,ah JA X JELOVICA PRODAJA MONTAŽNIH HIŠ IN VEČNAMENSKIH OBJEKTOV JE STEKLA IZVOZ V SOVJETSKO ZVEZO OBETA Tokrat že drugič zapored pišemo o montažnih hišah na prvih straneh našega glasila. Morda se sliši čudno, vendar je res, de je bilo v Jelovici poslovanje dobro vselej takrat, ko so se dobro prodajali montažni objekti. Zastoji na tem obratu namreč vselej povzročijo tolikšne stroške, da še kako dobro delo na področju stavbnega pohišva ne more prinesti posebnega ostanka dohodka. Ker se kot že v naslovu povedano obetajo uspehi na področju prodaje teh montažnih objektov jih torej uvrščamo v ospredje. Morda pa so znanilci boljših časov za vso Jelovico. Optimizem sloni predvsem na dveh podatkih. Na področju izvoza se je namreč kar precej premaknilo. V ZR Nemčijo Jelovica izvozi vsak teden eno hišo. Trenutno tako tam že stoji 35 hiš Jelovice in upravičeno je pričakovati, da bo letos posel vreden 2,5 milijona DEM. Ker so hiše po zatrjevanju kupcev dovolj dobre (narejene so po zahtevah nemških kupcev in po tamkajšnjih standardih) bo morda posel dolgoročen. Drugi tak izvoz, ki še kako obeta pa je bil sklenjen za Sovjetsko zvezo. Ljubljanski Smelt bo namreč ob Črnem morju gradil nekatere sanatorije (verjetno za prizadete ob Černobilu) in v prvi fazi je pri Jelovici naročil za 1 mio dolarjev vreden večnamenski objekt. Prvotno bo služil kot stanovanja za delavce, ki bodo gradili sanatorij, kasneje pa bo verjetno to dijaški dom. Že pri lani omenjenem naselju v Kazanu (kemični kombinat), kjer je bilo zgrajenih 30 hiš Jelovice, naj bi se v kratkem zgradilo še vsaj 20 takih hiš. Verjetno za to, ker pač v tem trenutku še ni bančne garancije, brez te pa je z Sovjetsko zvezo pač tvegano poslovati. Pri tem velja še omeniti, da je pri tej tovarni pripravljeno obsežno zemljišče, ki naj bi imelo naselje za 300 mon- se kaj rado kaj podre in ga ni. Torej raje počakajmo kaj bo, potem pa bomo poročali. DOMAČI TRG- PRESENETLJIVA PRODAJA O prodaji na tuje smo zapisali optimistične podatke. Morda lahko še bolj optimistične zapišemo za prodajo na domačem trgu. Samo v zadnjem času je Jelovica namreč prodala kar 17 hiš, po vsej verjetnosti pa bo še 7 kupcev, saj so že vzeli vse To je ena naših montažnih hiš, katere proizvajamo za naše kupce v Nemčiji. Hiše izdelujemo po željah kupcev in tako mesečno tri ali štiri hiše. Lastnik te hiše je g. Vohringer v kraju Odenwaldstetten (med Ulmom in Stuttgartom). Prodali smo mu jo preko firme LESCO - Lesnina. Hiša je sestavljena iz velikostenskih elementov z obdelano fasado, kar smo izdelali v naši proizvodnji. tažnih hiš. Pri tem lahko dodamo, da je dokaj stabilno tudi poslovanje z Avstrijo, kamor izvoz poteka po znani dinamiki. Lanski izvoz v ZDA je po sedaj znanih razgovorih potrdil kakovost hiš Jelovica. Razgovori o novem izvozu tečejo, kako pa bo z njim pa je preuranjeno govoriti, predvsem pa kot pravi glavni direktor Matjaž Čepin, o tem raje ne govori, saj je kar malce vraževeren. Če namreč govoriš da posel bo, potrebne papirje (predračune, načrte in podobno). O tem, koliko pa je zanimanja v tem času pa najbolje lahko pove Dunja Ogrizek, ki je na obratu Montažnih objektih že dolga leta zadolžena za pordajo hiš individualnim kupcem. »Moram reči, da takega navala ne pomnim že dolga leta. Reklama, ki smo jo imeli je bila kar se da učinkovita. Poslali smo toliko prospektov, da že dolgo ne. Po- GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA LETO XIX št. 3 MAJ 1990 ■SE!