j
9H
my
LAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
tklktoh PISASNS: 4«87 cobtlandt. Interred u Second-Clan Mattar, September ti, 190S, &t the Poet Office at Hew York. K. T., under the Art of Ckmgrem of March 3, lt7i.
TELEFON PUBAJtNE: 4«87 OOETULXDT.
NO. 57. — STEV. 57.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 10, 1915. — SREDA, 10. MARCA, 1915.
VOLUME XXIII. M LETNIK Trrrr\
NA VZHODNEM BOJIŠČU SE VRŠE BREZPOMEMBNI SPOPADI. DVAJSET FRANCOSKIH BOJNIH LADIJ PRI OTOKU MALTA.
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MORAL ODSTOPITI.
rusi SO pognali nazaj v severnem delu rusko poljske obe krili nemške armade. turška in angleška poročila si zelo nasprotujejo. nekaj utrdb OB zalivu saros razdejanih. pogajanja med avstrijo in italijo. kriza je
Odstranjena, bolgarski ministrski predsednik se je na tihem pogajal z
rusijo in anglijo. rusko brodovje je obstreljevalo turško pristanišče.
Položaj na vzhodnem bojišču. • segli. Veliko njihovih bojnih la-Petrograd, RusSjn. «». marca. — Je poškodovanih, med njimi Onim ruskim četam, ki so operi-j"Queen Elisabeth ", rale v okolici Suva)ki v severnem !
delu Rusko Poljske, se je posre-i	Slabo vreme.
< ilo pognati levo in desno nem-j Pariz, Francija. !♦. marca. — ško krilo n- koliko nazaj, doeiin [Mornariško ministrstvo je danes s.- nahaja centrum nemške arma- j podalo o operacijah zavezniške-de if vedno \ okolici Sinina v u-iga brodovja sledečo izjavo:
| Včeraj je dospela angleška
boj-
t rje n i h postojankah.
I<evo nemško krilo s,, nahaja j na ladija U(^ueea Elizabeth" "v sedaj pri Mariampolu. desno pa spremstvu štirih križark v dar-ined (trodnom in Avpnstovom. ]danelsko ožino in začela s svoji-N'emcem preti velika nevarnost, j mi 15-palčnimi topovi obstrelje-da bi jih Rusi ne obkolili. Cene-j vati utrdbe.
ralni *tab nemške armade bo po-j Operacije zelo ovira slabo vre-
klieal nemške čete izpred Osove-ca, ker te trdnjave kljub vsem naporom doaedaj še niso mogle zavzeti.
Poročilo ruskega generalnega štaba.
Petrograd, Rn*ija. 9. marca. — Generalni štab ruske armade je fy oj zvečer izjavil: — Včeraj so bili na eel i fronti med Xjem-nom in Vi«lo »ilno vroči boji. Xa-ša kavalerij« je zaplenila veliko *ovražniškejra materijala.
Na eesti, ki vo»li «>,1 Kolna do l^omše. smo odbili vse nemške napade. Kljub silnim izgubam stoje Avstrijci še vedno v ofenzivi. IPri vasi Studence se je posrečilo [pregnati i/, strelnih jarkov dva ruska bataljona.
me.
Utrdbe pri Smirni.
Pariz, Francija. 9. marca. — Iz Smirne poročajo, da niso krogi je zavezniških bojnih ladij napravile v pristanišču dosedaj še nikake škode. Neka križark a je naletela na mino in se potopila.
Kapitan nekega pa mika je videl pri Malti 22 francoskih vojnih ladij, ki so plule proti zapadli. Skorajgotovo so namenjene k Darila nelam.
Bitka pri Ahwazu.
Amsterdam, Holandsko. 9. marca. — iz raznih turških poročil je razvidno, da so izgubili Angleži v boju pri Ahwazu -UK) mož. Število padlih Turkov ni znano.
Car odpotoval na Finsko.
Petrograd, Rusija. 9. marca. —i*	........
ran Nikolaj .j, (,ancs odpotoval	Jurskih pristanišč.
fftdrfngsfors na Fin-
nd tnka ! sken
Avstrijci prodrli rusko bojno črto.
Dunaj, Avstrija. 9. marca. — \ Karpatih smo odvzeli Rusom več zelo važnih postojank. Vjeli srno 2M<k) ruskih vojakov, zaplenili nekaj strojnih pušk in veliko množino vojnega materijala. Hfieijelno poročilo šefa avstrijskega generalnega štaha se glasi: Na Rusko Poljskem so se včeraj vršili le brezpomembni boji. V Lzapadnem delu Galicije in v Kar-Ipatih so imele naše čete precej-[Šiije uspehe. Na nekem mestu smo prodrli rusko bojno črto in 'jeli pri tej priliki 2'tOO ruskih Ivo lakov. V vzhodnem delu fJali-|cijc in v Rn kov i rti vlada mir.
Obstreljevanje Dardanel. Berlin, Nemčija. 9. marca. — |V Carigradu je bilo uradno raz-UrUšeno. <1* j* položaj pred Dar-Idanelami neizpremenjen. Včeraj |amo precej poškodovali neko (francosko kri/arko in neko an-rleško bojno ladijo. Turške utrd-so nepoškodovane.
Bnver paaa pri utrdbah. Berlin, Nemčija. 9. marca. — Dopisnik nekega tukajšnega ča-»opisa je odiel v spremstvu En-rer paše k Dardanclam in na last-ie. oči videl, kako izborno strelja tuKka artilerija na sovražnike !>ojne ladije. Zavezniško brodovje je oddalo doaedaj najmanj šest tisoč strelov na turške utrdbe; i niso napravili skoraj nika-code.
ikusi zaveznikov, da bi i avoje čete na polotoku is, *o ae izjalovili. Carigradako prebivalstvo je riČano. da a« zaveznikom ne posrečilo zavzeti Carigrada.
. _ obstreljevanja Berlin, Nemčija, 9. marca. — Carigrada poročajo, da rttao
Petrograd, Rusija. 9. marca. — Ruska admiraliteta je izjavila, da je rusko brodovje obstreljevalo turško pristanišče Zuguldiak in uničilo več pristaniških pomolov. \ tem pristanišču so se ponavadi turške bojne ladije preskrbovale s premogom.
Poškodovana je samo ruska križarka "Almaz'\ na kateri je eksplodirala šestpalčna granata in ranila tri mornarje.
Turški uspehi v Kavkazu.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Iz Carigrada poročajo, da so tur-vke čete zavzele ob kavkaški meji več zelo važnih postojank.
Ruska porodila o zmagah.
Petrograd, Rusija. 9. marca. — 1'radno poročilo ruskega generalnega štaba v Kavkazu se glasi: Onostran reke Corok so zavzele naše čete več zelo važnih postojank in pognale sovražnika s silnimi izgubami v beg. Da bi preprečili Rusom vhod v turško Armenijo, so poslali Turki v kraje, ki leže zapadno od Tabriza, veliko množino svojega vojaštva.
London, Anglija, 9. marca. — Neka tukajšnja brzojavna agentu ra je dobila iz Petrograda brzojavko, da so vjeli Rusi od začetka vojne pa dosedaj 4 turške paše, .m častnikov in 17.67;» turških vojakov.
Grško poročilo.
London, Anglija, 9. marca. — Iz Aten poročajo, da zavezniško brodovje neprestano obstreljuje dardanelske utrdbe in da jih je že veliko razdejalo. ' Daily Tele-graphu" so sporočili: Ko je dospela angleška bojna ladija "Queen Elizabeth" v morsko ožino je začela obstreljevati utrdbo Matidos in jo v kratkem času razdejala. Uničenih je tudi nekaj u-trdb ob zalivu Saros. Zavezniško brodovje se nahaja sedaj 15 milj
še ničesar do- v morski ožini.
Rusija in Anglija.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Kakor vse kaže, se bodo zavezniki sprli zaradi Dardanel in Carigrada, če ga zavzamejo. Rusko časopisje odločno zahteva, da naj Anglija natančno pojasni, kaj da misli glede Carigrada. Kusko prebivalstvo je baje le pod tem pogojem pripravljeno nadaljevati z vojno, če dobi zagotovilo, da bodo pripadle Dardanele in Carigrad Rusiji.
Svarilo rimskega časopisa.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — 'Popolo Romano" pravi, da se bo 7. napadom na Dardanele obnovilo celo orientalsko vprašanje. Časopisje že sedaj svari zaveznike pred posledicami in pravi, da bodo iz tega vprašanja nastali konflikti. katerih ne bo nekdar konec. Italija in balkanske države pazno zasledujejo vse dogodke in bodo do konca branile svoje interese. če bodo v nevarnosti.
Grško ljudstvo ni z zavezniki.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Grško časopisje odločno dementi-ra vse vesti, ki pravijo, da je grško prebivalstvo navdušeno za vojno in da hi se najrajše pridružilo zaveznikom. List "Kronos7* piše: <Jrkom niti v glavo ne pade, da- bi igrali v sedanji vojni tako nlogo kot jo igrajo Kauadci. Indijci. Avstralci in Egipčani.
Avstrija in Italija.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Včeraj sta se začeli pogajati Italija in Avstrija in upati je, da bodo pogajanja uspešna. Vojna nevarnost med obema državama je za vselej odstranjena.
Rumunska bo nevtralna.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Dopisnik petrogradskega časopisa
Rječ"' se je pogovarjal z nekim bivšim rumunskim državnikom. Diplomat mu je rekel, da bo ostala Rumunska na vsak uačin nevtralna. Za rumunsko ljudstvo je zopetno zavzetje Besarabije veliko večjega pomena kot pa zavzetje Sedmograške. V Besarabiji so Rusi skoraj popolnoma zatrli narodnostni čut tamošnjih Rumu-nov, dočim ni Avstrija kratila Runiunom na Sedmograškem ni-kakih pravic. Dosedaj sta prosili Rumunsko pomoči samo Rusija in Francija, ne pa Anglija. Angleški poslanik v Bukarešta je zavzel čisto drugačno stališče kot njegova tovariša, francoski in ruski poslanik.
Bolgarski kralj Ferdinand.
