Published and distributed under permit (No. 650) autlj(&iz|&i(y tfceAct of October 6, 1917, 011 file at t^ie Post Office of
Chicago, Illinois, by order of the President, A. S. Burleson, pVfctrtjffifljtr general.
^ * * ** % '
-— « . ....... .... V-


"AVE MARIA"
"AVE MARIA"
Izhaja vsaka drugo soboto—Published , every second Saturday by
FRANCISCAN FATHERS
In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place	CHICAGO, ILL.
Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year.
Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919.

NAZNANILO.
S tem se naznaja vsem Ameriškim rojakom da je naše podjetje, ki je last slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki, stopilo v najboljšo direktno zvezo z najuglednejšimi in najzanesljivejšimi denarnimi zavodi \ Jugoslaviji in tudi po vseh drugih državah v Evropi.
Naše podjetje si je nadelo nalogo že ob svojem pooetku, da bo služilo v dobrobit svQjega naroda v' naši novi domovini v Ameriki. Od prvega dne svojega početka pa do danes je to nalogo vršilo kar najbolj točno in zanesljivp. Skozi naše roke je romalo v vse dele Evrope na sto fn sto tisočev dolarjev in vsaka pošiljatev je dospela na določeno mesto in se izplačala v primeri z drugimi najhitrejše in prejemniki niso imeli nikakih sitnosti ob prejemu denarja. To nam potrjuje na stotine pisem, ki smo jih prejeli od svojih rojakov od tu in iz domovine. Da nam pa bo mogoče našim rojakom v Ameriki služiti še bolje kakor do sedaj, zato smo stopili v zvezo, kakor smo že omenili, z najuglednejšimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji, v zasedenem ozemlju, ki pripada sedaj po mirovni pogodbi Italiji in tudi, drugod po vseh državah v Evropi.
Da smo stopili v te zveze nas je privedlo to, ker smo bili priča neštetih prever in sleparij, ki so jih doživeli naši ljudje v Ameriki zadnje čase, ko so sedali na limanice in vabljive obljube raznih zakotnih agentov, ki so jemali od naših ljudi denar le iz izkoriščevalnih namenov.
Naše podjetje si je torej nadelo veliko nalogo delati za korist svojega naroda v Ameriki in ga tako obvarovati vsakih neljubih posledic pri pošiljanju denarja V staro domovino.	/
Zatorej rojaki! V Vaš lastni dobrobit bo, ako boste podpirali naše podjetje: prvič, pri nas boste našli najbolj točno postrežbo in drugič: obvarovali se boste prevar, ker mi Vam jamčimo za vsak cent, ki ga pošljete po nas kamorkoli.
Cene za pošiljatve denarja boste vedno našli v listu Edinosti in po njih se ravnajte kadar nam boste izročali denar, da ga pošljem v staro domovino ali že kamorkoli.
Za vse navodila pa se vselej obrnite na:
EDINOST.
1849 West 22nd Street
iJiiiiiiiiiiiioiiiiiJiuiunuiiiuiiiuaiiiniMiiiiniiiiniiiHiniiimiiuunng
I NAZNANILO IN PRIPO' f I ROČILO. I
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v državah Pennsylvania in West Virginia naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr.
MICHAEL ŽELEZNIKAR.
On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je zvezi z našimi listi "AVE MARIA", "EDINOST" in "GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA".
1 Vsem ga toplo priporočamo I in obenem prosimo, da mu gre-| do rojaki na roke v vseh ozirih.
I UPRAVA IN UREDNIŠTVO ; § AVE( MARIJE, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. Jj'
r. |IE]IUIHIIHll[]lllllllllllU)UmillllUDIinilllllllt]IIIIIIIIHII[]IIIIIIIUnlt^ ■I 1	I	**
NOVI MOLITVENIKI DOSPELI STAREGA KRAJA. '
rj ly j ■'	j	' < 1	r,
"Pri Jezusu", ,zelo praktični žepni
molitVqnik za fante uli n;ožc... •$,-0° "Presv. Rešnje Telo", krasna knjiga zelo. primerna za naše žene..;.;.. "Sveta Družina", prekrasna mašna . knjiga vqzaua v mehke platnice. Zelo priporočljiva za naše žene.. Lavretanske Šmarnice, Dr. Jožefa
Jerše .......................150
Mati Čudovita, Šmarnice, Dr. Jožefa
' Jerše ........................... j
Najnovejše povestne in pOdučne knjifJ5, Šmarnice naše ljube Gospe presv.
Srca ...........................'. i-00
Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca, s zlato obvezo .......... i
CHICAGO, ILL,
Širite
Katoliško
Časopisje
MMiiiiiiiiiiiiim
Naročnina za celo leto s koledarjemza Ameriko $3.00. „	a,
v .	. ,	-	Za Evropo ................ $3.50.
Naročnina za pol leta	za Ameriko $1.50
List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci.
M. Elizabeta:
MAJ NIL
Majnik poselil zopet je trato v belili sandalih s suknjico zlato.
V	sveže preproge brstja, zelenja
z nežnimi prstki šopke pripenja.
V	noči prižiga zvezdice zale,
v jutro med bilke vpleta korale.
Pevkam krilatim strune navija, peti uči jih: "Ave, Marija!"
MM Roža skrivnostna. MM
Pozimi, ko narava na videz, mrtva počiva pod snežno odejo in ji ostra burja poje svojo otožno mrtvaško pesem, človek, čegar srce je vstvarjeno za veselje in srečo, neka ko nehote čuti, da ni tukaj doma, da je njegov pravi dom nekje drugje, kjer ni mrzle in mrtve zime, ampak topla, večna pomlad. Ko pa začne izpod snežne odeje vstajati deviška pomlad, kakor ena sama krasna roža, ga ta cvetoča podoba, ki jo ima pred seboj, tako omami, da vse take resne misli stopijo v ozadje.
Narava na višku svoje lepote in krasote, ki jo kaže v maju, je res nekaj zapeljivega za človeško oko, zlasti kjer sta si zima in pomlad v tako živem nasprotstvu, kakor v našem starem kraju. Seve to lepoto in krasoto je treba videti, jo vživati v vsej njeni naravni deviški privlačnosti. Mestni otrok, ki ni nikdar prišel iz mestnih parkov v prosto naravo, o tej naravni lepoti nima dosti, več pojma, kot slepec o barvah. Ne rečem, da niso tudi mestni parki lepi, za tekega, ki še ni prišel v divno prosto naravo najbrž zelo lepi, a so le posnetek narave. Morda jc ta posnetek izboren, morda še bolj slikovit kot1 original, izvirnik. Toda, kakor posnetek nikoli ne doseže o-riginala, ne v umetniški lepoti, ne v1 vrednosti, tako lepota mestnih parkov ne naravne lepote. Izumetničena naravna lepota, kakor jo nudijo mestna šetališča, je v primeri z naravno, kakor popaudrana starika-va ženska v primeri z naravno le-
H. B.
pim dekletom, ki ne potrebuje nika-kih mazil in lepotil. Zato si pa sin proste narave in planin sicer rad o-gleda skrbno negovane mestne nasade, a se jih tudi hitro naveliča. Srce mu zahrepeni nazaj v njegov planinski raj.
Ko sem bil jaz prvič v chikaškem Linkoln-parku, ki je znan po svoji lepoti, sem imel še precej užitka. Ko sem prišel drugič, ter se v cvet-ljičnjaku vstavil ob umetnem rib-njaku in mlinu, me je neka otožnost objela. Ta pogled mi je pričaral pred oči sličeiie prizore naših gora. Živo, kakor bi stal pred njimi kot nekdaj, sem jih gledal pred seboj. Ne mislim našega Bleda, kjer val igrajo ribce majo dobrovoljni ples. Ta je v svoji naravni lepoti r"es kinč nebeški. A danes je že preveč moderniziran. Njegovo ozračje je že okuženo s parfumom. Lepši, ker naravnejši je Bohinj. Najlepši pa je pogled v nedolžna očesca naših gora, v kristalno čista planinska jezerca, v katera gledati ni vsakemu dano, a kdor pogleda vanje, se čistejši vrača proti mestni Sodomi.— Kdor je enkrat v nje zrl, ali stal ob izviru Savice, ali Kamniške Bistrice, ali se je po Logarjevi dolini bližal slapu Savinje pod Okrešljem, ali je sedel v sonci Samotnega mlina tam pod Kamniškimi planinami, ter vžival še deviško lepoto teh naših biserov, ki jih ob obeh straneh čuje-jcl mogočni sivi orjaki, tega najboljši posnetki po mestnih parkih ne le ne očarajo, ampak ga puste
hladnega in mu hude le domotožje po planinskem raju.