« iil ■§mmm mamam leg teh kupcev, ki so že kupili hiše lahko tudi v prihodnje pričakujemo še podobno velike nakupe, saj je treba vedeti, da vsi ki so se sedaj zanimali za nakup šele razmišljajo o hišah, iščejo parcele ali urejajo dovoljenja. Učinek reklame je torej dolgoročen. Pri tem pa moram dodati, da se je pokazalo, kako prav je dati denar za tovrstno reklamiranje. Večina kupcev ali pa tistih, ki so se za hiše zanimali je namreč povedala, da je bolj slabo poznala prednosti montažnih hiš. Pa še nekaj je treba dodati. Ponujali smo posojila banke, vendar ti, ki so hiše kupili sedaj tega posojila niso koristili. Malo je neugoden, verjetno pa so to tudi ljudje, ki so hiše že dalj časa načrtovali in so si pač zagotovili denar. Torej je šele pri teh, ki hišo kupujejo oziroma so bo- '.>• jgpgBir. ■ ■ - ■ ■■■ ■.; ' ’ ■■ /■■■■ - ■' PROJEKT, KI VELIKO OBETA RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM POSLOVALNIC Organizacija prodajne funkcije podjetja, ki jo v glavnem opravljamo pri prodaji stavbnega pohištva preko poslovalnic in predstavništev zahteva v uvedenem tržnem gospodarstvu nujno potrebno uvedbo računalniškega vodenja poslovanja poslovalnic. Te naloge, ki jo imajo nekatera podjetja že uspešno uveljavljeno, dosedaj še nismo uspeli uveljaviti v našem podjetju. Tako smo se zaradi izredne zahtevnosti naloge odločili, da zagotovimo izdelavo računalniško podprtega informacijskega sistema poslovalnic kot projektno nalogo. Za vodjo projekta smo imenovali Smiljano Oblak, stalni sodelavci pa so: Albina Čebulj, Franci Hrastnik, Marko Kisovec, Dragan Točakovič in Lojze Kržišnik. Veliko truda in dela je potrebno, da izdelaš programe, ki ti dajejo tisto, kar od računalnika želiš oziroma pričakuješ, zato naloga te projektne skupine niti slučajno ni lahka. In ko bodo programi sestavljeni, bodo zaposleni po naših poslovalnicah morali računalnike sprejeti za svoje delovno orodje, kar pa bo pomenilo določene začetne težave. Kajti, če si leta in leta izpolnjeval evidence in vse knjigovodstvo vodil s svinčnikom, je delo z računalnikom povsem nekaj novega. Tako bodo delavci potrebovali predhodno znanje, kar bo zahtevalo temeljito izobraževanje v centrali, da se bodo seznanili in osvojili osnove za uspešno delo na računalniku. Verjetno se bomo odločili za sistem mreže manjših zaključenih enot po poslovalnicah, povezanih s centralo. Pri tem sistemu je možno njegovo postopno razvijanje, veliko operacij bo lahko opravila poslovalnica sama, ne da bi bila odvisna od velikega - centralnega računalnika, ki je zaradi obremenjenosti večkrat tudi prepočasen. S pomočjo računalnikov bomo vodili celotno poslovno informatiko od prodaje, nabave in skladiščenja. Najverjetneje bo učinek najprej viden pri blagajniškem poslovanju, ki bo postalo enostavnejše in hitrejše. Računalnik ne bo pomagal le izdajati računov, ampak bo pokazal prodajalcu tudi koliko določenih izdelkov je na za- logi, ceno izdelkov in druge podatke, ki vplivajo na izdajo računa. Seveda pa računalnik ne bo le učinkovit pripomoček za poenostavitev poslovanja, ampak bo postal tudi pripomoček pri marketinških odločitvah, ki bo zmanjšal rizi-ko, ki je pri teh odločitvah vedno prisoten. Tako bodo računalniški programi omogočili izračun prodaje in zalog posameznih izdelkov, pregled koeficienta obračanja zalog, pregled točnih dolgovanj kupcem, ter tudi ugotavljanje iz katerih območij, ki jih pokriva določena poslovalnica prihaja največ kupcev, kar bo omogočilo tudi učinkovitejše izvajanje ekonomske propagande. Tako bodo te informacije zagotovile tudi kakovostnejše odločitve. Ne smem pozabiti poudariti, da bo tako vodeno poslovanje bistveno spremenilo in olajšalo tudi planiranje proizvodnje, točnejši bo pregled sortiranosti izdelkov in predvsem