London, Anglija, 9. marca. — Bolgarski kralj Ferdinand dela na vse načine na to. da bi se Bolgarska ne pridružila zaveznil^ Ministrski predsednik Radoslavov se je na tihem pogajal z Rusijo in Anglijo in že izdelal potrebne načrte, kako bi Bolgari napadli Carigrad. Ko je kralj Ferdinand zvedel o tem, ga je prisilil, da je takoj odstopil.
V splošnem zasleduje bolgarski kralj Ferdinand isto politiko kot grški kralj Konstantin.
Z zapadnih bojišč. Boji pri Arras-Lorette.
Pri Arras-Lorette so baje zavzeli Nemci dva francoska zakopa. Boji v Champagne.
ANGLEŠKO POROČILO.
Obstreljevanje kraja Steenstrae-te. Pri Mesnil so bili Francozi u-spešni ter ujeli mnogo Nemcev.
Posip ob panamske« prekopa.
Panama, 3. marca. — V sled posipa ob CuMira zarezi, severno od (.iold Hill, niso mogle včeraj- voadtl ladije skosi kanal. Upa se p«, da bo promet
jutri zopet otvorjen.
BerLn, Nemčija. !>. marca. — Nemški generalni Stab je objavil danes sledeče poročilo »lede položaja na zapadnem bojišču: "V gorah pri Lorette so zavzele naše čete dva nadaljna francoska zakopa. 1'jelo se je šest častnikov in 250 mož ter sta nam padla v roke dva strojna topa in dva majhna topa.
Boji v Souain v Champagne še niso končani. Severoiztočno od Mesnil se je pripravljal sovražnik na naskok, vendar pa je naša artilerija preprečila ta poskus. Sneg in megla ovirata operacije v Vogezih. Nadaljuje se z boji zapadno od Munster in severno od Sennheim.
Pariz, Francija. 9. marea. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi: "Iztočno od Steenstraete, južno od Dixmude. so otvorili Nemci včeraj zvečer ostro obstreljevanje, kateremu so sledili brezuspešni naskoki. Več nemških naskokov pri Reicha-ckerkopf v Vogezih se je z lahkoto odbilo."
Na večer je bilo objavljeno sledeče poročilo:
"V Belgiji smo odbili iztočno od .Steenstraete en nemški naskok. Severno od Arras. pri Notre Dame de Lorette. divja že celi dan bitka, ne da hi se za vršil a kaka važnejša izprememba. V Champagne so se vršili ostri spopadi, kojih rezultat je bil za nas ugoden. Med Souain in Perthes smo odbili dva naskoka ter pridobili na ozemlju.
Severoiztočno od Mesnil-les-Hiirlus smo napredovali za kakih 200 metrov.
Angleško poročilo. London, Anglija, 9. marca. — Oficijelni informacijski urad je objavil danes poltedensko poročilo angleškega vrhovnega poveljnika v Franciji, generala Freneha. V poročilu se glasi, da je situacija v ozemlju, katero imajo zasedeno angleške čete. ne-izpremenjena in da se je doseglo v nekaterih distriktih uspehe. Nemška artilerija je bila nekoliko živahnejša, ne da bi dosegla znatnejše uspehe.
Otvoritev belgijske akademije.
London, Anglija, 9. marca. — Glasom neke brzojavke iz Ber-gen-op-Zoom. Holandska. se je včeraj zopet otvorilo akademijo lepih umetnosti v Liege in sicer v poslopju, v katerem je bil preje nastanjen štab civilne garde.
Angleške bombe so ubile civiliste.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Nemško vojno ministrstvo je danes objavilo, da so bili ubiti trije belgijski civilisti vsled bomb, katere so vrgli v Ostende angleški avijatiki.
Opozicija nemških socijalistov.
London, Anglija, 9. marca. — Iz poročil iz Berlina je razvidno, da so stopili soeijalistieni člani pruskega deželnega zbora v javno opozicijo proti finančnim odredbam vlade, predlaganim v iz-venrednem proračunu.
!
Štirinajst mrtvih vsled eksplozije.
London, Anglija, 9. marca. —r Neka Central News brzojavka iz Amsterdama poroča, da je bilo pri eksploziji nekega nemškega arzenala v Antwerpenu ubitih štirinajst oseb, dočim je bilo 70 ranjenih.
Podmorski čolni
potopili tri parnike.
Nemški podmorski čolni torpedi-rali v bližini Liverpoola tri angleške parnike.
objava admir alitete.
Pri potopu enega parnika je baje utonilo 37 mornarjev. Ostalo moštvo rešeno.
London, Anglija. 9. marca. — V zadnjih 24 urah so nemški podmorski čolni potopili tri angleške trgovske ladije. Tozadevno poročilo je izdala danes zvečer admiraliteta. En parnik se je tor-pediralo pri Liverpool u. drugega nedaleč od Scarborough, tretjega pri Hastings.
Domneva se. da je utonila posadka enega parnika. broječa :»3 mož. Rešil se je le en. Posadke o-stalih dveh parnikov se je rešilo. Objava admiralitete se glasi sledeče :
"Angleški parnik "Tangistair. • i7;56 ton. je bil danes zjutraj oh I2..'i0 torpediran pri Scarborough. Parnik je imel posadko mož ter se je rešilo le enega.
Parnik " Blaekvood12-iO ton. je bil danes zjutraj potop lje od nekega podmorskega čolna v bližini Hastings. Posadko broječo 17 mož. se je rešilo ter prevedlo v New Haven.
Angleški parnik "Princes«; Victoria7', 1108 ton, je bil p-»topljen pri Liverpool, ne da bi s.- ga poprej obvestilo. Posadko 24 mož se je prevedlo v Liverpool.'
Domneva se. da so bile te izgube rezultat skupnega napada podmorskih čolnov.
Delovanje nemških podmorskih čolnov in nemški listi.
Amsterdam, Holandsko. 9. marca. — Nemški listi priobču-jejo kratka poročila glede voženj podmorskega čolna "U 16". kateremu poveljuje poročnik Hansen. Coin se je vrnil v Kiel ter je baje v trinajstih dneh potopil pet parnikov. "T* 8" je baje istotako potopil pet parnikov.
Parnik "La Touraine" v pristanišču.
Havre, Francija, 0. marca. — Francoska admiraliteta je uvedla obširno preiskavo glede vzrokov požara, ki je izbruhnil na parniku "La Touraine'7. Parnik je dospel včeraj v pristanišče ter se je ob 4. uri popoldne izkrcalo vse potnike. Admiral Charlier mornariškega ministrstva in ravnatelj Dnorot parobrodne družbe sta se takoj podala na krov ter sta imela pogovor s kapitanom parnika. Admiral Charlier bo predložil ministrstvu poročilo glede te zadeve.
Glasom izpovedi kapitana ni vladala med potniki n<ikaka panika ter tudi ni bil parnik v neposredni nevarnosti. Signal za pomoč se je oddalo le kot varnostno odredbo. Ker pa je pointer parnik "Rotterdam" takoj na pomoč, so ostali vsi potniki popolnoma mirni.
Parnik "Rotterdam" je nadaljeval svojo pot od Prawle Point, Anglija, potem ko se je zadušilo ogenj ter sta dospeli na lice mesta dve francoski križarki, 'Gui-chen' in 'Dupetit Thouars', ki sta pospremili parnik v pristanišče. Iz izpovedi kapitana Cous-sinn-a je razvidno, da se je zapazilo ogenj v soboto ob 2. uri zjutraj in da je bil v nedeljo ob polnoči že pogašen.
Položaj v Mehiki. Akcija administracije.
Proti Vera Cruzu se je odposlalo dve ameriški bojni ladiji, "Washington" in "Georgia".
TRDITVE CARRANZE.
On in Obregon trdita, da so poročila pretirana od ljudi, ki si žele intervencije.
Sneg v Teran. V severnem deln d rta ve Texas je padel preeej debel sneg, ki ne je pa hitro atajal.
Zaupnica Japonski.
London, Anglija. O. marca. — V poslanski zliornici je izjavil danes Sir Edward tJrey, da ni nobenega dvoma, da bo Japonska upoštevala pogodbo z leta 1905. v kateri se garantira neodvisnost ln integriteto Kitajske z enakimi trgovskimi pravicami za vse narode.
Delaware proti ienski volilni pravici.
Dvrer, Del.. 9. marca. — Poslanska zbornica v Delaware je danes z 22 proti ft glasovom odklonila resolucijo za ustavni amendment s katerim bi se podelilo ženskam volilno pravico.
Washington, D. ('.. 0. marca.— General Obregon je s svojo armado zapustil glavno mesto, ne da l>i kaj odredil v varstvo slednjega. Zastopniki Ville v Wash-ingtonu so danes zvečer objavili, da ima Zapata zopet v roki kontrolo nad Mexico City, vendar pa to še ni potrjeno na podlagi uradnih poročil.
Poročilo, da je tajnik Bryan Amerikancem v Mexieo City mi-svetoval. naj odidejo iz mesta, se je danes objavilo.
Odgovor Carranze na svarilo
ameriške vlade. Washington, D. C., 0. marca. — General Carranza je danes odgovoril na svarilo ameriške vlade. V odgovoru zamkuje trditve zastopnikov inozemskih šil glede situacije v glavnem mestu. V ust-meni izjavi napram konzulu "Sil- ,1J:1
sedaj «»1» Clyde, spoznali, da je plača <•1» Clyde in Tviic boljša kot pa ob ]».•-laware in ob Iludsonu. nko »r namreč UfMišteva kupno vrednost denarja za živila, obleko in udobnosti življenj«", -o-
limanu. katero se je danes predložilo predsedniku in kabinetu, pravi Carranza. da so 'izmišljene vesti, da je general Obregon skušal preprečiti dovoz živil v glavno mesto. Predsednik in kabinet sta vzela odgovor na znanje.
Istočasno pa je dobil podad-miral Fletcher povelje, naj odpošlje eno križarko in eno bojno ladijo pred Vera Cruz. Poveljniku atlanttiškega brodovja v Onan-tanamo se je prepustilo izbiro bojnih ladij in Fletcher je naročil križarki "Washington", ki se nahaja sedaj v haitskem vodovju ter bojni ladiji "Ueorgi-r sedaj v Guantanamo, naj odplo-veta proti Vera Cruzu.