Tisti, ki se je kdaj naslajal ob taki, po človeških, četudi umetniških rokah, neoskrunjeni naravni krasoti, razume hrepenenje zaprašenega meščana, ki se cel teden željno ozira po planinah v daljavi in koprni: Na planine, na planine vedno žene me srce . . . razume novodobno strast turistike, hribolastva. Kaki zapečkarji se sicer radi norčujejo iz takih, češ gora ni nora, tist je nor, ki gre gor. Ko bi bili kedaj sami opazovali lepoto božjega stvarstva 7. visokogorskega pozorišča, bi brez-dvomno drugače govorili. Jaz sem imel samo enkrat priliko za nekaj trenutkov uživati tak razgled. Bilo je na švicarskem L°tschbergu, preko katerega se vije vratolomna električna železnica. Ob izhodu iz predora pri Hothenu se naenkrat pokaže čarovita podoba. Globoko doli po lepi gorski dolini živahno skaklja bistra hči švicarskih planin mogočna Bona. Ob njenih bregovih bujna žitna polja, po katerih se razlega veselo jodlanje, okrog pa resno gledajo to mlado, bujno življenje častitljivi starci z belimi plešami: Weisshorn 4512 m(>Matterhorn 4505 m, Monte Leone 3557 m. Preko njih razoranih hrbtov drve izpod snežnikov in ledenikov, bi rekel kar čez glavo, peneči se hudourniki, kakor bi sp hoteli kosati, kdo bo prej v gorkejši dolini. Ob taki slikoviti gorski podobi človeku prvi trenutek sapo zapre od začudenja. Šele čez
nekaj časa se zdrami iz svojega za-maknjenja in vsklikne: Krasno, divno, nebeško! Od tedaj razumem strast hribolastva in se več ne čudim, če ljudje tvegajo tudi marsikatero nevarnost, da si morejo privoščiti tak užitek.
A vsaka strast je, bi dejal, iskri arabec, ki ga je treba trdo držati, sicer je on gospodar položaja, kar pa ni varno. Če je strast neomejen voditelj, je voditelj slepec in konec je ali v obpotni jami ali v gorskem prepadu, morda samo v prenešenem pomenu, morda pa tudi v resnici. Tudi čut za lepoto narave je tak iskri arabec. Kdor ga trdo drži na vajetih, mu, zlasti v' majskih dneh, o-sladi marsikatero težko uro, prežene to ali ono morečo skrb. Kdor pa spusti vajeti, zdirja z njim v pogubo. In takih je mej današnjimi prijatelji narave veliko. Navdušenje za lepoto narave se je pri mnogih prelevilo v oboževanje. Oni govore 0 božanski naravi, o naravi svečc-nici, o božjih templjih z altarji vrh gora. V tem in samo v tem templju °pravljajo mnogi svojo službo božjo. Na planinskih železniških postajah izstopi ob sobotah popoldne največ izletnikov, ki gredo na hribe k maši. Isti oboževavni duh nara-
ve se vceplja tudi mladini, ki se, kar je umevno, zelo zavzema zanj. Na Nemškem obstoja razpredeno dijaško društvo Wandervogel, ptica selivka, ki, večinoma ob nedeljah na vse zgodaj, v spolno mešanih jatah izletava v naravo k služ-
bi božij.
Koliko je pa tacih, ki je sicer ne obožavajo, a jih vendar nekako zmeša, ko jo gledajo v poročni oble1-ki maja, polno življenja in cvetja,
hoditi po poljih travnikih in logih. Njena deviška lepota jih omamlja, da ne vidijo, kak je njen konec. Ce bi malo okrog pogledali-, bi morda zapazili tam kje za kakim osuhlim drevesom staro ženo, ki se jim po-milovavno nasmiha, kakor v življenju izkušen človek mlademu zaljubljenemu paru, češ vaju bo že minilo, še grizla se bosta. Vidite mene starko jesen, jim govori, pred letom sem bila jaz prav tako samo življenje in cvetje, kot ta moja vnukinja. Danes ona meče zadnje moje zaostale spomine od sebe. Spomladni vetrovi otresajo zadnje suhe liste v drevja. Ob letu bodo pa prav tako žvižgali žalno pesem po zadnjih ostankih njenega, zdaj tako kipeče-ga življenja in mameče lepote. Glej te toraj, da vas ne premoti. Dobrohoten opomin skušene starke. Toda človek je že tak, da, kakor pravi modri Seneka, vedno več očem veruje kot ušesom. Da se preveč ne zagleda v mamljivo podobo majske narave, ali celo pade pred njo na kolena, mu je bilo treba pred oči- postaviti drugo, še lepšo podobo, katere življenje in cvetje ne pozna jeseni. To dela sv. cerkev s tem, da svoje otroke ta zapeljiv mesec popelje k — Majniški kraljici.
(Konec prihodnjič.)
Rev. Evstahij Berlec O-F.M.
KRALJICA MAJA.
Pozdravljena, pozdravljena, ti bela roža, vselej čista. Gospa, presrečna mati Krista, v nebesih večno stavljena, Marija, o Marija!
Pozdravlja tebe Cerkev vsa, ti Mati naša in Kraljica, o Lilija, devic Devica, prepeva duša blažena: Marija, o Marija! —
Pozdravlja tebe šmarnica, premila cvetka, hčerka maja, glej šopek te otrok obdaja in ljubi te, Brezmadežna, Marija, o Marija! —

LILIJA IZ RAJA,

K.
OBISKOVANJE.
Nekoliko dni je minilo po skrivnostnem velikem dnevu, ko je Marija postala Mati Božja. Njeno srce je bilo polno nebeške sladkosti. Njena duša je bila bolj v nebesih pri Bogu, kakor pa na zemlji. Stara služkinja je kar strmela, ni mogla razumeti, kaj se je zgodilo z Marijo. Ta nebeški svit, ki je ožarjal obraz njene gospodinje, ta nebeška radost in nerazumljiv mir, ki se je razlival po njenem že itak krasnem obrazu, jo je napolnil z občudovanjem, da si ni mogla tega razložiti. Slutila je pa vendar, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi. Tudi govorila je malo, še manj kakor do tedaj.
Tn v resnici je vriskala duša Marijina nebeškega veselja in radosti. Neprenehoma se je zahvaljevala Bogu za to preveliko milost. Obenem je pa mislila na veselo spo. ročilo, katerega je čttla iz ust ange-lja, da ie tudi teta Elizabeta postala presrečna mati na svoja stara leta. Nekoliko dni pozneje se je napravila na pot v hribe. Hotela je časti-tati svoji ljubljeni sorodnici k veliki sreči, ki jo je doletela. Nihče namreč ni bolje poznal velike žalosti Elizabetine, ker ni imela otrok, kakor Marija, kateri je že tolikrat s solzami v očeh tožila svoje gorje in Svojo npsrečo in prt nji iskala to-
lažbe. Sedaj, ko jo je doletela ta »reča, gotovo želi Elizabeta, da jo Marija obišče in da deli z njo njeno srečno veselje in njeno veliko srečo. Obenem je pa želela tudi sama izliti svoje prepolno srce teti, kakor je že tolikrat storila, posebno takrat ko je bila v templju
Svojo hišico je zaupala varstvu sosede, dobre udove, kateri je že marsikako uslugo storila. Vzela je seboj staro služkinjo in še neko drugo deklico, prijateljico in odšle so vse v hribe, kjer je stanovala teta Elizabeta.
Cesta je bila dolga, toda bila je prijetna. Ravno je spomlad okrasila vso naravo s svežimi cvetlicami. Prijetni spomladni vetriči so jih hladili, da niso toliko čutile težke poti. Cvetlice ob poti so hitele iz zemlje. ko se je bližala najlepša lilija iz raja mimo, da se ji poklonijo in jo pozdravijo. Akacije so se hitele o devati s snežnobelim cvetjem in napolnjevale so vso okolico s prijetnimi dišavami, kakor bi hotele pokazati kako prijetna v očeh božjih jc Ona, katera gre mimo. Zelene vrbe so se priklanjale s svojimi dolpi. mi zelenimi vejami, kakor bi se hotele pokloniti Dnrmii, katerega nosi presrečna Devica in Mati. Ptički so leteli od vseh strani in so žgoleli najlepše in najslajše svoje pesmice, ko Jim je prišla v bližin« On«, ki
nosi svojega Stvarnika. Zveri v gozdovih so pozabile na svojo divjoSt in prihitele so iz šum se poklonit svojemu Stvarniku. Pot Marijina se je vila dalje časa ob reki Jordanu. Valčki v reki so veselja zažuboreli in šumljali najslajše svoje pozdrave Materi Mariji. Zdelo se je, da cela narava tekmuje mej seboj, kako bi bolj prisrčno in bolj slovesno pozdravila svojega Stvarnika, učlo-večeno Besedo in njegovo presrečno Mater.
Sedem dni je trajalo potovanje.— Ko so prešle vesele popotnice rodovitno dolino Jezrelsko, skozi Arhe-lajo, črez potok Fasaelis, zagledale so pred seboj mesto Heloron, konec njihovega popotovanja. Predno so pa šle v mesto, stopila je Marija z o-sla, na katerem je potovala in šla je k bližnjemu potoku, da se umije-Med tem je pa poslala svoji sprem-Ijevavki naprej, da naznaniti teti E" lizabeti njen prihod." Toda predno je mogla Elizabeta prihiteti daleč od svoje hiše naproti svoji sorodnici. bila ie že Marija pri njeni hiši. — Srečali sta se na donračem pragu-
"Mir Gospodov naj pride na te i'1 na tvojo celo hišo!" pozdravila je Marija.