bo veliko lažja in boljša oskrba poslovalnic z izdelki. Zavedati pa se moramo, da računalnik ne bo čez noč rešil problemov po poslovalnicah, kar si žal nekateri napačno predstavljajo, kajti vedeti moramo, da kar v računalnik daš, tudi dobiš iz njega. Prav zato bo potrebna veliko večja natančnost in odgovornost pri delu vseh tistih, ki bodo z računalnikom upravljali. Danica Miklavčič NAŠA UČNA DELAVNICA VSI BI SE ŽELELI UČITI PRI NAS Želja večine učencev, ki prihajajo na prakso ali proizvodno delo v Jelovico je, da bi lahko delali v učni delavnici. Povprečno je med šolskim letom ves čas na praksi pri nas 15-25 učencev, ki bi vsi najraje opravljali prakso v omenjeni delavnici, vendar zaradi prostorske utesnjenosti le-te in pa tudi zaradi potreb drugih proizvodnih obratov njihovi že- lji ne moremo ustreči. Običajno je na praksi v učni delavnici 5-7 učencev, ki se kar dobro vključujejo v delo, posebej to velja za učence višjih letnikov šolanja, tako da vodstvo delavnice in inštruktorji največkrat nimajo pripomb na delo učencev. Dodala bi, da so vsi delavci, ki poučujejo oz. vodijo učence pri delu ustrezno strokovno podkovani in imajo tudi dober posluh za delo z mladino, zato želja učencev po delu v učni delavnici ne preseneča. Tukaj se naučijo opravljati oz. spoznajo vse faze nastajanja nekega izdelka in uporabljati ročna orodja, pa tudi pri delu na strojih se kar uspešno vključujejo. In če upoštevamo dejstvo, da je paleta izdelkov, ki prihaja- jo iz učne delavnice, vedno bolj pestra, potem se sploh ni čuditi želji učencev po delu v tem obratu. Verjetno bi bilo koristno razmišljati o razširitvi te delavnice, kajti kot vemo se bo z novim šolskim letom v šolah dokaj spremenil učni program in bodo po novem imeli učenci zopet več praktičnega pouka in strokovnih predmetov in manj ur pouka iz splošnih predmetov. Iz tega tudi sledi, da bodo učenci - naši štipendisti tudi med šolskim letom več časa preživeli med nami, zato bi jim morali zagotoviti pogoje, da se v času šolanja čim več naučijo, kajti to bodo naši bodoči delavci. Ž.S. PRODAJA MONTAŽNIH HIŠ IN VEČNAMENSKIH OBJEKTOV JE STEKLA doči kupci lahko pričakujemo večje zanimanje za posojila. Sicer pa moram reči, da je za to maloštevilno ekipo, ki je pri nas zadolžena za tovrstno prodajo tako zanimanje kar prevelik zalogaj. Toliko telefonskih klicev, pošiljanje gore reklamnega gradiva predračunov in ostalega že dolgo nismo doživeli. Čeprav po eni strani sploh ne vemo včasih kje se nas glava drži, pa smo po drugi prav voljni delati saj vemo, da je treba železo kovati ko je še vroče. Da bi le dolgo bilo.« Kaj zapisati na koncu. Morda bi kazalo končati tam kjer smo začeli. Da bi le lahko pisali o montažnih objektih tudi v vseh naslednjih glasilih. Tudi na prvi strani. To bi namreč pomenilo, da je stekla prodaja tudi na teh trgih, ki smo jih omenili kot potencialne kupce, da je še več prodaje doma, da so kupci iz Francije in Izraela, ki so sedaj iskali samo informacije prišli s konkretnimi ponudbami. J. Čadež NAŠA ŽELJA NOVIM UPOKOJENCEM V POKOJU CIM VEC LEPIH DNI Težko se je z nekaj stavki oddolžiti delavcem, ki so trideset ali več let delali v Jelovici. Vendar je že tako, da ponavadi šele takrat, ko tak delavec odide v pokoj pomisliš, da je dolga leta pridno in vestno delal in da bi si zagotovo zaslužil kaj več kot teh nekaj stavkov ob slovesu. Napaka, ki jo sedaj vsaj malo poizkusimo popraviti, vendar vemo, da ne v celoti. Ob tem, ko nas je zapustila vrsta predvsem dobrih delavcev je seveda potrebno dodati, da je sedaj pač nastopilo obdobje, ko so številni dosegli starostno mejo, marsikdo pa