"Washington" je zastavna ladija oddelka križark atlantiške-ga brodovja ter ima na krovu 002 mornariška vojaka ter 41 častnikov. "fieorgia" je ena prvih bojnih lad^j tretje diyizijp ter ima na krovu 684 mož in 49 častnikov.
Obe bojni ladiji bosta dospeli v četrtek zvečer v Vera Cruz.
Situacija v mehiškem glavnem mestu.
Washington, D. C.. 9. marca. — General Obregon je izdal danes izjavo glede situacije v glavnem mestu. Glasom te izjave je položaj čisto drugačen kot ga slikajo različni inozemski poslaniki in časnikarski poročevalci. Obregon popolnoma zanikuje gotove trditve, dočim označuje druge kot zelo pret'irane. Reakcijonarne sile skušajo baje spraviti v Združene države napačne informacije glede situacije v Mexieo Citv ter s tem diskreditirati stvar konstitu-cijonalistov.
Posvetovanje delavskega tajnika.
Washington, d. <\, !>. mana. - Delavski tajnik Wilson j«' sklici! danes uradnike I nited Mine Workers k «veto van j u jrie<Ie načrtov, k:it;.. bi la!o končati premogarsko stavko iz-ločnem Ohiju. Stališče pnmojrarjev sta zastopala predsednik .John White n podpredsednik Frank Hayes. Delavski tajnik se trudi na vse naeine. «Ja bi lovedel do končanja stavke. Dokler ne bo prepričan, da so izčrpana vsa tozadevna sredstva delavskega tajništva, se ne bo obrnil na predsednika s prošnjo. naj stori nadaljne korake.
Kljub temu pa se predsednik zelo zanima za sitnarijo. Za sedaj -o [N.sest-niki rovov, ki se nočejo spnšf-ati v ni-kaka pogajanja.
Parnilii v nevarnosti.
St. Johns, X. F.. !>. marea. — štirje pomiki, ki so odšli na lov na morske pse. "Terr;i Nova". "Viking". "Krik" in "Diana", so I »i 1 i danes nedaleč od St. Lavrence zaliva presenečeni <>d ledu. Preteč snežni vihar jih bo morda vrgel na obal. V celem se nahaja na pa mikih 0Tb mož.
Zahteve Japonske.
Pekin, Kitajska. !♦. marca. — Obvestilo japonskega poslanika, predloženo kitajskemu ministrstvu za zunanje zadeve, se razlaga na Kitajskem v smislu, da bo Japonska uporabila silo. ako Kitajska do marca ne ng<idi njenim zahtevam.
Kitajska sicer ne smatra japonskega obvestila za ultimatum, a vlada je zelo vznemirjena in predsednik Juau-Ši-Kaj je sklenil popustiti v toliko, kolikor je to dopustno z ozirnm na narodno čast.
Opij na parniku.
Camden, X. J., ft. marea. — V kabini nekega kitajskega mornarja na jiarni-
ku "Silverceder", ki je dospel danes sem iz Perzije, .se je našlo količino opija. vredno $2000. Celo, iz 23 m«« obstoječo posadko se je aretiralo in opij so zaplenile vladne oblasti.
Prohibieija v New Yorku.
XewyorSki župan Mitchel je včeraj izjavil, da bi priporočil akcizno postavo. ki bi razdelila mesto v Številne okraje. Glasovanju v teh okrajih bi se prepustilo odločitev, ali naj ne sploh zapre gostilne, ali naj ostanejo odprte Sest dni na teden ali pa sploh celi teden, tudi v nedeljo.
Situacija v Angliji.
Angleška vlada je dobila poluomoč da prevzame obratovanje. ITi.OOO delavrev hoče zastavkati.
London, Anglija. !♦. marea. — Angleški zakladničar David I.lovd «Ieorge je brez prejšne objave vložil danes amendment k postavi za deželno obrambo, v katerem zahteva vlada polnonioč, da prevzame vse obrate, katere potrebuje v vojne svrhe.
C lasu mi dosedanjih določb je lahko stavila vlada v* obrate p«rtl svojo kontrolo, ki <o zvezani s produkcijo vojnega materijala. Vložena predloga pa ji daje še veliko večjo pravieo. da vzame namreč p.M) svojo kontrol«« tudi naprave, ki ne izdelujejo vojnega materijala. kojih uporabo v vojne svrhe pa smatra vlada za potrebno. V utemeljevanje predloge je povdarjal zakladničar. da je za uspeli in potek vojne potrebna zadostna dobava munieije.
Glasgow, Anglija, i), mami. — Xad m.OOO delavcev v Clyde ladjedelnicah je sklenilo zastavkati prihodnjo s.iboto, ako se jim dotedaj ne dovoli zvišanja plače za dva <enta na uro.
London, Anglija. !». marca. Veliko zanimanje vzbuja tukaj imporiiranje rokodelcev i/. Združenih držav v ladjedelnice ob Clyde in druge distrikte v zvezi s tamošnjo stavko.
izdajatelj "Shipping World" pravi k temu, da dobijo s tem ameriški delavci priliko seznaniti se z indust rijel-nimi razmerami \i Angliji ter primerjati slednje z ameriškimi.
"Prav nič ne skrivamo svojega mne-da bodo ameriški delavci, ki delajo
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj signrno v roke naslovnikov. Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, iii nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'% ter priložite natančni Vaš nasloT, in one osebe, kateri se ima izplačati.
OCBl;
K	9	K	$
5____	.90	120 ....	20.40
10....	1.80 j	130....	22.1C
15....	2.65	140....	2:5.80
20....	3.50	150____	25.50
25....	4.35		27.20
30____	5.20	170____	28 90
35....	6 05	1H0....	30 60
40____	0 90	i ;*».-...	32 30
45.	7.75	200....	34 00
60....	8 50	250...	42.50
56....	9.35	300....	51.00
60....	10.20	350....	59 50
65....	11.05	400....	6S.00
70....	11.90	450....	76.50
75____	12 75	500....	84.00
80....	13.60	600 ...	1O0 80
85....	14.45	70O....	117.60
90....	15.30	smo____	134.40
95....	16 15	900,...	151.20
ioe....	17 00	1000____	168.00
110 ..	18 70		
Kar se cene sedaj jako spreminjaj«			
FRANK 8AKSE&, »t, IT«w York, ».X.
GLAS NAHODA, 10. MARCA, 1915.
"GLAS NARODA"
'Slovenic Daily.)
Owned and published by tbe
(Vovenic Publishing Co.
a corporation.) *	3AKSER, President.
L'UIS BEXEDIK, Treasnrer. 0.
/ of Buaineaa of the corporation and addresses of above officers : ortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za Cflo leto velja list za Ameriko in
Can&do......................$3.00
" pol leta....................... 1.50
* tato za mesto New York........ 4.00
' pot teta mesto New York ... 2.00
" rvrorjn ta V3e ieto----*.......
. "	" pol leta.............
" " ** četrt leta............ *•'<>
"gL\S XARODA" izhaja vsak dan »tvTcrnSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
^ "Voice of the People") tc«T7rvj every day except Sundays and Holidays.	,
L ubscnptiop yearly $3.00.
Advartiaement on t|re«nmt
Donii
lt podpisa in osobnoeti se ne Driobčujejo.	—
Denar e* blagovoli pošiljati pc —-
Money Order. Pri sprememb: kraja naročnikov pro-i:mc, d» se nam tudi prejii^je M*alii£e naznani, da hitrej« najdemo naslovnika.
L- .o^ooi in pošiljatvam naredite ta naslov: GLAS NARODA" v
52 Corn and t St., New York City.
Vlefoo 4€87 Cortland t.
Razširjenje vojne.
—o—
Politične posledice, katere se je napovedovalo, ko so pričele bojne ladije zaveznikov obstreljevati Dardanele, so se že pričele
k a 7 a t i
iii-ki ministrski predsednik V« nizelos j<* podal s svojim kabi iH't*>ni ostavko, ker je zagovarjal vmešavanje dežele v vojno proti Turčiji in s tem proti Nemčiji in Avstriji, in sicer proti grškemu kralju, ki je za to, da ostane Gr-^.ka nevtralna. Grška kraljica je sestra nemškega cesarja in njen upi i v na moža je videti dosti velik, da odvrne slednjega začasno od vmešavanja v vojno. Nemčija in Avstrija sta baje zagrozili, da 1 1 i napovedali Grški vojno, ; i hi slednja podvzela kak so v;.; i'n korak proti Turčiji.
S »tavo novega ministrstva se je /a s-daj poverilo nasprotuiku vii.' »avanja Grške v vojno. Sedaj -je treba le še čakati, ako se mu bo ta s stava posrečila in ako se mu bo nadalje posrečilo vzdržati svoje ministrstvo proti vojni stranki, ki i>ostaja z vsakim dnem močnejša in nplivnejSa.
< >£rožanje Carigrada od strani zaveznikov in izpremomba, ki bi nastala z osvojitvijo glede posestnega s;anja na Balkanu in v Mali Aziji, razburja ostale balkanske države prav na isti način kot Gr mvo. Ako poseže Grška v vojno, bosta mogli Iiumunska in Bul-g.i-ska komaj ostati mirni, ker b>> rta imeti vsaka svojo besedico 1111 t m, ko bo konečno razde-1 > evropsko Turčijo. Bulgarska. ki je dobila pred kratkim v Berlinu milijonov ]K>sojila, se baje za v /a me za Turčijo, seveda v lastnem interesu, dočim bo stala Ru-mun>ka, koje mobilizacija je že ko;.rana, na strani Rusije in s tem na strani Francije in Anglije.
Se veliko bolj važen kot nasi <»p balkanskih držav pa je oni ]talij<*, na katerega bodo isto tako upi i vali dogodki v Dardane-l&h in ob Bosporu.