Ta pozdrav je izgovorila Marija s tresočim in ginjenim glasom. Videlo se je, da je globoko ginjena-Elizabet* je bila prevzeta radosti. I11
glej, ko je začula ta Marijin pozdrav, poskočilo je dete pod njenim srcem, kakor v posebnem veselju. In po navdihnjen ju svetega Duha je spoznala v trenutku, kedo je nje-
na presrečna sorodnica in zaklicala ji je čudne besede:
"Marija, blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa!" In ponižno je pokleknila pred Marijo,
kakor bi se hotela pokloniti veliki skrivnosti, katero je spoznala v svoji sorodnici in ponižno rekla: "Od kod meni ta sreča, da pride mati mojega Gospoda k meni!"
"AVE MABIA"
Marija je bila presenečena. Od kod ve teta vse to? Hotela ji je odgovoriti, toda preveč ginjena in prevzeta nebeškega veselja ni mogla spregovoriti besede. Slednjič se je pa vsa sreča njene duše in vsa radost njenega srca zlila v prekrasen slavospev Najvišjemu. Povzdignila je obe roki proti nebu in rekla:
"Moja duša poveličuje Gospoda!
"In moj duh se veseli v Gospodu, mojemu Zveličarju.
"Zakaj ozrl se je na nizkost svoje služabnice, glej, odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi.
"Zakaj On, ki je mogočen, mi je storil velike reči in sveto je njegovo ime.
"In njegovo usmiljenje je od roda do roda njim, ki se ga boje.
"Moč je izkazal s svojo roko, razkropil je napuhnjene v misli njih srca.
"Mogočne je pahnil s prestola in povišal ponižne.
"Lačne je napolnil z dobrotami, in bogate je pustil prazne.
"Sprejel je Izraela, služabnika svojega, in se je spomnil svojega u-smiljenja.
"Kakor je obljubil našim očetom, Abrahamu in njegovemu zarodu od vekomaj.
"Cast in slava bodi Najvišjemu sedaj in vekomaj! je ginjena in navdušena dostavila Elizabeta. Caha-rija je med to sveto pesmijo prišel zraven in je tudi pokleknil, dasi še ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo v njegovi hiši. Začutil je sicer tudi on pričujočnost božjo, pri-čujočnost skritega Zveličarja sveta. Tudi on bi se bil rad pridružil sla-vospevu svoje žene, toda bil je še mutast kakor mu je povedal angel, ko mu je sporočil novico, da bo dobil sina.
Ko je Marija končala svojo pesem, je vstal in tudi 011 jo je pozdravil kar najprisrčneje. Takoj je
pa hotel pokazati s znamenji vzrok svoje nemosti. Vendar Elizabeta mu je prišla 11a pomoč in ji povedala vse.
"O, Marija, ti si srečna, ker si verjela, kar ti je Bog razodel. Bog je namreč resničen v svojih obljubah in njegovi služabniki ne smejo dvomiti nad resničnostjo njegovih obljub".
Nato je Elizabeta objela prisrčno svojo sorodnico in jo peljala v hišo. Tu sti sedli in začeli druga drugi pripovedovati o veliki sreči, katera je obe zadela. Elizabeta je izpraše-vala tudi po vzroku, zakaj ni Jožefa poleg, kje je, zakaj ni tudi on prišel. Izpraševala jo je, kaj misli Jožef o njej in kako se obnaša do nje. Radovedna je bila, kaj bo Jožef rekel, ko bo zvedel o vsej tej veliki skrivnosti.
Marijo pa vse to ni prav nič motilo. Zaupala je trdno v Boga in njegovo neskončno modro previdnost, ki je vse to pripustila.
M. Elizabeta:
PO MARIJI K JEZUSU,
Marija! Majnik gre čez trate in trosi cvetje na ravni, prepeva pesmi, misli nate, vonjav najdražjih siplje zate, da log in gaj žari, dehti.
Na vsakem bregu ti je zgradil najlepši majniški oltar, zelenje sočno je pomladil, ob vznožju šmarnic je nasadil, vžgal solnčne luči večni žar.
Glej, s prošnjo zrem oltarje tvoje: Vsa jutra, ki zbudi jili maj, Marija, v tempelj duše moje položi ljubko Dete svoje in zcmski maj bo meni raj.
Marija vse povrne.
Rev. John Plaznik.
Pred nekaj leti so sedeli skupaj pri kosilu domači župnik in dva misijonarja. Bil je prvi dan misijo-na in župnik je pripovedal misijonarjema, kako župnija stoji. Med
pogovori je prišla v sobo služinja, naznanit, da je v pisarni žena, ki želi govoriti z misijonarjem.
Pater Bernard, starejši misijonar, je takoj vstal in šel v pisarno.
Precej časa ga ni bilo nazaj. Ko se je vrnil, je bil precej zamišljen in resen.
"Bila je nesrečna mati", je rekel, "s solzami v očeh me je prosila, naj
m* sfr*
• «1« •
1
• «
m*
• »T» •

• «
Krem k njenemu sinu, ki je zelo slab. ^ivel je slabo in še sedaj ob smrti ne mara ničesar slišati o Bogu in o 2akramentih".
Ali je bila to Mrs. Tominec?" vPraša župnik.
Da, tako se piše. Popoldne po
pridigi bom šel pogledat njenega sina", pravi misijonar.
"Vaš trud bo zastonj", pravi resno župnik. "Sprejel vas bo s kletvijo in bogokletstvom. Opravili ne boste pri njem ničesar. Jaz, kakor tudi moj g. pomočnik sva storila vse,
da bi ga spreobrnila. Pa je bilo vse zastonj".
"Ali je še mlad človek?" vpraša redovnik.
"Ni ravno tako mlad. Albert Tominec bo imel kakih trideset let. Kot mlad dečko, je šel v mesto k
daljnemu sorodniku, da se izuči v trgovini. Mesto se mu je kmalu tako priljubilo, da ni več maral domov, četudi so ga stariši zahtevali nazaj. Tam se je revež zgubil in udal slabemu življenju. Kot posledica tega slabega življenja je bila pa bolezen. Zbolel je nevarno. Zapuščen od vseh in smrtno bolan se je spomnil svojega doma, svojega skrbnega očeta in svoje dobre matere in se vrnil po petnajstih letih zopet domov, bolan na telesu, še bolj pa na duši. Smilijo se mi dobri stariši, posebna pa uboga mati. ki je toliko žrtvovala za njega. Dala bi bila zanj zadnjo kapljo svoje srčne krvi, samo ko bi ga mogla rešiti".
"Potem je pa najboljše, da greni takoj", pravi misijonar.
"Ne maram vas strašiti, še prosim vas, da greste tja, vendar povem vam naprej, vaš trud bo zastonj", pravi župnik.
"In jaz bom med tem časom molil sveti rožni veneq zanj", dostavi mlajši misijonar. Pater Gerard.
Pater Bernard je kmalu dospel na določeno mesto. Očeta ni bilo doma. Mati mu je odprla duri, ko je pozvonil. Za hi]> se je pojavilo veselje na njenem obrazu, ko je zagledala misijonarja.
"Kako sem Vam hvaležna, da ste takoj prišli", je rekla in mu poljubila roko.
"Ali ste mu že povedali, da ga nameravam obiskati ?"
"Ne! Si ne upam! Oče, potrpeti morate z njim. Albert se tako hitro razburi!"
"Bomo videli, Mrs. Tominec. Nekaj udarcev tudi lahko prenesem", pravi smeje.
Mati je spremila misijonarja k bolniški postelji in rekla: "Dragi Albert, častiti Pater Bernard, eden izmed naših misijonarjev, te je prišel obiskat".
Misijonar je pomiloval ubogega moža, ko ga je videl na postelji in ko je videl njegove spačenc poteze.
katere mu je pustilo na obrazu njegovo grešno življenje.
Bolnikove bolne, nemirne oči, so se grozeče uprle vanj. "Vašega obiska ne maram !" je rekel surovo ter odločno in se obrnil v zid.
"Morda res", pravi mirno misijonar in se vsede na stol poleg postelje. "Vendar čul sem, kako trpite in sem prišel, da vam morebiti olajšam bolečine".
Mati je hitro odšla, da bi ju pustila sama. Šla je v svojo sobo, padla na kolena pred podobo Marijino, dvignila roke in jokajoče oči k Mariji in molila, molila, kakor more Samo stiskano materino srce moliti za svoje ubogo zgubljeno dete.
"Zakaj me nadlegujete s svojo navzočnostjo?" je jezno vprašal bolnik in pričel grdo kleti.
"Ne bo dolgo!" si je mislil duhovnik. Tu treba vse poskusiti, da rešim ubogo dušo, ki je zašla, naj velja kar hoče.
Bolnik se je tako razburil, da ni mogel več govoriti. Jezno in srdito se je obrnil popolnoma k zidu in se ni več zmenil za duhovnika.
Misijonar je nekoliko časa molčal. Mučni molk je nastal v sobi. Culo se je samo h rope n j e bolnikovo. Ta molk je pa duhovnik porabil za to, da je tudi on goreče pomolil k Mariji, pribežališču grešnikov.
Nato je pa začel lepo mirno govoriti bolniku o njegovi bolezni, kako je nevarna i. t. d. Bolnik je molčal. Pater je videl, da ga od te strani ne bo dobil.