se odloča tudi za predčasno upokojitev. Trenutne razmere v naši družbi so pač take, da je že bolje biti »na sigurnem« v pokoju, kot pa na »tankem« delovnem mestu, ki ga kaj lahko izgubiš. Zato lahko že kar sedaj napovemo, da bo v tem letu še kar precej odhodov v pokoj. svet in razne komisije in odbore. Aktivno se je vključeval tudi na področju inovativne dejavnosti. MODLIC HINKO, se je leta 1980 zaposlil kot skladiščni delavec v poslovalnici Kragujevac. Ob delu je leta 1981 uspešno opravil tečaj za voznika viličarja, zato je bil razporejen na delovno mesto voznik viličarja. Zaradi bolezni ga je invalidska komisija SPIZ Šumadija, Pomora-vlje in Čuprija ocenila za invalida I. kategorije in mu priznala pravico do upokovi-tve. Glavni direktor Jelovice M. Čepin je za nove upokojence pripravil krajši sprejem, kjer so vsi dobili spominsko darilo. Na našem posnetku so »uradno« zadnjič v Jelovici (z leve) Vinko Likozar, Vinko Križnar, Cecilija Brence, Anton Filipič, Stane Jelenc in Stanislav Cankar. JELENC STANISLAV, lesarski delovodja, se je zaposlil v podjetju septembra 1963, delal je kot kvalificirani delavec mizar. Zaradi izrednih sposobnosti je bil premeščen na delovno mesto vodenje izmene v proizvodnji montažnih objektov. Opravljal je tudi delo vodenje skladiščne službe. Od leta 1988 pa do upokojitve je delal v učno prototipni delavnici na delovnem mestu inštruktor praktičnega pouka. Tovariš Jelenc je sodeloval v organih upravljanja, tako je bil večkrat izvoljen v delavski FILIPIČ ANTON je od leta 1972 dalje v obratu Gorenja vas opravljal delo na delovnem mestu lepljenje podse-stavov. Kljub temu, da ima doma dovolj dela na kmetiji se je odločil za izobraževanje ob delu, ki ga je za poklic priučeni lesarski delavec organizirala Jelovica, saj je kljub letom smatral, da bo s pridobljenim znanjem lažje opravljal delo. Njegova odločitev naj bi bila morda v razmislek mladim sodelavcem. Z nakupom delovnih let si je omogočil uveljavitev pravice do upokojitve s polno delovno dobo. KECMAN MOMČILO, dipl. ing. gozdarstva se je zaposlil v Jelovici septembra 1986, Takrat je tudi Jelovica odprla novo poslovalnico v Banja Luki. Bil je vodja poslovalnice. Decembra 1989 pa se je odločil za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. LIKOZAR VINCENC je prišel v Jelovico 1970, ko se je Lesna industrija Kranj priključila našemu podjetju. Z delom je začel na žagi v Preddvoru. NI LAHKO ODITI Delal je kot čelilec žaganega lesa, bil je pomočnik polno-jarmeničarja, od leta 1968 dalje pa je delal kot brusač v vzdrževalnem servisu Preddvor. CECILIJA BRENCE je bila zaposlena v obratu Gorenja vas od 5. februarja 1974 dalje. Cilka je opravljala razna dela, bila je lepilec podsesta-vov, krpalec, porezovalec krp, precej časa pa je tudi pripravljala topli obrok za sodelavce. Vsako slovo je težko, verjetno pa je eno najtežjih prav slovo od sodelavcev, s katerimi si delal 35 ali 40 let in od podjetja, kateremu si bil vseskozi zvest, kljub številnim problemom in krizam. Ob zadnjem srečanju upokojencev z našim direktorjem sem izkoristila priložnost in se pogovorila z Vinkom Križnarjem in Stanislavom Cankarjem, ki sta bila vso delovno dobo zvesta Jelovici. Takole se je razgovoril Vinko Križnar: »Za mano je 40 let delovne dobe in ko se ozrem nazaj se lahko samo vprašam kam so šla vsa ta leta. Zelo težko odhajam v pokoj, saj sem vsa leta z veseljem hodil na delo. Res je, da Jelovica nikoli ni bila najboljša firma, ves čas je bilo naše podjetje bolj skromno, vendar pa smo vedno imeli glavo nad vodo. V najlepšem spominu so mi ostala leta od 1976 do 80, ko smo delali