Zadnja izjava Lord Greva, da nima Anglija nič proti temu, da dobi Rusija prosto pot v ocean, in dejstvo, da se je to izjavo tolmačilo tako, da bi ne imela Anglija nič proti temu, ako bi Rusija zasedla Carigrad, je spravilo Ita lijo v zelo čuden položaj. Dežela se je dosedaj odločno nagibala na stran zaveznikov in celo stremljenje nemške diplomacije je alo le za tem, da ostane Italija nevtralna, ker absolutno ni bilo misliti na vmešavanje dežele v prid Av atriji in Nemčiji. Splošno razpoloženje je tudi danes tako, da se more postaviti Italija le na stran zaveznikov in v prvi vrsti proti Avstriji. Izjava Greya, katero se je v Italiji tolmačilo tako, da je Anglija '/.*" obljubila Carigrad Rusiji, ter agresivno razpoloženje Grške, pa je dovedlo do sla-»i jjra razpoloženja raed Italijo in *a\ezaikL
"Giornale d* Italia", ki 6icer ni vladni organ, a vendar predstavlja politično večino, ki stoji za vlado, se je postavil vspričo novega položaja na stališče, da j«1 za Italijo težko še nadalje vstraja ti pri svojem nevtralnem stališču. Napad brodovja zaveznikov na Dardanele je spravil v ospredje tri velike probleme, ki se globoko tičejo interesov' Italije. Ti so izjava Sir Edward Greva, glasom koje naj bi imela Rusija prost dostop do Sredozemskega morja, nadalje uničenje ravnotežja na Balkanu in razdelitev azijske Turčije, ki bi se tikala ravnotežja v iztočnem Sredozemskem morju.
Je pa še nadaljni moment, ki bo pripomogel k temu, da bodo stopile v vojno še nadaljne, dosedaj nevtralne države.
Številne teh nevtralnih držav, posebno Italija, so izdale velikanske svote za vojne priprave. Ako pride do sklepanja mini, ne da bi se dejanski udeležile vojne, potem ne morejo svojih stroškov naprtiti premaganim v obliki vojne odškodnine. To bo pa zelo važen faktor pri sklepu, ali se hoče vst raj at i pri nevtralnosti ali se pa udeležiti vojne.
Kot vse kaže, bo stopilo v krvavi vojni ples še par nadaljnih, dosedaj nevtralnih držav.
skih fantov: "Slava slovenskemu narodu, dokler bo Dunaj stal!" A to se je hitro pozabilo. Vprašam vas, dragi rojaki, kaj ni na
čelu vlade danes še ravno tista oseba, kakor je bila pred par desetletji?! Ali ne stoji več Dunaj?! Kje je tista slava in spoštovanje, ki so o njem vpili tedaj na vse grlo?! Vprašam vas. ki ste bili v vojaških suknjah v Celovcu in Gradcu, kakšno slavo in čast ste uživali tam? Ali vam je kdo rekel, da ste Slovenec? Ne, nikdar niste kaj takega slišali, ker rekli so vam: "Verfluchter vvindiseher Hund!" Take in enake psovke se mečejo na nas, kljub temu se pa še vedno potegujete zanje, svoj narod pa potiskate v kot. Gotovo se kot dobri kristjani držite načela : Ce te kdo udari po enem lieu. nastavi mu še drugega. — Pozdrav vsem Slovencem in bratom Hrvatom! — J. G.
Gašpurjeva smrt.
Yohcghany, Pa. — Že dolgo ča sa berem Vaš list, pa dosedaj še nisem čital nobenega dopisa iz te naselbine. Zato Vas prosim za malo prostora v Vasem listu. Delavske razmere so prav slabe. Pi Ščalka, ki kliče na delo, se oglasi enkrat do dvakrat na teden, in še takrat nam ne pusti vsemogočni Rockefeller pošteno prijeti za pik in lopato. Tu nas je večina peelar-jev. Generala smo imeli do sedaj na Sutersville, Pa., pa se je preselil sedaj radi slabili delavskih razmer na farmo. Zato poživljam vse pečlarje, da si izvolimo nove ga vodnika, staremu enakega. Zadnji teden sta nas obiskala "Jaka po pragovih" in "Luka Potrkač" ter sta se izrazila jako pohvalno o našem pečlarskem klubu. Vsi pričakujemo boljših časov, a dosedaj je ostalo vse v obljubah. Veseli predpustni čas nam je minul brez vsakih koristi, gotovo zato, ker nam manjka boljših polovic. — J. S., pečlar.
Cleveland, Ohio. — Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti, tembolj me pa veselijo slovenski rojaki tu v Clevelandu, ker se tako zanimajo za Slovensko ligo. Seveda samo tisti, ki se zanimajo za slovenski narod v stari domovini, kjer trpi toliko krivic pod habs burško vlado. Tukajšnji socijali sti seveda se izražajo, da ni bilo treba ustanoviti še nobene lige. S tem so ravno sedaj pokazali, kako zelo se zanimajo za svobodo, ki jo imajo vedno na jeziku. Zato sve tujem, da se vsi, ki so nasprotni, objamejo z bratovsko ljubeznijo okrog vratu in si ustanove svojo zvezo, z Amerikanskim Slovencem in Proletarcem na čelu. Potem bodo morda še kaj ukrenili za slovenski narod. Pozdrav vsem trezno mislečim Slovencem sirom Amerike in kličem: Živijo Slovenska liga in brez strahu na prej! — J. D.
Cadillac, Miril. — Ali bolje re čeno "vas na Pozabljenem", ker še nikoli nisem videl nobenega dopisa iz tega kraja. Peščica Slovencev nas je tukaj skritih ravno tako, kakor sta se skrila nekoč Adam in Eva pred Bogom, ker sta jedla prepovedan sad. Kar se tiče delavskih razmer, so še precej dobre v primeri z drugimi kraji. Vse tovarne delajo s polno paro, vendar še to malo število brezposelnih tukaj ne more dela dobiti, ker po zimi drže le toliko delavcev, kolikor jih slučajno potrebujejo. Vsak, ki dela, si pa delo tudi drži, zato ne svetujem nikomur sem za delom hoditi pred poletjem. Akoravno sem zaposlen ter delam kakor mula, vendar prebiram o prostih urah marljivo časopise, v katerih vidim marsikaj zanimivega. Velikokrat se mi tudi čelo zmrači, ko vidim, kako se naš slovenski narod burka med seboj kakor morski valovi. Veseli me, ko vidim, kako se trudi toliko dopisnikov, da odpre rojakom oči, da bi se
ozrli malo v preteklost, sedanjost in bodočnost. Nekoč mi je prišla docela podrapana knjiga v roke, kjer se opisuje boje slovenskih vojakov v Bosni proti Turkom in kjer hvali cesar junaštvo sloven-
PROŠNJA IN ZAHVALA.
Rojak John Zupan piše:
Hvala vam za vse darove, katere ste mi poslali. Pet dolarjev sem poslal za rent, z drugim denarjem sem si pa kupil moke, nekaj kave in_ sladkorja. Tukaj je taka draginja, da skoraj ni ti oni ne morejo živeti, ki si kaj zaslužijo. Kako bi živel jaz, pohabljen za celo življenje, z bolno ženo in nedoraslimi otroci, če bi mi rojaki ne priskočili na pomoč. Vsem darovalcem se vsi skupaj zahvaljujemo iz dna srea. Bog vam stokrat povrni! Bodite prepričani, da vas ne bomo nikdar pozabili. Prva molitev, ki sem jo naučil svoje otroke, ji* molitev za naše dobrotnike. Bog vam daj preljubo zdravje in vso srečo, ki si jo sami želite! Še enkrat najsrčnejša hvala od družine
John Zupan-ove.
Grove City, Pa.
Vsi nadaljni darovi bodo pri-občeni v Glas Naroda.
Darovali so:
Little Falls, N. Y. Charles Le-skovec $1.50; Fanv Turk $1.25; John Susman $1.00; Fanv Masle 75č; Kati Mihevc 50<\ (Charles Leskovec, nabiralec.)
Cheat Bridge, AV. Va. Frank Mulec 7oč; po 50^: John Debe-vec, Jožefa Debevee, John Dolenc, Josip Stražišar, John Kos, Andrej Tekavec, ^Iaks Rozman, Anton Sain, Frank Otoničar, Fr. Svigelj, Anton Glažar, John Baraga, Anton Okovič, John Klan-čar, Jožef Kolij in Peter Mlakar; po 25<1: Tomaž Ivovšea, Jožef Knap, Jožef Požar, John Gendič, Jožef Kristelj, Jožef Sušman, Lu-dovik Vadnal, And. Korošec, Jožef Pavlic, Alojzij Lačman, John Nered, Frank Dodič, Jakob Škr bee, John Turk, Frank Švigelj, Anton Hrabar, John Hiti, Frank Sain, Anton Dodič, Frank Štru kelj, Martin Valenčič, Alojzij Švigelj, John Baudek in Frank Rožanc; po	Matija Šparen
blek, John Zadnik in Neimenovan; Jožef Šantelj 12^; Anton Udovič (Nabiralec John Dolenc.)
Canonsburg, Pa. Peter Hrovat 40e.
nartford, Wis. Po $1.00: Ant. Bahar in Marjeta Stenovec.
Cleveland, O. Neimenovan
Humbert, Pa. John Korošec 45č.
Minneapolis, Minn. Ig. C. Arko $1.00.
Virden, 111. Anton Stupar $1; po 50^: Frank Lesjak in Joe Dik-son; Jakob Volkar 30^; po 25^: Josip Ulčar, Cecilija Stupar, Martin Zalokar, Blaž Eeskov.šek, Janez Roznič, Karol Petrie, John Salomon, John Oblak, Frane Reven, Franc Petcrlin, John Rup-nik, Evgen Simone ml., Franc Stempiiiar, Franc Kuhar, Neža Kuhar, Josip Jurak, Simon Kavčič, John Bevčar, Josip Turšič, Ignacij Stupar, Joe Stupar, Peter Ferjančič, P. Venucini, W. C. Hervvood, C. L. Let rop, Jos. Čošt, Henrv Giompo, David Pasoli, D. Gigeti, Dominik Jerše, Fr. Von-čina, John Vidergar, Joe Orešnik in Anton Vidergar; po Ant. Urbas in Florijan Goričan; John Deželak 10č. (Anton Stupar, doma iz Dobernič na Dolenjskem, nabiralec.)