"Dragi prijatelj, ravno kar ste izustili strašna bogokletstva. Ali ste pa že kedaj preklinjali tudi Mari-jo?"
Bolnika je to vprašanje vidno o-su pilil o. Pomolčal je nekoliko. — Slednič se pa nekoliko obrne proti duhovniku in reče: "Ne, Marije pa nisem še nikoli preklinjal".
"Potem pa smete upati", odgovori mirno misijonar. Bolnik se še bolj
obrne proti duhovniku in ga od strani pogleda. Bil je pogled začudenja. Kakor bi se nečemu zelo čudil, tako ga je pogledal.
Misijonarju je posvetil žarek tipanja.
" I'otem ste pa gotovo sem pa tja kedaj tudi malo pomolili k Mariji?"
"Petnajst let že nisem videl cerkve znotraj. Tudi molil nisem, skoraj lahko rečem da nič".
"Toraj vendar saj nekaj".
"Tega ne smem reči, da čisto nič. Velikrat sem zvečer, ko sem legal spat mislil na dom in sem se spomnil matere, kako me je učila moliti in res, priznati moram, da sem velikrat saj površno zmolil eno "Če-ščena Marijo!" To sem obljubil tpdi župniku, ko sem opravil prvo sveto obhajilo".
"Prijatelj, potem ste rešeni", je rekel veselo misijonar.
"Da! Vi se boste še spreobrnili in šli boste v nebesa!" ponovi odločno.
"Jaz? Jaz? ... ki sem .pil strašne grehe kakor vodo?" Nekoliko je pomolčal. Videlo se mu je, da bije v svoji duši velik notranji boj. "Gospod, če bi vi vedeli, kako sem živel! Zmolil sem res sem pa tja to molitev, ker sem pač tako obljubil in sam ne vem pravzaprav zakaj sem molil, saj veroval nisem nič!" Zopet je umolknil za malo časa in se zamislil. Videlo se 11111 je, da se mu taja trdo srce, da mu spomin uhaja nazaj v prva leta srečnih let. "Da, duhovnik, ki nas je. pripravljal za prvo sveto obhajilo, nas je peljal o-ni dan pred Marijin oltar in nas slovesno posvetil Mariji. Obljubiti smo mu morali, da bomo skozi celo življenje vsaki večer zmolili eno Če-ščeno Marijo".
"Zato pa, prijatelj, Marija vam bo pomagala ob smrtni uri. Niste zastonj teh petnajst let prosili "sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri".
"Ali res to mislite." vpraša bolnik? "Jaz sem že davno obupal".
"Kako morete obupati, ko me je pa ravno ta mati Marija poslala k Vam, da vam odpustim vse vaše grehe, da vas spravim z vašim Bogom, da opravite dobro spoved? Nikoli se še ni slišalo, da bi bil kdo zapuščen, kdor se je Nji priporočal".
Solze so se zaiskrile v očesu bolnika.
"O, Bog, ali naj res upam?" . . . je rekel s tresočim glasom?
"Vse bo še dobro, moj nesrečni prijatelj. Božje usmiljenje je neizmerno veliko in Marijina priprošnja pri Bogu je vsemogočna. Marija pa sedaj le prosi za Vas. Moliva skupaj in pomagal vam bom, da bova opravila dobro izpraševanje vesti. Zveličar je umrl za naše grehe, umrl je tudi za vaše. Sedaj samo čaka, da se jih skesano spove-ste in odpustil vam bo vse, vse, prav vse".
Misijonar je dvignil križ pred oči bolnikove.
Bolnik je bil premagan in pridob-
ljen. /Zajokal je kakor otrok. Trda ledena skorja grešnega življenja o-krog srca se je začela tajati. Se tisto popoludne je opravil dolgo spoved.
Sv. spoved in milost božja je pa delovala čudovito na mladega moža.
Kakor bi se bil prebudil iz težkega spanja, tako se mu je zdelo. Bil je tako vesel in potolažen, kakor že dolga leta ne. Ko je opravil sveto spoved je poklical svoje stariše k postelji in jih prosil odpuščanja za vse žalitve teh nesrečnih zadnjih petnajst let svojega življenja. Posebno mater je prisrčno objel in jo-kaje prosil odpuščanja. Ni je bilo srečnejše matere pod solncem v o-nem trenutku, kakor je bila Mrs. Tominec. Kakor da bi se ji bila odvalila težka gora z srca, tako se ji je zdelo. Tudi oče je bil srečen, samo da je videl spreobrnenje ljubljenega, nesrečnega otroka.
Pater Bernard je obiskal bolnika vsaki dan celi teden med misi-
jonom. Zadnji dan mu je še enkrat prinesel sveto obhajilo, katero je mladi mož sprejel z veliko po-božnostjo. Vendar bil je že zelo slab. Težko hropenje je kazalo, da ne bo dolgo. Ko je duhovnik končal svoje molitve, pošepetal je, naj pride bližje: "Prosim vas . . . molite še enkrat . . . 'Češčena Marija" . . .jaz sem preslab . . . da bi . . . jo sam zmolil . . ."
Duhovnik gin j en poklekne k postelji, z njim vred pokleknejo še enkrat vsi domači in začno počasi moliti "Češčena Marija". Bolnik je še-petaje začel z njimi to molitev. Toda ko so prišli do "sveta Marija, Mati božja, prosi za nas . . ." je njegova glava omahnila na postelj in bil je mrtev. Njegova duša je pa vesela pohitela v večnost rešena po Marijini priprošnji.
Albert je ohranil samo iskrico ljubezni do Marije, pa je bil bogato plačan za to, — kajti Marija vse povrne!
Marija
pomaga.
H. B.
Vem, da bravci Ave Marije o tem ^'ti ne dvomijo. Prevečkrat so se 2e sami prepričali, da to ni le stara Pesem pridigarjev, ampak resnica, k' jo potrjuje na stotine, deloma naivnost čudežnih slučajev. Vemo P0 tudi, da jih je mnogo tudi mej n«šim narodom, katerega ljubezen Marije ni samo naša narodna haharija, ampak celo od tujcev pri-
znano dejstvo, da jih je mnogo pravim tudi mej nami Slovenci, ki takih zgledov o Marijini pomoči ne poslušajo več radi. Menijo, da so tu duhovniške in ženske izmišljotine, s katerimi se dela neke vrste duhovna reklama za Marijino češče-11 je. Razsoden človek, tako z nekakim potnilovavnim nasmehom govore, to pobožno blago tudi temu pri-
merno presoja. Kakor reklama sploh, tako tudi ta duhovna vedno bolj kriči, kakor je res.
Mi sami nismo pri tistih, ki vsako reč takoj za čudež razglase. Ne smemo biti, ker smo po poklicu proti vsakemu prazno in lahkoverju. Pa zopet ne moremo, ne smemo biti mej tistimi, ki vse to, za kar ne najdejo točasno v naravi zadostne-
ga vzroka, kljub temu na celi črti naravnim vzrokom pripisujejo. To je neke vrste popularizirani, mej ljudstvo zaneseni, verski modernizem, ki ga je papež Pij X. pred enim desetletjem obsodil, kot veri sovražno stremljenje. Res, da tu ne gre naravnost za verske resnice, a skušnja uči, da se tudi pri spodkopavanju vere navadno z malim začne, Naš slovenski Luter, Primož Trubar, se je najprej proti takemu "praznoverju",- vzdignil, ^ončal je pa v krivi veri, v katero je hotel speljati tudi vse naše pradede. Bi jih tudi bil, ko bi mu jih naši apostoli, škof Hren in drugi ne bili iztrgali. Zato mimogrede omenjamo — če bi se mi škofu Hrenu in drugim možem iste dobe ne imeli za prav nič druzega zahvaliti kot za to, da so
nam ohranili Marijo, je dovolj. * * *
Kar smo hoteli reči je, da nikakor ni zanamenje razsodnosti in, bi dejal, možke vere, če kdo vse zahvale Mariji za ozdravljenje in podobne slučaje, za katere ni zadostnega naravnega vzroka, kar v en koš praznoverja, ali lahkoverja zmeče. Tak kristjan le kaže, da ga je nezdrav duh populariziranega modernizma okužil, ki ga kaj lahko zvede, da bo še z vero prišel na boben.
Naj te vrste kristjani rečejo kar hočejo, mi verujemo, da Marija res uslišuje prošnje svojih otrok, ki se zaupno k njej zatekajo. Prepričani smo, da je v mnogih slučajih ozdravljenja, uslišanih prošnja itd., ki jih je doslej "Ave Maria" objavila, naša nebeška Mati res pomagala. Kaj pa je s posameznimi slučaji, o tem ima pa nezmotljiva sv. Cerkev zadnjo besedo, ne pa kaki maloverni nergači.