na potresnem območju. Videl sem kako znajo biti ljudje pridni, brez veliko besed se je vse naredilo. Danes pa žal ni več tiste požrtvovalnosti. Vedno sem bil rad v veseli družbi, s sodelavci sem se odlično razumel in prav to bom sedaj najbolj pogrešal. Ob odhodu se pred človeka postavi vprašanje kaj pa sedaj. To je težko vprašanje, vendar pa se je tudi s tem treba sprijazniti, saj je za nami mladi rod. V penzionu se bom ukvarjal z vsem mogočim, zelo rad vrtnarim, pa tudi sosedom bom z veseljem popravil kakšen predal. Zelo rad imam tudi naravo in prav ta mi bo sedaj v največje veselje - sprehodi, v hribe, pa tudi na kolo.« Vinko je končal z besedami: »edina sreča, da čas nima bremz; enkrat se pride in enkrat gre«. Tudi Stanislav Cankar ne odhaja lahko v pokoj. Tole mi je povedal: »V Jelovici sem zelo rad delal in nikoli nisem premišljeval o zamenjavi, kljub temu, da plače nikoli niso bile najboljše. Vendar se človek navadi na delo in sodelavce, s katerimi sem se vedno dobro razumel. Najlepše spomine imam na mladost, kajti mladost je le mladost. Moram pa poudariti, da mi je bilo najboljše sedaj, ko nisem bil na normi, saj je takšno delo veliko prijetnejše, pa tudi sami delovni pogoji so sedaj veliko boljši kot so bili včasih. Danes pravega fizičnega dela skoraj ni več, saj najtežje opravijo z viličarji. V pokoj ne odhajam prav lahko, vendar bi mi bilo težje, če ne bi imel dela doma. Že vsa leta sem popoldne žagal les kmetom, lani pa mi je uspelo narediti tudi svojo žago, prej sem namreč uporabljal sosedovo in če mi bo zdravje dopuščalo, bo kar šlo. Je pa tako: leta pridejo in enkrat moraš iti - rad ali nerad.« Pogovarjala se je Danica M. JELOVICA TOLE VELJA PREBRATI NOVA PRAVNA UREDITEV NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ S sprejetjem Zveznega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR), je bila ustvarjena podlaga za pripravo republiškega zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki je bil dne 29. 3. 1990 sprejet v republiški skupščini. Prenova delovne pravne zakonodaje pa bo končana šele v trenutku, ko bodo sklenjene tudi kolektivne pogodbe. Vendar pa sam ZDR v prehodnih in končnih določbah zakona že napotuje na uporabo nekaterih inštitutov delovno pravne zakonodaje. ZDR opredeljuje vse pravne akte, s katerimi se ureja delovna razmerja (Zvezni zakon, republiški zakon, kolektivna pogodba, splošni akt). Opozoriti pa je potrebno, da splošni akt o delovnih razmerjih ni več obvezno sprejeti, če podjetje meni, da je v določbah kolektivne pogodbe popolno urejeno področje delovnih razmerij. SKLENITEV DELOVNE GA RAZMERJA Pri sklenitvi delovnega razmerja se sam postopek ne spreminja, bistvena novost pa je pogodba o zaposlitvi, ki je po novi zakonodaji obvezen element za nastanek delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi bo določala pravice, obveznosti in posebnosti delavca in podjetja za delovno mesto, za katerega bo delavec sklenil delovno razmerje. Formalno pravno bo delavec sklenil delovno razmerje z dnem, ko bo nastopil delo. KONKURENČNA KLAVZULA Novost je tudi tako imenovana konkurenčna klavzula oziroma konkurenčna prepoved, ki prepoveduje delavcu ustanovitev podjetja, opravljanje samostojne dejavnosti ali sklepanje delovnega razmerja v konkurenčni dejavnosti dve leti po prenehanju delovnega razmerja v podjetju. RAZPOREDITEV DELAVCEV Razporejanje je urejeno tako, da dopušča vsako razporeditev, ki ustreza delavčevi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Sklep o razporeditvi sprejme oziroma izda direktor. Delavec je lahko izjemoma razporejen k delom delovnega mesta, za