Rojaki, pomagajte revežu in darujte mu še kaj!
Uredništvo.
Iščem svojega očeta FRANKA ADAMIČ. Doina je iz Male Raene, fara Kopanj, pošta Ču-šperk. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se sam javi. — Joseph Adamich, Box 292, Ely, Minn.
Nakup vina za armade.
Napisal Mat ko.
Pri mizi poleg peči je sedel tesar Gašpur. Sam je bil. brez družbe, brez prijateljev, a ni mu bilo dolgčas. Z rokama se je naslanjal na mizo, gledal srepo v prazno kupico in modroval sam s seboj. Včasih se je ozrl k sosednji mizi, kjer je razlagal Rogačev Peter številni družbi svoje doživljaje v Galiciji. Strašno j«* bilo tam gori. krogi je so švigale kakor bi rojile bučele; tu je padel vojak, tam dva, trije, večkrat cela vrsta — smrt je imela bogato žetev. Redkim je bila sreča mila, med temi tudi Petru, ki je bil ranjen samo na roki. Moral je v bolnišnico, kjer so mu dali dopusta štirinajst dni.
Pozorno so ga poslušali vsi in tudi Gašpur je ujet nekaj besed, ki so ga prisilile k modrovanju. In Gašpur je mislil, glasno mislil ter tako-le modroval:
"Vojna, kajpada, vojna! Ljudje se "koljejo, tepejo, streljajo in ne vem. kaj še vse. Čemu je tega treba? Doma bi ostali, dela jim ne zmanjka, če se ga le hočejo lotiti. Gospod so rekli danes pri pridigi: "Vojna je šiba božja." Gospod že vedo. kaj rečejo. Možje in fantje so odšli na vojno, doma pa smo ostali starci, otroci in ženske. Kaj boš, s tem ni nič! Kdo bo delal, kdo sejal? Ženske so preslabe, starci ravno tako, na otroke pa sploh ni misliti, da bi kaj opravili. Hm, križ je z nami, velik križ je, če je vojna. Hm!"
Gašpur je pogledal v steklenico in pomislil, da bi bilo dobro, ako bi mu krčmarica prinesla še četrt in ko vina.
Krčmarica je prišla ter nagovorila Gašpurja:
"Kajne, enega še?"
"Naj se pokadi! Enega še, šentjanževec mora biti!"
Krčmarica se je ozrla še na sosednjo mizo in takoj odbrzela k vinski omarici, kjer je napolnila steklenico z vinom.
V sobi se je delal mrak. Postave pivcev so se zabrisale, obrazi so postali nejasni, le ogorki cigar so žareli v mraku kakor kresnice. Tedaj se je spomnil Gašpur, da se vrača od desetega opravila, da ima daleč domov tja gor do lesene koče pod Jevšnikovim svetom. In na cekar se je spomnil, na tisti cekar, ki ga je vedno spremljal v mesto in v katerega je vselej naložil raznih potrebščin za cel teden. Gašpur je mrmral dalje:
"Nekaj moke, kos slanine, šest zavojčkov tobaka — kaj je to? A odšteti sem moral tri krone — zaslužek dveh dni. Nič ne bi re kel, ko bi še mogel tako delati kakor prejšnje čase; ali človek se postara, opeša in jaz sem se. Oko ne nese, roka se trese, tesar pa mora imeti bistro oko in mirno roko, drugače je bruno, kakor bi ga z motiko okopal." — Nalil si je kupico, izpil v dušku in nadaljeval z modrovanjem: "Takega bi imel vsak dan, pa se ne bi nikoli pritoževal. A kaj hočem! Siromak sem in siromak ostanem. Lesena kočica, greda poleg nje, v hlevu pa koza — to je moje premoženje. Prav nič se ne prito-žujem; stradal nisem, požrešnost pa je greh."
Gašpur je izpil, poklical krč-marico in plačal, i "Saj se ne mudi", norčevala se je ženska.
Gašpur pa ji je zabrusil v obraz: "Lepo sem se obnašal, pošteno sem plačal, zato lahko grem, kadar sam hočem. Lahko noč!"
Nataknil je eekar na palico in odšel pri zadnjih vratih.
Lepa, hlatkia noč ga je objela. Milijon zvezd ga je pozdravilo in inu ponudilo spremstvo do doma. Pod nogami je škripal in ječal led, ki se je naredil po mlakah in lužah. Gašpur si je zapel suknjo, kajti noč je bila hladna.
"Poldrugo uro hoje", je pomislil, "težava bo."
Zunaj mesta se je ozrl na breg in zadovoljno pokimal.
"Tam gori pod tisto široko njivo je moja ljuba kočica. Moje oko jo vidi, četudi je noč krogin-krog. Skrita je kočica, drevje krog nje zapira pogled, nepoklicanim ljudem in prav je tako. Če bi bila velika, z apnom pobeljena in z rdečo streho pokrita, videl bi jo tujec od daleč in dobil bi po-željenje po njej. Kdo ve, kaj še pride? Morda prilomasti sovražnik v dolino, in ko bi zagledal le-
nesem. Počivavšnikov komij, ti-j
sti. ki Časnike bere, je dejal, daj Ogrskemu poljedelskemu mini-držijo Turki z nami. V obraz sem'strstvu se je posrečilo pripraviti se mu nasmejal pri teh besedah. armadno vodstvo do tega, da bo Hotel me je imeti za norca, a jaz nakupovalo za armado rdeče vino prav dobro vem, da s Turkom ni in g;l b(Kie pošiljalo k armadi v
vlakih, ki bodo vozili do 1200 lil.
nič. Rajni dedej so mi pripovedo-1
vali nekdaj, da še pride Turek v našo dolino; po tiste lipe pride na Homcu, ki jih je zasadil, koje razgrajal tu okrog. Bog ne daj, da bi dočakali takega obiska! Rajši umrjem, kakor da bi prišel Turkom v pest. In po- moji koči bi bilo, in mojo marogo bi vzeli in jo zaklali."
Gašpurju se je storilo milo pri spominu na kočo in na kozo. Nehote se je ozrl krog sebe ter pospešil korake. Cesta se je začela vzdigovati in Gašpur je moral vzeti palico na pomoč, kajti starost ga je tlačila in naduha mu delala napotje. Prišel je do Plaz-nika; dva sta morala v vojno oil te hiše— gospodar in hlapec.
Nato je mislil:
"Oba sta odšla, hlapec in gospodar; lahko se, saj nima nikogar, ki bi ji pomagal. Ej, nadloga je vojna, nesrečo prinaša! Sko-ro se veselim starosti, ker mi ni treba v vojno. Vse so pobrali, vse je odšlo nad sovražnika. Bog ve, koliko jih je še živih! Ni šala, če ti prileti kroglja v glavo ali v srce in se zvrneš kakor snop. Pa ko bi le vselej tako zadela, da bi takoj umrl. Oprasne te po glavi, preluknja ti prsi, pa ne moreš živeti, ne umreti. Bolje smrt, nego tako umiranje. In v tem mrazu! Pravijo, da je v Galiciji še vse hujši mraz nego pri nas. Brrr! Kar ne smem misliti: jaz bi streljal, Rus bi streljal, pa bi me zadela kroglja v čelo... Radoveden
Ker na bojnem polju ni časa raz-takati, se bode vino poslalo v sodih, ki merijo do :{ hI. Oni ogrski vinogradniki, ki imajo rdeče vino na prodaj, se imajo javiti pri po-litični oblasti; vzorci se pošljejo poljedelskemu ministrstvu. Kakor poroča "Ogrska agrarna korespondenca", je ta akcija takoj izdatno zvišala vinske cene. Vino je dobro sredstvo proti nalezljivim boleznim in sploh dobro u-činkuje na moža, ako se ga zmerno užije. In za to že skrbi armad-no vodstvo, zato bi bilo tudi v Avstriji enakih nakupov želeti.
Samcumor bankirja.
V Budimpešti se je ustrelil znani bankir Danijel Eifer, bivši solastnik bančne firme Eifer & Adlerian, sedaj ravnatelj neke večje hranilnice. Eiferja so denarne skrbi pognale v smrt. Imel je namreč v zadnjem času velike izgube. Poznan je postal posebno po razkritju velikega finančnega škandala o nameravani ustanovitvi igralnice na Margaret nem otoku v Budimpešti.
[iščem svoja dva sina FRANKA in HERMANA MAUC. Ikma' sta i« Iga št. 1">. pošta StWue nec pri Ljubljani. Prosim, če j kdo ve za nju naslov, da mi naznani. ali naj se pa sama ogla-l sita svojemu očetu: Frank! Mauc, Box 44. Kregar. Pa. 10-12—3)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. A., Milwaukee, Wis. — IIva
la za poslano. Sedaj ne moremo priobčiti, ker primanjkuje prostora. Oglasite se še s kakim do pisora in agitirajte med tamkajšnjimi rojaki za Slovensko ligo Pozdrav!
V TEM VOJNEM C ASt
sem, če bi bil takoj mrtev. Vsi se!zan.mivvoj^h knj.* <n razgled
1 me. mafr.čnih predmetov, spominskih iepr.ih no
mi smilijo, posebno pa tisti, ki morajo v takem mrazu umirati. Borna je-moja koča, od saj očr-nela, a stokrat rajši sem v njej, nego v Galiciji za generala."
Pot se je vila navzgor skozi gozd. Pogostokrat se je izpodtak-nil Gašpur ob koreninah; ni zaklel, le zanirmral je ter presodil, da so korenine ponoči višje nego podnevi.
"Ko bi le korenin ne bilo", iz-pregovoril je polglasno, "strmine se ne bi ustrašil. Nekdaj, v mladih letih, takrat je bilo drugače, nisem se bal strmine in ne vremena ; šel sem skozi gozd ponoči ali podnevi in se nisem nikoli bal. Včasih je bila težava. Čez tri hribe, čez tri jarke sem šel težko naložen s tesarskim orodjem, pa nisem čutil ne teže, ne utrujenosti. O, takrat je bilo življenje zame, a zdaj je križ! Postaral sem se, sključeno hodim in le s težavo še vzdigujem puntovko in žatlovko; zato pa me ne prosijo več, da bi jim sekal les. Pozabili so name; kako ne bi, ko nisem skoro za nobeno rabo. Hvala Bogu, stoterna hvala, da imam vsaj svojo kočo! Ni izobilja, a kar je, je. Maroga me redi, njivica me živi; da bi vsaj tako ostalo, drugega si ne želim — pač: srečne smrti in milosti j ive sodbe božje."