Da pa ti ne bodo mislili, da Marija samo ženskam pomaga, ali, da samo ženske še njej pripisujejo pomoč v stiskah in težavah, hočemo zdaj priobčiti zahvalo treh mož, ki gotovo niso kaki pretirani pobožnjaki. Tako-le nam sporoča eden v ime-
nu vseh treh:
"Bravci raznih slovenskih listov, se gotovo še spominjajo strašnega gozdnega požara, ki je minulo jesen divjal po državi Wisconsin. Ni moj namen o vsem tem obširneje poročati, saj je to že časopisje storilo. A dolžnost in obljuba, ki sem jo takrat naredil, me veže, da na kratko omenim, kako je bilo, ko je požar tod okoli nas divjal. Strašni, grozni, nepozabni nam ostanejo tisti dnevi in noči. Ogenj se je z veliko naglico širil. Že par tednov prej smo v daljavi gledali goste oblake dima. Noči so bile svitle kakor ob polni luni. A ker se nam je zdelo zelo daleč in je tudi bilo, smo mislili, da mi nismo v nevarnosti.
Le prehitro se je pokazalo, da smo se motili. Podnevi so se nam oblaki dima vedno bolj bližali, ponoči pa ognjeni stebri. Kako tudi ne! Suho je bilo vse, ker dežja ni bilo že cele tri mesece, vročina neznosna in še veter je pomagal, da se je ogenj hitreje širil. Preje ko smo si mogli misliti, sta bila dim in plamen v naši najbližji okolici. Noč in dan smo bili na nogah, da bi jima zastavili pot. Od same utrujenosti skoro nismo mogli več po koncu stati. Le zavest, da gre za naše vse, nam je dajala moč, da smo vstra-jali.
Jaz, komaj dveletni naseljenec na farmi, imam še prav blizu gozdnega drevja hišo in druga gospodarska poslopja. Bilo j.e neke sobote popoldne. Vročina neznosna, sila hud veter, ogenj vse na okoli. Gasili smo za žive in mrtve, a zastonj. Ko smo gasili tu, nas je od druge strani ogenj obkolil, da smo morali bežati, če smo hoteli oteti golo življenje. Jaz sem že obupaval, da bi mogel rešiti, kar imam, ako ne pride pomoč od zgoraj.
Okrog šeste ure popoldne. — Vse v dimu in ognju. Le še malo pa bo plamen objel moje skladovnice c'rv 'n druzega lesa, ki sem ga s trudom skupaj spravil, da bi mi vrgel za bližnjo prihodnjost potre-
ben denar. Mračiti se je začelo. Mi ki smo nosili vodo do smrti utrujeni. In vse ni nič izdalo, kakor bi olje zlivali na ogenj. Plamen je že poželjivo stegal svoje nenasitne krvave roke, da se oprime moje prve skladovnice. Meni je bilo pri srcu. kakor, da bi mi kdo kri pil iz njega. Vrgel sem se na kolena, pogledal proti nebu in s zaupanjem, kakor še nikoli zaklical: Marija, skoraj vselej, kadar sem te prosil pomoči, si me uslišala, pomagaj mi še v tej stiski, saj vidiš, da sem sam vse storil, kar je bilo v moji moči.
Komaj sem to izgovoril, zaslišim v daljavi neko bobnenje. Ne vem če grmi kali, pravim okoli stoječim-Oni pa pravijo, da se tako bobnenje večkrat čez dan sliši. Sicer pa že to ni kazalo, da bi bilo grmenje, ker je bilo vse jasno, niti enega oblaka m bilo nikjer videti. A sliši se drugič, tretjič, glasneje in razločneje. Z očmi smo si dejali, da bo vendar le grmenje. In res so se v daljavi pokazali črni oblaki, grmenje se je vedno glasneje in bližje čulo, tema je postajala. Mejtem se je ogenj oprijel moje prve skladovnice. Hiteli smo z vodo, da mu jo iztrgamo, dokler mu Bog ne ukaže: Stoj! Prve debele kaplje so začele padati. Še pa trenutkov in dež se je vlil kakor iz škafa. Ker je potem še celo noč dežilo, četudi ne več tako močno, smo bili rešeni.
Ker smo jaz in moja dva soseda, Fr. Morgal in Ant. Toleni, v teh težkih urah obljubili, da hočemo, če nas Marija usliši, to objaviti v njenem in našem listu Ave Mariji, ter ji poslati skromen dar, s tem spolnujenio svojo obljubo. Prilagamo $i-5°» vsak 50c in prosimo za objavo te zalivale. Iz dna hvaležnih src kličemo :
Naj se glasi do konča dni
Češčena si Marija Ti!
Ludvik Perušek,
Tioga, Wis.
Zakonska Koren sta bila sicer enega srca, hočem reči, da sta se radi imela, nista pa bila enega prepričanja. Ko bi se bila še v prepričanju strinjala, bi daleč na okoli ne bilo tako srečnega zakonskega para. To sta sama najbolj čutila. Zato sta si vse prizadejala, da bi se tudi v tem zedinila. Spočetka ji je on vsak dan razlagal Marksov rdeči evangelij in . hotel na vsak način še njo porude-Cfti, ona mu je pa z isto vnemo o-znanjala evangelij Kristusov, na katerega je tudi on enkrat prisegel, a Pozneje njemu in njegovi oznanje-vavki cerkvi hrbet obrnil. Ker se ne enemu ne drugemu spreobrnjenje 111 posrečilo, sta ostala vsak pri svojem. On jo ni več odvračal od cerkve, ona ga ni več gonila vanjo.
Toda, če bi trdil, da se Mrs. Ko-r_en po brezvspešnih poizkusih, mo-Za obrniti nazaj na pravo pot, ni Vec brigala zanj, češ zadosti je star, naj dela kar hoče, bi ji delal krivico. Kot dobri ženi, ki je imela srce za moža in mu bila uslužna v vsem, ar ni bilo zoper njeno vest in ve-r°> ji ni moglo biti vseeno, ali je sa-1110 po imenu ali tudi po življenju kristjan. Največ njene molitve in Sv- obhajil je šlo zanj, Marija naj bi J1 Pomagala ga spraviti nazaj na Pravo pot. Ko so začeli otroci spod-iscati in drug za drugim pohajati v je še podvojila svoje molitve. Je pač vedela, da sami ne bo mo-^°ce tako vzgojiti svojih otrok, ka-bi jih rada.Res da mož ni bil tak, J1 bi nalašč podiral, kar je ona sezi-j aJa, a dobro njegova verska brez-Dr>znost brez dvoma ni vplivala na ® roke. To so kazala že njih vpra-Sanja. Na potu v cerkev so jo več-
krat popraševali: Mama zakaj pa ata ne hodi z nami v cerkev in k sv. obhajilu?
Tako popraševanje jo je vedno zbodlo. Ko bi jo bili otroci opazovali bi bili zapazili, da je glede odgovora v zadregi. Na eni strani kot pametna mati ni mogla naravnost povedati zakaj, ker bi bila s tem očetu spodkopala ugled, otrokom pa dolžno spoštovanje. Na drugi strani jim pa zopet ni hotela vsega prikrivati, ker je upala, da bo molitev nedolžnih otrok dosegla, česar ona kakor je mislila, ni vredna. Kolikor je mogla obzirno jim je do-povedala, da je ata molitve potreben. Sam ne more veliko moliti, jim je pravila, ker ob delavnikih mora trdo delati, da jih preživi in obleče, ob nedeljah je pa počitka potreben, zato morajo pa oni bolj pridno zanj moliti. Otroci so bili videti s temi zagovori zadovoljni in so radi molili za trudnega ata, ki ne more v cerkev. Njej je bilo pa vedno težje pri srcu. Težke slutnje so jo mučile, da jih zna pozneje, ko bodo zvedeli resnico očetov zgled potegniti za seboj in vničiti vse njeno skrbi polno delo. Noč in dan je mislila, kako bi mogla saj otroke lepo krščansko vzgojiti in verne ohraniti. Toda konec njenega razmišljanja je bil vedno isti: Brez očeta ne bo šlo, najprej moraš njega pridobiti. In ga bom, je bil njen sklep, naj velja kar hoče!
Bilo je prvega maja. Mož je šel k rdečim Marksovim šmarnicam, žena z otroci pa k Marijinim "Otročiči moji" jim je ljubeče dejala po poti ves ta mesec je posvečen vaši nebeški mamici, ki vas ima še raji, kakor vas morem jaz imeti. Ta me-
sec ima ona ključe do vseh nebeških milosti. Česarkoli jo bomo prosili, bomo dobili. Kajne da bomo cel mesec pridno hodili k šmarnicam in "ves ta mesec je posvečen vaši nebeški Materi. "Bomo, mama, vsak dan bomo hodili k šmarnicam", so vsklikali drug za drugim, "pa vse bomo za ata darovali". Ti vskliki nedolžnih src so vkresali novo iskro upanje v njenem srcu. Po prvi šmar-nični pobožnosti je peljala svoj dragi drobiž k altarju Majniške kraljice, da ji izroči skupen sklep in priporoči svojo in svojih otročičev srčno zadevo. "Marija," je vzdihnila proseče, ko se je vrgla s svojimi malimi na kolena", ne bom ti razkladala, zakaj smo prišli. Saj veš kaj hočemo, našemu atu pokaži zopet pravo pot, ki jo je zgrešil. Če jo po tebi ne bo našel, je ne bo našel nikoli. Marija, ako jaz nisem vredna, da bi me uslišala, usliši te moje nedolžne male. Sklenili smo, da ti ne damo miru, dokler nas ne uslišiš."