katerega se zahteva nižja strokovna izobrazba, vendar le v izjemnih okoliščinah. Delavec, za katerega se v postopku ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen, ali za katerega se ugotovi, da ne dosega pričakovanih rezultatov, je razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti. Sklep o razporeditvi sprejme direktor. V primeru, da ni delovnega mesta, na katerega bi takega delavca razporedili, delavcu preneha delovno razmerje. PRESEŽEK DELAVCEV V poglavju, ki govori o pravicah delavcev, katerih delo postane v podjetju nepotrebno, so uvedene spremembe, ki vplivajo na možnost zaposlitve delavcev. Po novi pravni ureditvi lahko delavcu preneha delovno razmerje iz tehnoloških, organizacijskih, ekonomskih in drugih razlogov na strani podjetja. Osnovne pravice in obveznosti delavcev in podjetja sta določila že ZTPDR in ZDR. Upravičenja delavcev po ZTPDR in ZDR pa so naslednja: - pravica do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za delo v podjetju na drugem delovnem mestu. Zakon določa, da delavcu, ki bi odklonil prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo preneha delovno razmerje; - pravica do začasne oziroma trajne razporeditve v drugo podjetje; - dokup zavarovalne dobe do največ 5 let zaradi možnosti uveljavitve pravice do pokojnine; - pravica do odpravnine, ki znaša najmanj 24 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov delavca v podjetju v zadnjem trimesečju, če delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadalnje delovno angažiranje; - če se delavcu ne more zagotoviti ena izmed naštetih pravic ima pravico ostati v delovnem razmerju v podjetju (čas čakanja na delo) najdlje dve leti od dneva, ko je z dokončnim sklepom ugotovljeno, da njegovo delo v podjetju ni več potrebno. V tem obdobju ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, ne more pa biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka. Zakon ne opredeljuje vrstnega reda upravičenj, zato ima vsako podjetje prosto izbiro pri odločitvi katero pravico bo določenemu delavcu priznalo. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV Nova pravna ureditev uresničevanja pravic delavcev se bistveno loči od prejšnje, temeljna značilnost pa je združevanje pravic delavcev. Splošno pristojnost za odločanje o pravicah in obveznostih delavcev pri delu ima organ upravljanja - delavski svet in direktor. Spremembe je zaslediti tudi na področju urejanja delovnega časa, dopusta in odsotnosti. Zakon je opredelil omejitev na 42-urni delovni čas tedensko, s tem, da je mogoče v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delovni čas skrajšati, če to omogočajo ekonomski razlogi (boljša izraba delovnih sredstev, podaljšan obratovalni čas, racionalizirana proizvodnja, povečana produktivnost). Zakon opredeljuje le mini- mum trajanja letnega dopusta na 18 delovnih dni, zgornja meja pa bo določena v kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu. V članku niso definitivno opredeljene vse najpomembnejše značilnosti, gre le za pregled področij, na katerih je prišlo do sprememb. Konkretnejšo opredelitev bo uredila kolektivna pogodba oziroma splošni akt, pri tem pa je potrebno opozoriti, da bodo kolektivne pogodbe največja novost delovno pravne zakonodaje. Pri urejanju delovnih razmerij se bodo po sklenitvi kolektivne pogodbe neposredno uporabljale. Kolektivne pogodbe bodo veljale za vse delavce, ki delajo v podjetjih v Republiki Sloveniji, predvideva pa se, da bosta Gospodarska zbornica in sindikat podpisala kolektivno pogodbo do 24. 6. 