n i, dne 23, septembra 1934. Žalujoči ostali. Mesthi pogrebni zavod v Ljubljani, Enodnevno stavko so sklenili belgijski rudarji kot odgovor proti znižanju mezd za 5%. Stavka zaradi znižanja plač je nastala tndi v italijanski tvornici le. tal v Lig-uriji. Malomarnost in raztre-senost pri delu potrošita mnogo več moči nego delo samo in nc lionese nikdar pravega uspeha. Če padeš, ne skušaj se takoj zopet dvigniti. Preboli udarec. Potem se boš sam zopet znašel na nogah. ( Bančne vloge, akcije kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St. Praznik, Zagreb, Varšavska ulica 6, telefon 28-33. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. izdai« konsorcii »Fonedeliske«* Siov-aca«. Zastopnik Miha Krek UrsiaSa CJ*H K«*«yis£ Tkka Jugoslovanska tiskarna. Zutamik: KL