In res kdo je bil mej najzadnjimi, ki so večer za večerom še klečali pred šmarniškim altarjem, ki je bil ves kakor en sam cvet? Mrs. Koren s svojimi otročiči. Vsak večer je Majniško kraljico na novo spomnila na svojo prošnjo in vsak večer jo je s prisrčnejšo molitvijo zalila. Dolgo časa je bila Marija videti gluha za njene in njenih malčkov prošnje. V nedeljo so že oznanili sklep šmarnic, a pri Mr. Korenu ni bilo opaziti še nikake spremembe. Njegove rdeče šmarnice so vedno mnogo dalje trajale kot v cerkvi. Šele pozno v noč je prišel odkod. Edina dobrota, da so otroci navadno že spali in niso videli kako je kot žival brez molitve hodil k počitku.
Predzadnji šmarniški večer. Vsi drugi so že davno zapustili cerkev, le . Mrs. Koren je s svojimi angelj-čki še klečala ob majniškeni altarju. Zdaj je tiha molitev vrela iz njenega srca, zdaj je na pol glasno vzdih-nila, da se je plaho ozrla okrog sebe, če jo ni morda kak nepoklican slišal. Otročiči, dasi po naravi tako nepočakani, so potrpežljivo vstraja-li ob njeni strani, ker so vedeli, da gre za ata. Zakristan je že pokukal iz zakristije, kdaj bo tudi ta mati s svetim drobižem odšla, da zapre cerkev. Toda prizor, ki se mu je nudil, je bil prelep, da bi si ga upal motiti. Brez posebnega opa-zovavnega daru je lahko spoznal, da se ta žena v obupnem, a vendar zaupnem boju bori z Marijo. Celo njeno obličje je govorilo: Marija predno daš iz rok ključe majniške kraljice moraš še mene uslišatf.
Istočasno kakor ona pred niajniš-kim altarjem, se je on doma boril z Marijo. Druge vačere ga kar ni zdržalo doma. komaj je čakal, da je prišel v krog svojih somišljenikov. Ta večer ga pa kar nič ni mikala običajna družba. Še nekako silil se je od doma, nazadnje je pa le doma ostal. Nažgal si je svojo priljubljeno smodko,-se vsedel v naslonjač in pustil svojim mislim prosto pot. Naenkrat so bile v stari njegovi domovini. Preromale so vsa pota od zorne, brezskrbne mladosti, do takrat ko ga je skrj> za vsakdanji kruh gnala čez morje, v to drugo njegovo domovino. Tudi druge-krati so se mu misli večkrat ukradle čez ocean v leta, ko mu je življenja maj s cvetjem posipal pot.— Toda ti spomini, kakor so bili sladki, mu niso bili po volji. Kakor hitro se jih je zavedel, je nekako nejevoljno stresel Iglavo, kakor da bi ga kake prav sitne muhe pasjih dni nadlegovale. Tudi ta večer se jih je spočetka otepal, a so -ga tako o-pojili, da se jih ni mogel otepsti. Kar nekako obsedli so ga. Ne vem kolikokrat 11111 je smodka ugasnila, tako se je zatopil vanje.
'AVE MARIA"
Očetova hišica tam pod Gorjanci, na lepem solčnem kraju, prijazna Marijina kapelica ob njej, zelena trata pred njo, kamor je v zgodnji pomladi hodil poslušat, kdaj bo prva trobentica zatrobila, da je pomlad tukaj, vse to je v tako živi podobi romalo mimo njega, kakor da bi pravkar doživljal. Kakor začarani so mu drugače hitro se menjajoči spomini obviseli na majniških prizorih otroških let. Sprva se jih je ustrašil, ker so jih prepletale zlate nitke vere, ki jo je on že zdavnaj
zavrgel. A se je čutil preslabega, da bi se mogel iztrgati iz njih opojnega objema. Kar čutil je ne mrzlo ampak gorko roko že zdavnaj mrtve mamice, kako ga za ročico držeč pelje na polje s seboj, kako ga ob znamenju prime za drobno desnico in mu napravi križek, kako sta s sestrico v bližnji senci, kjer se je mamica vbijala s težkim pomladnim delom, povijala raznobarvene cvetlice v vence in šopke, da bo na večer Majniška kraljica v svežem cvetju, kako ga je nazaj grede mamica vzdignila, da je sam obdaril Marijo in Jezuščka s svežim šop-
kom, kako se je po skromni večerji cela družina zbrala ob znamenju, da splete Kraljici maja duhovni rožni venec. Ti spomini so se mu tako živo prerili v ospredje, da je pozabil kaj je. Srce, ki mu prej žena z vso svojo ljubeznivostjo i'1 mogla blizu, mu je ob teh majskih prizorih postalo mehko, kakor je bilo takrat, ko jih je v resnici gledal-
Za trenutek se je predramil iz te naravne zamaknjenosti, prižgal zopet ugaslo smodko in samega sebe spraševal, kako, da se danes teh vzne mirljivih spominov kar ne more o-tresti, čimbolj se jih oteplje tembolj silijo vanj. Še predno je mogel dati odgovor na to vprašanje, je bil že zopet pri kapelici na rojstnem domu. Pa kako ali so prejšno Marijino podobo nadomestili z novo? Saj mi je Marijin res materinsko ljubeznjiv obraz, ki sem ga gledal kot otrok, še dolga leta stal pred očmi. Ta pa je tako mrk in žalosten, kakor bi ne bil Marije Pomočnice ampak Sedem žalosti. A glej tam prihajajo mati! Tudi oni so vsi žalostni in potrti in še ne pogledajo me ne.— Mati, ali ni res to druga podoba, kakor je je bila nekdaj? Debele solze mesto odgovora. — Mati jaz ne razumem vaših solz. — Sin moj, jaz pa razumem zakaj se tebi Marijin obraz in izraz drugačen zdi, kot se ti je zdel nekdaj. Njena podoba, njen obraz in izraz je isti, spremenil si se ti. O ko bi bil ti še vedno tisti, ki je nekdaj delal šopke in ple* tel vence, da ob angeljevem pozdrav-ljenju okrasi svojo'nebeško mater Majniško kraljico, še prav iste mile materinske poteze bi odkril v njenem obličju. Toda tvoje nekdaj tako nedolžno oko je utemnelo, zato le temno vidi. A sin moj, povej nU odkrito, kakor si mi nekdaj vse p0' vedal, kar ti je težilo srce, kdaj si bil bolj srečen, ali takrat, ko ti je podoba Marije pomočnice iz domačega znamenja še jasna stala pred očmi, ali danes ko jo motno in mrko gledaš pred seboj, ker je tvoje oko motno? Po v »j mi, prosim, ne
prikrivaj mi!	kaj mu vendar je, da je tako pobit	v cerkev . . .
Mati ... je kriknil na pol glasno	in zamišljen. Ko je pa videl, da Težko so se Marijini otroci pb-in se stresel, ko je začul po stopnji-	ne more utajiti, ji je vse priznal, kar	slavljali od majniškega altarja, kačah korake žene z otroci. Skoraj	se je ta večer z njim godilo. Pa	kor Se otrok težko loči od matere, nejevolen je bil, da so mu odgovor	tudi ona mu je povedala, kako se je	Skoraj vsak se je po končani zadn.p v ustih pretrgali. Rad bi bil pri	istočasno borila zanj z Marijo. Oba	majniški pobožnosti še malo pomuf kril, kaj se je ta čas godilo v nje-	sta bila prepričana, da je tu mogoč-	dil v cerkvi. Nazadnje je pa Kore-govem srcu, pa ni mogel. Podoba	na in milostna roka Majniške kra-	nova družina le sama ost-ila, seveda žalostne Marije pomočnice v doma-	ljice vmes. Pozno v noč je že bi-	tudi ata z njo. Da, njemu se je še čem znamenju, jokajoča njegova	lo, ko se je končno odločila Mariji-	najmanj mudilo domov, * toliko je mati ob njem in njeno neodgovorje-	na zmaga. Zakonska Koren sta pr-	imel svoji Materi po dolgi ločitvi po-no zaupno vprašanje, vse to je pre-	vič skupaj padla na kolena in se ji	vedati. A ko so se slednjič le vzdig-več preoralo njegovo dušo, da bi se	prisrčno zahvalila za prejeto milost.	nili je maj šel z njimi. \ cerkvi je ne pojavilo tudi na zunaj. Nekaj	Speči otročički pa so se smehljali,	bil končan, pri Korenovih se je še-časa se je otresal ženinih vprašanj,	ker so jim menda angelji povedali,	le začel.
da bo odslej tudi ata hodil z njimi
F. Krizostom Sekovanič O.F.M.
TI SI TISTA,
Solnce mlado se je vspelo čez ažurni svod.
Bliskov sto je zagorelo: vnel se je obod.
Sredi bisernega trona
plava ona — blažena . . .
Zvezdice so njena krona, žezlo — lilija.
Rajski pajčolan se vije preko tihih gor.
Na poljane žejne lije rahli rožni zor.
O Marija, ti si tista, stokrat blagoslovljena,
vsa nedolžna, snežno čista majniška Gospa.
TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ
Piše Rev. J. C. Smoley.
SESTA NEDELJA PO VELIKI-NOČI.