Gozd je prenehal; pred Ga-špurjem se je odprl gol svet — Jevšnikov pašnik, nad katerim je samevala Gašpurjeva koča. Oddahnil se je, koje zagledal svojo kočo; skrivala se je med drevjem, a on je natanko razločil njeno streho, njene stene in njena nizka okenca, saj jo je poznal kakor svojo dlan. In ko se je približal koči za streljaj, slišal je žalostno meketanje svoje maroge.
"Sirota moja", jo je tolažil od daleč, "sama si ostala doma, nihče te ni napasel. Gotovo si pojedla vso krmo, ki sem ti jo priložil zjutraj v jasli. Čakaj, maro-gica, jutri te ženem v Jevšnikov rob, tam boš obirala listje in pulila suho travo. Ni kaj prida taka zimska paša, a boljši je kot nič-Da bi le vreme ostalo tako, kakršno je danes!"
Dospel je do koče, a ni še šel takoj v sobo, temveč v hlev k ma-rogi, da ji nasuje krme. Še le po tem opravilu je * stopil v nizko sobo.
"Hvala Bogu, doma sem! Težavna je bila pot, temna noč, a vrnil sem se pod svojo streho."
Počasi in previdno je zložil praznično obleko v Skrinjo, shranil nakupljene stvari v omarico ter se spravil pozno v noč k počitku.
(Pride še.) Prepovedan ixvoz.
Bolgarska vlada je prepovedala izvoz koruze ter odredila prisilne
Iščem svojo sestro ROZI MOR-GEL. Nahaja se nekje v .oko-; lici Pittsburgh a. Pa., že okrog;] <»>'-m let. Poročati ji imam ne-i kaj važnega iz .starega kraja, zato jo prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve! za nje naslov, da ga mi javi.— Barba Mačkovšek, Box 149, Vukon. Pa.	(10-12—3)
Rad bi izvedel za svojega brata* FRANKA GRBEC. Pred enim letom je bival v Burner, \V. Va. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi, ali naj se pa sam zglasi. imam mu jako važne stvari za povedati. — -Taeob Grbee. 6<>11 Benne Ave., Cleveland, O	(10-12—3)
IŠČem rojaka FRANKA JUEvJ^A. Pred T. meseci je bil tukaj vi Kellogg, Idaho, in sedaj biva nekje v M on tan i. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj se pa( satn oirlasi. — John Vidrih, P.] n. Box 743. Kellogg, Idaho. (9-11—3)
iev. britev, vsakovrstnih knjitr in .V vt>!iko vain h predmetov. Po" i I jamo >ra rojakom zastonj. Pi?r»-ponj.
SLOV. KNJIGARNA. 325 Washington St.. Milwaukee, Wis.
IŠČE SE
Slovenca, ki govori angb*ški je-j zik. da prevzame vodstvo v ple-l skarni za avtomobile. Razumeti se mora popolnoma v pleskanju av-i tomobilov. Dobra .plača in stalno] delo /a pravega moža. Pišite na Auto Metal Body Works. Inc., 350 Collins Ave., Pittsburgh, Pa.J
Iščem JURIJA in TONETA ('ERNE. Doma sta iz vasi Lipovce Iišt. G. občina Banjaloka, okraj Kočevje. Prosim ju. da se mi v kratkem času oglasita. John Susman, Box -51, Portland 31 ills. Elk Co., Pa.
(10-12—3)
ŽELIM DOBITI DELO
v kaki trgovini (store). Izucenj sem v stari domovini in sem de-| loval 7 let. V Ameriko sem prišel pred enim letom in ra/umem nia-\ !o tudi angleščine. Kdor me želil sprejeti, naj pošlje ponudbo pod]
naslovom:
Frank Prudich, 190 Southern Ave., Muskegon, (9-10—■>)	My-h,
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih država
Velikost je pri 28 palcih.
i j® Cena 15 centov.	i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko m&po cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, FraBeije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in VBak stane 50 centov.
Naročila in denar poslj'ite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
(10-11—3)
rekvizicije pri onih. trgovcih z ži-po hišico, po njej bi bilo. Sovraž-i vili, ki se ne držijo maksimalnih
__sik ? Na Turka se prav nič ne u* cen.
sraizianjaMiiiiLn^
Po znižani ceni!
| Amerika in Amerikami
ApUal	J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za"$2.50. Knjiga je Tesana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko Btroškov in se mu nikakor m (splačala, zato je cena s^icanm. da u vsaj deloma cokrf-Jejo ?eliki stroški. Dobiti je prit
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,	New York, If. Y
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMUSKTTT POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St., New York. N. T. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
V'
EE
Jvitsloianska

s
Katel. Jetineta
s
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA LAXT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
■ m\
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 X. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZT^NTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN YOG RICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN ATS EC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISKLAR. 308—6. St., Rock Springs, Wyo.
G. J. PORKNTA, Iiox 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEIi, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1. Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, £tv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, fitv. 114, Ely Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne po$i Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* pa na predsednika porot nepa porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
I* ruskega vjetništva j«* pisal Aloj/ij Kos. skladiščnik pri tvrd-ki Liib-g v Ljubljani, sin gospe Piroatove v Kolodvorski ulici št.
Služil j«* pri 4. stotniji 17. prstnega ]M>lka. t »d njejra ni bilo glasa <»d 20. avgusta. Pisal je iz Nistopolja. Pismo je bilo dano naj pošto decembra, v Ljubljano j«* <] odpelo čez 7 tednov.
Oglasil se je. Iz Tržiča pišejo: Med mnogimi pogreša ne i nahajal se je tudi vojak 27. domobranskega polka Frune Ovsenek, davčni isluga v Tržiču, ki že od meseca avgusta ni več bilo slišati o njem. Njegova mlada ženka s sinčkom j«' vedno pričakovala pisma, in ko se j«- raznesla vest, da je mrtev, ni hotela verjeti in le upala, da se gotovo vrne. V nedeljo, ko je vsa Evropa molila za blagodejni mir. je tudi ona poslala-gorečo prošnjo k nebu za srečno povrnitev, in glej, dopoldan dobi pismo od njega, da se nahaja v ruskem vjetništvu v liirjieu in da je popolnoma zdrav. Nepopisno veselje in jok je zavladal naenkrat v tej srečni družini, katera se je med tem časom pomnožila že z drugim sinčkom Stankotom, ki še ni videl očeta in oče njega ne.
Štiri sinove v vojni ima Valentin Kržišnik. Vsi so še zdravi; eden je v ruskem vjetništvu. Naj-' mlajši Frane, četovodja, se je u-deležil več hudih bojev, a se je vselej srečno vrnil z bojišča. Sedaj je bil doma in se je poročil z gdč. M. Fortunovo.
Pet bratov pri vojakih. Vojak •T. Malinič, ki se sedaj ranjen nahaja v bolnišnici v Korneuburgu. je pisal pismo, v katerem pravi, da so takoj ob prvi splošni mobilizaciji bili poklicani pod orožje štirje bratje, peti je pa odrinil k |vojakom sredi januarja. Tako je ostala 741etna mati sama doma.
Z južnega bojišča poročajo: Povišan je za štabnega narednika vsled njegovih zaslug in vrlin pred sovražnikom splošno priljubljeni od svojih kolegov in spust o-
Jan od svojih podložnih Ivan Me-en 7. stotiiije 27. črnovojniškega Mipolka.
Radeckega veteran umrl. V Za-jorju ob Savi jt» umrl 8'Jletni Ra-leckega veteran in najstarejši iož v zagorski fari. Martin Re-►vš, rojen 12. novembra 1826. Umrl je v Metliki trgovec Maks
tažek.
Prof«for-begnnec umrl. Z Klela poročajo: Dne 7. februarja 10 pokopali na Bledu prvega >ljaka, c. kr. gimn. profesorja ičiška Brudniaka iz mesta Ja-v Galiciji, starega šele 33 let. Ranjki. porojen v Stari Ole-oitraj Ciesxanow, le nekaj »v oddaljen od ruske me-
je, je bil poročen s Kazimiero Mrozowsko iti je zapustil 4letnega dečka Stanislava. Za krsto, katero so nosili tu bivajoči Poljaki, je šla vsa potrta njegova mati in brat ter velika množica pogreb-eev. Ko so devali ranjkega profesorja v grob, je bilo rosno sko-ro vsakega pogrebca oko; mati namreč je šla ob izbruhu vojne z lSletnim sinom Stanislavom obiskat v Jaslow profesorja, a se ni mogla več vrniti nazaj v Oleszvco k možu. ker so Rusi ta čas že za-<edli njihov dom. Umrl je za boleznijo "srčno napako".
Pogreb. Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo: Dne 10. februarja smo pokopali gdč. Frančiško Dolinar. svakinjo zagrebškega profesorja Benigerja, ki je bil te dni z viteškim redom Franca Jožefa I.
Umrli so v Ljubljani: Barbara Jakše. zasebnica, 75 let. — Ana Susteršič. zasebna uradnica, 36 let. — Stanislav Žulj, rejenec, 9 mesecev. — Fran Zupančič, sin delavca v tobačni tovarni. 4 mesece. — Josipina Zor, čevljarjeva hči, 1 mesec.
Dva vojaka umrla. V Ljubljani sta umrla: Fran Campelj, pešec 27. domobranskega pešpolka, in Ivan Vukov, pešec 86. pešpolka.
Umrl je v celovški deželni bolnišnici dne 7. februarja na'trebušnem tifusu 32 let stari topni-čar top. polka št. 7 Anton Zaku-šek iz Ljubljane.
Major Martin Žunkovič, znani raziskovalec slovanskih starožit-nosti. se nahaja kot krajni poveljnik v glavnem stanu tretje (Bo-roevičeve) p.miade.