1990, seveda, če bosta uskladila stališče do določenih odprtih vprašanj. Mejnik - Likar Nada jšjjjjjjjjjijjjjjjjjjjmjjmmjiimjjijjlim Ljudje, ki vse preudarijo, predno storijo korak, bodo preživeli življenje na eni nogi. Anthony de Mello Resnična sprememba je tista sprememba, ki ni hotena. Poglejte v oči resničnosti in sprememba bo prišla sama od sebe. Anthony de Mello Če hočeš imeti mir, poskušaj spremeniti samega sebe, ne drugih. Laže si je noge zavarovati s copati, kot celo zemljo obložiti s preprogami. Anthony de Mello Lahko traja celo življenje, da se človeku odprejo oči. Zadostuje pa trenutek, da vidi. Anthony de Mello TROMESEČNI REULTATI POSLOVANJA Proizvodnja V obdobju do marca na nivoju podjetja zaostajamo za planiranimi cilji proizvodnje za 8%, glede na lansko leto pa je letošnje za 11% manjše. Tudi naše podjetje torej ni izjema v splošnem trenutnem položaju slovenskega gospodarstva, saj le-ta zaostaja za lanskoletno proizvodnjo za dobrih 9%. Še slabše rezultate izkazuje na nivoju slovenskega gospodarstva prozvodnja končnih lesenih izdelkov, kamor je uvrščeno tudi naše podjetje (14% padec fizičnega obsega proizvodnje). Kje je razlog za manjšanje obsega proizvodnje pri nas, bomo morali poiskati vsi in temu primerno ukrepali. Primarna proizvodnja na vseh petih obratih skupaj presega plan v obdobju za 10%, kar predstavlja +2950 NU ali 468 m3 več razžagane hlodovine in 144 m3 več posušenega žaganega lesa. Proizvodnja stavbnega pohištva v obdobju do marca zaostaja za planom 12% kar predstavlja 21730 NU. Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat ter proizvodnja podbojev sta v tem četrtletnem obdobju precej pod tem povprečjem. Zaloge proizvodov teh obratov so bile v obdobju zadostne, tako so bili delavci prerazporejeni v druge obrate, kjer pa njihov učinek (razumljivo) ni bil zadosten. Dodaten problem je v tem obdobju predstavljala izven-tipska proizvodnja. S to vrsto proizvodnje sicer ugodimo marsikateremu kupcu, vendar se to zaenkrat še preveč pozna v naših proizvodnih rezultatih. Neustrezna organizacija te proizvodnje, morda neustrezno vrednotenje le-te ali pa morda le začetne »porodne« težave uvajanje izventipske proizvodnje so razlogi za stanje proizvodnih rezultatov obratov stavbnega pohištva po koča-nem četrtletnem obdobju. Proizvodnja montažnih objektov za domači trg je v tem obdobju zabeležila padec. Mesečno doseganje je le 40%, tudi proizvodni rezultati izvoznih montažnih hiš niso doseženi s predvideno dinamiko. S povečano proizvodnjo oblog in elementov za montažne objekte, ki so namenjeni za dokompletaci-jo montažnih hiš za prihodnje mesece, je doseganje obrata kot celote dokaj dobro. Prodaja Prodajni rezultati trimesečnega obdobja so 4% nad planom. Bruto realizacija podjetja znaša 128,4 miliona din. Od tega so 107,8 mio din ali 84% ustvarile naše poslovalnice v okviru lastne trgovske mreže. S prodajo montažnih objektov smo iztržili na domačem trgu 1,8 mio din (1,4%), s stavbnim pohištvom z montažo 4,7 mio din (3,6%), s skupnim izvozom pa 9,7 mio din (7,6%). Od izvoza smo približno tretjino iztržili s prodajo montažnih objektov in ostali dve tretjini s stavbnim pohištvom. Kljub doseženemu planu prodaje pa naši finančni rezultati niso tako ugodni. Stroški našega poslovnega (proizvodnega) procesa so bili namreč v tem obdobju večji, kot smo s prodajo naših izdelkov iztržili. Tako stroški materiala, porabljenega za naše izdelke, kot tudi ostali indirektni stroški (energija, prevoz, naši osebni dohodki, propaganda) so pristali na tako visokem nivoju, da se bomo morali zamisliti nad našim dosedanjim ravnanjem. »« n*—4 »mm* wme* kt ;<*.«»♦■>> kmet« »+ tweiw rMnj* I«*ti« it +»'•