Pa tudi vi bote pričevali.
—Jan. 15,27.
Kristus Gospod je obljubil apostolom, da jim pošlje sv. Duha, Tolaž-nika, in da bo ta Duh pričeval o njem. In dodal je, obrnivši se k apostolom: "Pa tudi vi bote pričevali".
O čem naj bi ti pričevali? O Kristusu Gospodu.
O tem pričevanju hočem danes z vami premišljevati. Naša dolžnost je namreč, da vedno in povsod pričujemo o Kristusu. On sam je rekel: "Vsak torej, ki bo mene spoznal pred ljudmi, njega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih". (Mat. 10, 32-33).
Kako pričuj 1110 toraj mi o Kristusu? Tako, kakor so pričevali a-postoli.
Apostoli so pričevali o Kristusu :
1. Z besedo. Neprenehoma so oznanjali njegovo sv. vero, kakor jim je ukazal: "Pojte po vsem svetu, in učite vse narode, učeč jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam za-povedal". I11 to nalogo so navdušeno vršili. Komaj je prišel sv. Duh nad nje, razšli so se po širnem svetu, povsod oznanjevali sv. evangelij, povsod učili, da je Kristus Sin Božji in naš Izveličar. Trpeli so preganjanja in muke, a to jih ni o-strašilo. Oznanjali so Krista in branili vero pred Judi in pagani.
Prijatelji, tako je bilo pričevanje apostolov. Tudi mi moramo pričevati. Tudi mi moramo nauk Gospodov oznanjati. Res, da vsak ne mo-
re biti apostol, ne more biti škof, ne more biti duhoven, da bi- iz priž-nice oznanjal Gospodovo besedo.— Toda prav vsak, vsak brez izjeme, pravim, lahko oznanja Kristusov nauk doma, v družini, lahko ga o-znanja, brani in zagovarja v javnem življenju, v svojem poklicu, po društvih. Kjerkoli smo — in če bi bili med samimi nasprotniki — povsod spoznavajmo našo sv. vero in branimo njena načela! Ne pripustimo, da bi nam naš najdražji zaklad, sv. vero, sramotili!
Neka gospa je potovala s svojo hčerko in nekoč obedovala v gostilni, kjer je bilo zbranih že več gostov. Govorilo se je o raznih stvareh, seveda tudi o veri, o Bogu itd. Posebno sta bila dva mlada moža, ki sta zaničljivo govorila o veri in Bogu. Nikdo si jih ni upal zavrniti. Končno je pa vstala mlada deklica in rekla: "Tako se pa ne sme govoriti o ljubem Bogu". Vse je obmolknilo, vseh je brio sram. Eden starših gospodov je potem vstal in rekel: "Prav imaš, hčerka, tako se ne govori o Bogu!"
Vidite, kako je ta nedolžni otrok pričeval o Bogu? Ta otrok je vedel, kaj je njegova dolžnost? Dragi moji, naj nas to dete ne osramoti. Sramotilo nas pa bo, če bomo stali pred nasprotniki in molčali.
2.—Apostoli so pričevali o Gospodu z dejanji. S kakimi dejanji? S tem, da so po veri, katero so' učili, tudi živeli. Kristus jih je učil: "Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega srca, iz cele svoje duše, in iz vse svoje misli". In ljubili so ga, božja zapoved jim je bila nad vse. Judje so jim grozili s kazni-
jo, a kaj so apostoli odgovorili:—• "Boga treba bolj slušati ko ljudi! Bog jim je bil nad vse! — Tako moramo ravnati tudi mi. Bog nad vse! V vseh naših delih kažinio ljubezen do bližnjega, da se bodo 1 nad nami spolnile Gospodove besede: "Po tem vas bojo vsi spoznali, da ste moji učenci, da bote ljubili drug drugega". I11 tako bomo tudi mi z dejanji pričevali o Kristusu.
3.—Apostoli so pričevali, ker so z radostjo prenašali križe.
Mnogotere, križe, pravim. Gospod sam jim je rekel: "Izdajali vas bodo v zbore in v svojih shodnicah vas bodo bičali. Pred glavarje i'1 kralje vas bodo gonili zaradi mene .. . In vsi vas bodo sovražili radi mojega imena. (Mat. 10, 17, 22) "Iz shodnic vas bodo metali, pride ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da stori Bogu službo". (Jan. 10, 2.) In vse se je dopolnilo. Toda z ' radostjo so prenašali apostoli vse muke, veseli, da morejo vero v Kristusa zapečatiti s svojo krvjo.
Prijatelji, od nas nikdo ne zahteva krvi za Kristusovo vero; toda preganjanj zaradi vere imamo tudi mi dovolj. Vzemimo v roke nasprotne liste, knjige, koliko obrekovanj, koliko laži! Prenašajmo to potrpežljivo, veseli, da moremo kaj za svojega Odrešenika trpeti. "Ako vas svet sovraži, vedite, da je "ie' nč prej sovražil . . . Ako so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas" (Jan. 15, 18.) In dodal je: "Blagor vam, ko vas bodo kleli i" preganjali in vse hudo zoper vas laž' njivo govorili, zaradi mene, veselite se in radujte, ker vaše plačilo je 0-bilno v nebesih". (Mat. 5, 11-12O
Ob času francoske revolucije so bile k smrti obsojene (14. junija !?94) vse sestre samostana Mont-martre. Na javnem mestu naj bi bile vse obglavljene. Rablji so prišli po nje z vozom, in veselega obraza so stopile sestre na voz. Nato so očitno spoznale vero v Kristusa ln pričele peti: Salve regina, Če-scena bodi Kraljica!, kakor pri pogrebih sester. In pele so pesem po Parižkih mestnih ulicah, pele so jo, so stopale na morišče. In pele So jo, ko je padala glava za glavo Pod sekiro. In ko je naposled predstojnica samostana kot zadnja vklo-nda svojo glavo pod sekiro in je sekira dovršila svojo nalogo, tedaj še ^ je umolknilo petje. Divje mno-z,ce, ki so navadno pri obglavljenju kričale, so groze molčale . . . Tiho so poslušale petje redovnic, ki so pojoč s svojo krvjo pričale o Jezusu
Kristusu.
In kar so storile slabotne redovnice ob času grozne prekucije, tega mi, prijatelji, ko nam ne grozi ni-kaka nevarnost, ne mogli storiti? Se bomo H morda vsled sramotenja, ^sled napadov nekaterih brezvercev tn odpadnikov bali, pričevati o Kristusu? Bog nas varuj kaj takega! Danes teden bomo praznovali ve-cerkven praznik — spomin dne-Va> ko je bil poslan sv. Duh nad a-Postole. Sv. Duh jim je dal moč, da s° Povsod neustrašeno oznanjali Kri-®ta> tolažil jih je v trpljenju, tako a so bili križi njihova radost. Mo-urio na binkoštni praznik tudi mi, ( a bi prišel sv. Duh tudi v naša sr-°a> da bi tudi nam dal svojo moč, a bi tudi nas tolažil, da bomo tudi kakor apostoli, vedno zvesto pridali o Kristusu. Amen.
binkoštna nedelja.
In bili so vsi napolnjeni s sv.
Duhom.	Dej. Ap. 2,4.
^ar je Kristus apostolom pri slo-Pri zadnji večerji obljubil, zgo-.0 se je danes. Apostolsko dejali6 nam pripoveduje: "Ko je prišel ^koštnl dan, so bili vsi učenci sku-
paj. In nagloma je vstal z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki, kakor plameni in obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s sv. Duhom".
Ta dogodek praznujemo današnji praznik. V prvi vr3ti sicer slavimo tretjo Božjo osebo, sv. Duha; opominja nas pa današnji praznik i-stočasno, da bi prosili sv. Duha za njegove darove. Za katere darove naj ga pa prosimo? Kake darove pa je prinesel apostolom? Prišel je sv. Duh v podobi ognja in vetra. Ogenj sveti in greje — označen je v njem dar luči in ljubezni; veter je močan, silen — označen je dar moči. In o teh darovih premišljujmo danes!
Dar luči je prinesel sv. Duh apostolom.
Tri leta so hodili s Kristusom, vendar niso še vseh njegovih naukov razumeli. Gospod sam je rekel pri poslednji večerji: "Še mnogo vam imam povedati, toda sedaj ne morete nositi". Človek, živeč v zem-skih skrbeh, se kaj težko dvigne v nebeške višine. Tako je bilo tudi pri apostolih. Mnogih stvari niso razumeli. Kristus je rekel, da je prišel oznanjat in širit kraljestvo božje — apostoli so mislili na svetno kraljestvo. Kristus je rekel, da bo dal svoje Telo v hrano, oni niso razumeli duhovnega pomena te obljube. Treba je bilo apostolom luči, svetlobe. Zakaj jim ga rti dal Kristus? Zato, ker je to lastnost tretje božje osebe, sv. Duha. Kristus uči — sv. Duh razsvetljuje; Krisus seje — sv. Duh pripravlja zemljo duše in jo obseva z žarki milosti.