Iz oblegane trdnjave. Vojni ku-rat Andrej Martinčič se je zopet oglasil iz Przemysla potom letalne pošte. Piše, da je udrav in vesel ter da se trdno drže in se prav nič ne boje Rusov. Med drugim tudi omenja, da dr. Avgust Levič-nik ni več med živimi.
Poročil se je Lovro Svetina, pristav c. kr. državne železnice,
gdč. Drago Orožen .iz Kamnika.
Duhovniške vesti. Umeščen je oil Janez Jaklitsch, župnik na Ko'evski Planini, na župnijo Poljan ie«- in Andrej Krauland, žup-;«i upravitelj v Polomu, na ondot-no župnijo.
Kmetijska šela na Grmu. Z ozi-roiu na sedanjo strogo zimo, ki ne bo tako naglo odnehala, ker leži preveč snega, se je preložil pri-četek sadjarskega in viničarske-ga tečaja na poznejšo dobo.
Vse se draži. Zdaj hočejo tudi izdelovalci papirja podražiti svoje izdelke, kakor so to že storili vsi mogoči drugi producentje.
t
ŠTAJERSKO.
Dr. Sernec res mrtev. Iz Celja
GLAS NARODA. 10. MARCA, 1915.
poročajo: Celjani so dozdaj mislili, da je zdravnik dr. Sernec, ki se je nahajal v Oačaku v Srbiji v vojnem vjetništvu, še živ, ker je Rdeči križ poročal, da je umrl neki poročnik Sernec. Zdaj sta pa došli dve brzojavki: ena tukajšnji trgovčevi vdovi Karolini Va-nic, druga bratu dr. Sernecu. od vetniku v Mariboru. Brzojavil ji tna j«* tudi v Caeaku vjet celjski nemški pridigar dr. Anton .Tehart. da je umrl dr. Sernec že 6. januarja na legarju. Bolan je bil le malo časa. Zbolel je ob obisku bolnikov pod vodstvom srbskega polkovnega zdravnika dr. Bogdanovima. V prvi polovici meseca ja nuarja sta še došli v Celje dve njegovi pismi, datirani z dne 29. decembra.
Umrla je v Gradeu trgovka s perutnino Marija Stanjko.
Odlikovanje. Poštni ofieijant Friderik Hočevar v Celju, ki je pridcljen k 22. divizijskemu brzojavnemu oddelku, je bil za svoje junaško vedenje pred sovražnikom odlikovan s srebrno kolajno 2. razreda.
Kurat na dopustu. Vojni k ura t profesor Kociper se je, kakor poroča. vrnil z gališkega bojišea na začasen dopust v Maribor. Koei-per je vojni kurat pri 26. domo-bra nskem pešpolku in je bil že od početka vojne v Galiciji.
Nevarno cbclel je mariborski odvetnik dr. Fran Rosina in so ga prepeljali v sanatory Hansa v Gradeu. <><1 časa znanih aretaeij mož ni več prav zdrav.
Pegasti legar se je pojavil na Vranskem. Doslej imajo ondi en slučaj pegastega legarja.
Poročil se je v Vojniku učitelj C iril Pregelj z gdč. Tončko Zieg-lerjevo, učiteljico.
Poročil se je na Dunaju štajerski rojak Adolf Dominkuš z gospodično Elo pi. Sawieka.
KOROŠKO.
Umrl je v Celovcu c. kr. okra jni šolski nadzornik, vndniški učitelj Alojzij Fcrpass.
Sneg — nesreča. V Trbižu je bilo mnogo snega in se je pod njegovo težo dne 11. februarja podrlo poslopje, v kojem so bili vojaški konji in nekaj vojakov. Civilno prebivalstvo in vojaki so hiteli na pomoč. Konjem se ni nič hudega zgodilo, pač pa so bili nekateri vojaki tako poškodovani, da so jih morali spraviti v bolnišnico.
Vrbsko jezero zamrznjeno. Nekaj dni je že Vrbsko jezero skoraj pojKilnoma zamrznjeno. V 3 kilometre dolgem prekopu Lend se zdaj živahno drsajo.
Duhcvska vest. Za vikarja v Podsabotinu je imenovan Franc Klanjšček, doslej kurat v Lokov-cu. Prejšnji podsabotinski vikar Anton Trpin je stopil v pokoj.
HRVATSKO.
Poplava. Pri Zagrebu je Sava stopila čez bregove in poplavila vas Trnje.
Liška železnica. '"Obzoru" poročajo iz Karlovea: Krog 8<M>0 ljudi je zaposlenih na progi Pla-ški—Vrhovine. ti najbližji postaji k Plitvičkim jezerom. Podjetništvo je tod zaposlilo večinoma ta-mošnje domače delavstvo. Zaslužek je jako povoljen, delo pa kar vidno napreduje. Strokovnjaki sodijo, da bo ta železnica dogo-t o vi j ena še leta 1916.. in ne. kakor je bilo prvotno določeno, koncem leta 1917.
DALMACIJA.
Znamenito odkritje frančiškana. Alojzij Pogačnik, lektor naravoslovnih in matematičnih znanosti v frančiškanskem bogoslovju v Zadru, je pred kratkim otlkril nekaj, kar je silno važno. Iznaj-del je namreč, kako se more deliti kot v tri enake dele. To so že iskali v starih časih š»- pred Kristusovim rojstvom in so hoteli priti na sled temu matematične-nemu problemu, kar se je pa šele sedaj posrečilo temu učenemu frančiškanu. Za fo svoje odkritima že patent od avstrijske in nemške vlade, a zahteva ga tudi od Ogrske in Združenih držav.
POZOR ROJAKI!
Slab* so časi in cena za zemljišča je padla. Zato rojaki, ki hočete postati farmarji, sedaj se vam nudi prilika dobiti poeeni zemljo blizu mest, tovarn in pre-mogokopov v najugodnejšem podnebju, kjer ni zime in ne hude vročine. Za pojasnila pišite takoj na:
J. Potosliuik, 1035 E. 71. St., Seattle, Wash.
(4x 3,6,10,13—3)
Popolna razprodaja
razne zlatnine kakor: ur, verižic, prstanov i. t. d. j »o izre<hio nizkih cenah vsleil selitve trgovine v dmsn »lržavo. Razprodaja traja le še nekaj easa. Rojakom v Cliicasn in okoliei se nu<li sedaj najlepša prilika za ceneni nakup jrorioznneenesa hlairn.
JOSIP MI ROVEC, zlatar in urar 1539 Clybourn Ave.,	Chicago, III.
PRIMORSKO.
PcgTešajo od 13. novembra Rada Lenarda od 2. maršbataljona, 2. stotnija. 27. domobranskega pešpolka, ki je 30. septembra odšel iz Tolmina v Galieijo. Po njem poizveduje tvrdka Pinter & Le-nard, železnina v Goriei. — četovodja 47. pešpolka, 5. marškom-panija, Ivan Donko se pogreša od meseca novembra. Po njem poizveduje njegova soproga Antonija Donko v Gorici.
Umrl je v Vrtojbi pri Gorici bivši župan Josip Nemec.
Umrl je v Benetkah bivši tržaški župan Ferdinand Pitteri. Star je bil 85 let.
Samcmor. V kraju Obrije pri Gorici so našli oficirskega slugo Franca Prefenhoferja iz Kindber-ga na Štajerskem ustreljenega.
Samomor je izvršil v Pulju mornariški učitelj Fr. Eiselt.
Črn ovoj nik ustrelil dva črno-vojnika — po nesreči. V nedeljo 7. februarja ob 5. uri popoldne se je zgodila na postaji Draga, ki leži na progi Trst—Kozina, velika nesreča. Črnovojniški vojak Josip Čač iz Beke, občina Ocizla-Klanee v Istri, je iz neprevidnosti ustrelil 171et.nega fanta Štefana Miha-lič iz Drage in 36Ietuega Franca Orel iz Vremenskega Britofa v čakalnici ondotne postaje z enim strelom. Prvi je bil na mestu mrtev, drugega so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je še živel 11 ur. Štefan Mihalič je bil edini sin svoje matere vdove, Franc Orel zapušča ženo in dva otroka.
Precej močno obolel je na in-fluenci goriški deželni glavar dr. Faidutti. Zdravje se mu vrača, ali kot rekonvalescent se mora še dobro varovati doma.
Ubegel in vjet. V Trstu so vjeli kneza Vladimira Jašovilja, ki je bil kot prostovoljec v ruski armadi pri Przemyslu vjet in je iz taborišča vjetnikov pobegnil. Posrečilo se mu je priti do Trsta, kjer so ga zasačili in odpravili na-, zaj v tabor vjetnikov.
Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil v "Butte, Mout., na 110 E. Park St. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve kaj o njem in kje se sedaj nahaja, da mi poroča. Kdor mi more poročati natančne podrobnosti, dobi $25 nagrade. — Joseph Stukelj, 205 — 8th St., Calumet, Mich.	(3-3—3-4)
NAZNANILO.
Članom društva 'Večerniea' št. 13 S. D. P. Z. v Baggalev, Pa., naznanjam, da bode dne 14. marca mesečna seja v navadnih prostorih rojaka Antona Maser. Tem potom opozorim vse člane, da se te seje gotovo udeleže, ker rešiti imamo več važnih točk; tudi oddaljeni člani ne smejo izostati. Ž onimi, ki se brez posebnega vzroka ne udeleže, se bo postopalo po društvenih pravilih.
Ivan Arh, tajnik. Box 162,	Whitney, Pa.
(9-11—3)
Ni yam zaupamo!
Pustite si doposlati od nas. VIKTOR all COLUMBIA fonojrraf z 12 najnovejšimi slovenskimi spevi in plačajte za to malenkost
.centov
na teden
Ne boste pogrešali tega denarja in predno boste vedeli, bo stroj vaš. Mi jamčimo vsaki stroj za 15 let. Pišite takoj za naš veliki, ilustrovani cenik, ki je 2astonj.
SAUL BIRNS 117 2mi An., Dipt 133 N. T.