Ni li to krasen dar sv. Duha? I mi ga tako zelo ptrebujemo — toliko stvari ne razumemo! Kristus pravi: "Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost"! — Mi iščemo to kraljestvo na svetu, in iščemo njegove krivičnosti! Krisr
tu s je rekel: Kruh, ki vam ga jaz dam, je moje telo, kdor je ta kruh, bo živel na veke!" Mi hrepenimo po vsakem drugem zavživanju bolj., kakor po sv. obhajilu. Prosimo sv. Duha, naj nas razsvečli, da bomo hrepeneli po tem, kar je v naše zve-ličanje!
Dar ljubezni je prinesel sv. Duh apostolom.
Res, da šo apostoli že prej ljubili Izveličarja, toda ta ljubezen ni bila popolna. Nepopolna, se vprašate? Vsaj so hodili že 3 leta za Kristusom, zapustili so dom, svoje čolni-če, jezero, mreže, sploh vse in šli za Gospodom — in vendar naj ne bi bila njihova ljubezen popolna? Ni bila, dragi moji! Z njih ljubeznijo je bilo spojenega še mnogo sa-moljubja. Pomislite na Petra, kako je vprašal Gospoda: "Vse smo zapustili, kako bo naše plačilo?" Hoteli so imeti plačilo za svojo ljube--zen ! Niso ljubili Gospoda radi njega samega, pričakovali so marsikaj od njega, in taka ljubezen ni čista, zato so pa tudi, ko je bil prijet, ko je bilo treba trpeti, takoj pobegnili. Ko je pa prišel nad nje sv. Duh, je postalo vse naenkrat drugače. Njihovo srce je plamtelo ljubezni. "Kdo nas bo ločil od ljubezni Gospodove?", vprašuje sv. Pavel. "Trpljenje? Težave? Glad? . . . Gotov sem si, da niti smrt . . . nas ne more ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu" (Filip, i,- 23.)
Prej so se bali križa, potem so ga ljubili. Spomnite se na Petra, kako je bil vesel, da bo umrl kakor Gospod, na križu, spomnite se na Andreja, kako se je razveselil, ko je zazrl križ, na kterem je imel biti križan. To je bila popolna ljubezen.
Take ljubezni potrebujemo tudi mi. A naša ljubezen je mnogokrat tako nepopolna. Dokler nam Bog daje svoje dobrote, ga ljubimo, ko nam pošlje križ, trpljenje, godrnjamo, bežimo, kakor so bežali apostoli. Dokler je dobro z Bogom, smo pri njem; ako pa grozi kaka nevar.
nost, kako nasprotstvo, ga zapuščamo — da mnogi so, ki ga izdajo, kakor ga je izdal Judež. To ni popolna, to ni čista ljubezen. Zato pa prosimo danes sv. Duha, naj vžge v naših srcih plamen čiste, popolne ljubezni do Boga!
Dar moči, sile, je prinesel sv. Duh apostolom.
Začetkom je apostoli niso imeli. Zanašali so se na se, a so se goljufali. "Če bi se vsi nad teboj pohuj-šaii, jaz se ne bom!" je zatrjeval pri zadnji- večerji Peter Gospod". "Ko bi moral umreti s teboj, jaz te ne bom zatajil!" In glejte, preprostega dekleta se je Peter tako prestrašil in zbal, da je Gospoda zatajil. In kako so vsi pobegnili, ko so vojaki vje-li in zvezali Gospoda.
Ko je prišel nad nje sv. Duh, minul jih je ves strah. Napolnjeni so bili z močjo. Sli- so iz hiše, kjer so se iz strahu pred Judi skrili in neustrašeno oznanjali Krista! Slišite
Petra! "Možje Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi znano in zaslišite moje besede . . . Jezusa Nazareškega, moža potrjenega od Boga med vami z močmi in s čudeži in znamenji . . . ste po rokah krivičnikov križali in umorili . . . tega Jezusa je Bog obudil, česar smo priče mi vsi" (Dej. Ap. 2, 14). Tako je govoril Peter pred množico. Je to res tisti Peter, ki- je še le pred kratkim časom zatajil Gospoda pred slabotno žensko? Enako oznanja besedo božjo Janez, ljubljenec Gospodov, ki je pobegnil, ko so Gospoda vjeli! Istotako neverni Tomaž, ki od strahu ni hotel niti verjeti, da je Kristus res vstal od mrtvih. Od kod ta moč in neustra-šenost? Sv. Duh je prišel nad nje: "Napolnjeni so bili vsi s sv. Duhom".
Pojdimo dalje! Apostoli so šli med Jude in pagane, bili tepeni, bi-
čani, vrženi v ječe, mučeni, usmrče-ni, vsi so umrli, razun sv. Janeza, mučeniške smrti. Odkod ta moč. odkod ta sila? Bila je dar sv. Duha.
Dragi, prosimo tudi mi sv.' Duha za moč. Tako slabi smo Tako hitro odpademo od Kristusa, tako hitro ga premnogokrat zatajimo. In vendar je rekel Gospod: "Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred' svojim Očetom; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, zatajil ga bom tudi jaz pred Očetom!" Potrebni smo tedaj sile, potrebni moči.
To.so darovi sv. Duha: dar svetlobe, ljubezni in sile. Prosimo in. molimo, kakor moli danes sv. cerkev: "Veni sanete Spiritus" — pr1' di, sv. Duh, razsvetli nas, vžgi v naših srcih ogenj goreče ljubezni, da bomo vedno neustrašeno spoznavali svojo vero in tudi po sv. veri živeli. Amen.
M-	■:-	* —— v—=	-s	ft

-
■
Dragi naročniki lista Ave Maria!
Mnogokrat čujemo prošnjo, "zakaj ne naredimo list Ave Maria v tednik".	x
Toda naši naročniki pozabljajo, da smo to žc naredili, da, da smo še več naredili, da izhaja "Ave
Maria" dvakrat 11a teden in sicer pod imenom "Edinost".
Vsi se še dobro spominjate, da smo bili prisiljeni sprejeti "Edinost" radi tega, ker je prihajalo toliko dopisov, za list "Ave Maria", da jih nismo mogli več sprejemati. Tudi se je izražala želja, da bi v listu "Ave Maria" pisali samo nabožne, svete stvari, vse drugo kakor politiko, dopise, pa bi naj priob-čevali drugje. In zato ker nismo mogli "Ave Maria" same narediti 11a več, kakor 11a vsako drugo soboto, zato smo pa sprejeli list "Edinost".
Zato kdor hoče imeti celo "Ave Maria", mora biti ob enem tudi naročnik lista "Edinost".
Zato vabimo vse svoje naročnike, naj nam za mesec maj pomagajo, da razširimo list "Edinost" kolikor naj več mogoče po slovenskih hišah. Kdor izmed naročnikov lista "Ave Maria" še nima "Edinost", takoj danes naj si jo naroči! Ne bode mu žal!
Lepo prosimo vse svoje naročnike in pri-jatelje, naj ta mesec maj posvete zlasti pridrži agitaciji za list "Edinost". Naj za mesce maj Mariji na oltar prineso svojo naročnino in naročnino ka-kejra svojega prijatelja.
Zlasti priporočamo "Edinost" tistim, kateri še ne bero radi pobožnih stvari. Nekateri pravijo, da je "Ave Maria" preveč pobožna za nje. Dobro! Naroči- naj si ali naročite za take "Edinost".
EDINOST STANE NA LETO SAMO $3.00.
Kedor se bode v mesecu maju naročil na "Edinost", dobi posebno nagrado v obliki krasnega rožnega venca iz biserov v vrednosti $1.00. Enako, kedor pošlje naročnino za kakega novega naročnika. In sicer velja to samo za nove naročnike za celo leto. — Sedaj pa na delo!

m
j
"AVE MARIA"
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888.
A. M. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
aooo-2oo4 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte sel
ZA NOTARSKA DELA
kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, se obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrežem.
Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj!
Pisma naslavljajte:
J. JERIGH & M. ZELEZNIKAR
(SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost"
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
SEIZ BROTHERS
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbir, ko nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d.
Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
21 Barkley Street, New York-
Telefon: 5985 Barcley.
Katoliški Slovenci zave-vedajte se svoje dolžnosti in podpirajte!
"KATOL. ČASOPISJE."
*************************** +	J
I ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. £
* + + + + + + + +
Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo.
GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi.	-
NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili »o vedno na razpol ago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
Anton Grdina, 1053 E. 62nd St.,
Trgovec in pogrebnik
Cleveland, O.
* * *
t *
* * * * * *

"AVE MARIA"
S slabim želodcem ni vspeha!
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
Zlata kolajna
San Francisco I9I5
Veliko darilo
X * 4. 4>4* 4.4.4. 4« 4» 4» 4» 4« 4» 4« «5 * 4» 4» 4»4 *	*
*	X
4*	*
*
4* 4* 4* 4*
4* ♦
4» +
4> 4» 4» 4» 4»
4»
4» 4» 4»
4» ♦
4»
«a>
4» 4» 4» 4 4 4 4» 4» 4» 4» 4 4» 4» 4»
4» *
+ +
4» 4» 4» 4»
4»^
4»
f
Panama 1916
TR1NERJEV0 AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast, ojači živce in celo telo. Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.
Trinerjeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja,
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si > njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se skopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111
4.4. ^4.4. 4.4» «y*<4*.4»4"4.'4.4»* * *