•"•-i—— f- y- - ' ----j-y
Iščemo sobrata FRAXKA GLA-VAN, podomače Zotler. Dne 2. februarja je šel na lov in od takrat se nič ne ve o njem. Sodi se, da je zmrznil ali ponesrečil, ali pa zvijačno zapustil svojo soprogo s sedmimi otroki. Če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj naznani, ali naj se pa sam javi tajniku društva sv. Alojzija št. 78 J. S. K. J. Naslov je: John Mautz, Box 531, Salida, Colo.	(5-16—3)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in "Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš
potnik
Kr. OTTO PEZDIE,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdava t i pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočam«, Sedaj je v Chicago, I1L S spoštovanjem
Upravniitvo Glaa Naroda.
HARMONIKE
fcakaftaakoB mt* laaelmfeaf
trMftao In iumUIto. ▼ popravo ■■■■ aljlvo vsakdo poilje, ker lem Ko nad 1« W takoj t torn pcolu ln oodaj v aft-Jom Iaotnom domu. V popravo* v—— kranjske kakor too trup harmoalk« tor iiiuui po dela kakortao U« m
Kadar je kako draStvo namenjeno kopiti banderc, zastavo, regalje t od bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveeke prstan itd., na kupite prej nikjer, da tudi men« lacene vprašate. Upraianjt Va» atane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Canike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
»odo Hulk vpraloaf.
JOHN WENZEL,
1017 S. «f. St., Cleveland. Ohio.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moSke, ženske in otročje. S41 Emit Ohio St., EAUoakeoy] N. S. Pittobttrf. Pa. Ninrttl "Hotala Parllnca - Ku Štev. 1.CL I In 4 vosljo rusmo ncoj« dlM
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijonov k TOFl. Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
44-5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4*
O
o
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
82 Cortlandt St, NEW YORK.
6104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino«
100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt * Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.







/
/
n * % ""



_
■ -
GLAS NARODA, 10. MARCA, 1915.



* * * *
JACK
Francoski spisal Alphonse Daadet Ea "Glaa Naroda'' pre vel J. T.
. W V
a a e o o

^f* '	(Nadaljevanje.)
V parku je nenadoma obstal.
Stoj. mati. žili se mi. da poznam tega človeka. — Seveda, ne motim m*, to je oee Rudie.
Da. I.il m- im e Hudi«*, kateri se je pa tako postaral, da ga je Jij-gov J>i\M iieeiiee komaj spoznal. C'e ne l»ilo «lekliee poleg njega, bi se ne spomnil vee svojega starega mojstra i/. Indret. De-kliea, ki jo je vodil /a roko. je hila čisto podobna Zenajdi. Brez dvoma je {»ostal Kmlie že stari oee. Seveda je že stari oee. In deček. ki je tekel zn njim. je bil podoben Manginu.
l'../ilrH\ je l>il /elo prisrčen. Šli so skupaj in n;i ovinku dohiteli Zrmijdo in Mangina. Zenajda je postala se bolj debela. Man-gin p.i ni bil vee brigadir, ampak uslužbenec pri eariuskein oddelku.
.lijek je \-seiu zaporedoma predstavil mater in se odpravil Kam z Zeim jdo naprej.
Zakaj je pa oče Rudie tako žalosten? Kaj se je zgodilo? Ali j> mogoče gospa Klarisa?...
f>a. ona je mrtva. Pred dvemi leti je na strašen način utonila \ l.<»iri. (k-etu pravimo, da se je ponesrečila, ker nočemo, da bi izvedel resuieo. Vi -te jo poznali, kaj ne .Jaek? Vi tudi veste, da se ui posnerečila. ampak, da je sama skočila v vodo. Misel, da ne bo nikdar več videla Karola. jo je gnala v smrt. Moj Bog. kako so ženske neumne, da se tako /aljnbijo!
•IMeku se je skrčilo s!*ee. k:» je pomislil na svojo mater.
I Im.jti oč,- Rudie — je nadaljevala Zenajda. — Mislili smo. *■ umrl. ko so mu povedali to strašno novieo. On niti malo »•• S iti. da Je iii|;i njegova žena zaljubljena v Karola... Moj Bn*r. ee l.i \e.j, resuieo!... Ko je bil gos|»oil Maiigin prestavljen v Pariz, sumi vzeli selaij tudi očeta in sedaj stanujemo skupaj v tnali ins,, i |m»I< l eiiritiski «r;t urada. Mogoče ho Vam kaj več povedal '/. ri.t'iii ni s»- niti b« >ediee izpregovoril o Tej stvari. Sedaj se zanima samo ra otroke.
K» št« /ačela l»olj počasi stopati. so ju ostali ktnalo ilobi-• la s., j,, pogovarjala z Manginotn. oče Rudie pa z otrokoma. ' • I 'lis.i v.- poslovili z zagotovilom, da bodo dm«* dmtfe-tiskali.
te
Kateri bo?
i
Ko je prišel nekega večera Jaek domov, je našel mater tako Veseb« kot še nikoli.
Pesnik mi je pisal — mu je rekla. Da, moj dragi, ta gospod si je predrzni! pisati meni. — Štiri mesece je molčal, slednjič pa ni mogel več vstrpeti. Pisal tui je. da se je vrnil v Pariz, in da mi je popolnoma na razpolago.
Ali boš šla k njemu? — jo je vprašal Jack.
K njemu da l»i ^la . . Saj vidiš, da čisto lahko živim brez njega... Njemu je dolgčas, ne pa meni.
—	Ali mu boš odpisala?
Odpisala!... Njemu, ki me je tolkel... Ob. moj Bog. potem ine pa še ne poznaš. Niti pisma nisem prebrala do konca... Sama ne vem. kam sem ga vrgla, zmečkanega in raztrganega na tisoč koscev... Hvala lepa!... Druge naj tepe. ne pa mene. v pradu vzgojeno žensko!... No. to je vseeno... Radovedna sem pa le. k a ko ta človek brez mene gospodari... Že vnaprej vidim, kako zanemarjeno stanovanje ima... Ne. ne. na noben način. Take neumuiee kot sem bila jaz. se ne najde vsak dan. Gotovo se dolgočasi... Pisal mi je. tla je preživel dva meseca v kopališču, ('akaj. kako se že imenuje kopališče...
!'o teh besedah je potegnila iz žepa skrbno zvito pismo, čeravno je malo prej rekla, da ga je raztrgala na tisoč koscev in lie-znanokain vrgla.
Da, da. v Rovat je bil... Kako je neumen... Mineralna voda je ravno najslabša zanj... Naj le dela. kar se mu zljubi... Mene čisto nič več ne briga...
Tisti večer je bil Jack zelo razstresen. Kolikokrat ga je poljubila mati. tolikokrat je pomislil; — Ali pri tem poljubu res name misli? Ali niso njene misli pri pesniku?
Ko se je nekega večera vračal domov, je opazil na ovinku dr. Jelena in Labanssimlra. Kaj vendar iščeta v tem zapuščenem predmestju — je pomislil sam pri sebi.
Ali je bil kdo tukaj? — je vprašal hišnika.
—	nikogar ni bilo. — Hišniku se je že na obrazu poznalo. da laže.
Jaek je vse potrpel in sklenil čakati, da dobi kak boliši dokaz.
Neke nedelje se je precej pozno vrnil iz Etiolles. Čisto potiho je odprl vrata in opazil mater, katera je biia tako zatopljena v čitauje neke lirošure, da ga niti zapazila ni. Šele ko jo je ogovoril. je vrgla hrošuro pod posteljo in mu šla nasproti.
—	Kako si me prestrašil!
—	Kaj si brala?
Same otročarije... Kako se imata zdravnik in Cecilija? Ali si jo poljubil v mojem imenu?
Ko jo je še enkrat vprašal, kaj je brala, je vsa jezna poteg nla izpod postelje pesnikov časopis:
Ce /e ravno hočeš vedeti, imaš tukaj. Dobro si ojrlej.
Takoj na prvi strani je bila pesem z naslovom:
SPOR.
Lirična pesem. Zložil vieornte Amaurv d'Argenton.
Začetek se je glasil :
Posvečeno oni. ki je izginila:
Kaj* Niti besede mi nisi rekla v slovo, nisi obrnila glave?
Kaj" Niti na zadnji stopnjiei se me nisi spomnila?
Kaj?...
In tako se je vrstilo najmanj dvesto verzov brez vsake zveze in pomena. V vsakem petem ali šestem verzu je bilo ime ''Šar lota."'
—	Pomisli. Jack! Ta človek se je predrznil poslati meni kaj takega!
Oba sta umolknila. Ida bi neizrečeno rada imela brošuro nazaj, toda Jacku si ni upala reči. Sledjič je stegnila roko, toda Jack se je nasmehnil:
—	Pa že vsaj ne boš spravila te neumnosti? Tako smešnih verzov nisem se nikdar bral.
Ponosno mu je odvrnila:
—	Jaz pa mislim, da verzi niso ravno tako slabi.
—	Beži. beži! Tudi če strese na papir ves svoj pesniški talent. se ran ne bo posrečilo ganiti naju, kaj ne mama?
—	Bodi vendar pravičen, Jeck. Jaz bolje poznam pesnika kot katerisibodi človek na svetu. Kot človeka ga sovražim kot pesnika ga pa spoštujem. Nobena pesem v svetovni literaturi se ne more primerjati z njegovo "Vera v ljubezen". Pa tudi pesem 'Spor je nekaj krasnega. Misli si mlado žensko, ki zjutraj odide, pa se od svojega dragega niti ne poslovi.
________ t
-----------j , . ..... ........, — ,.,j
► J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. i
______J


• m * m + m * *
•rfe. * X.
•LAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Btkatr, U Cortland Bt., N«v Ti Podpredsednik: Paul ScbneUer, Calumet, Mich. Vajnlk: Frank Kerte. X711 8. Millard At*. BUcalnlk: Q««. U. Broalcb, my. Mina.
OIRBKTORUi
Dlnktarl) obstoji ls jedneca aaatopnlka od mk BlorsnSklB ergaalaacU, od	RimanaUk Uator la od TMh samostojni* drutter.
Ba snamke, knjlflce. In vs» dru«o ss obrnit« na tajnika: Frank Kerts, trii S. Millard Ave.. Chicago, iti. Tudi vss denarne podlljatrs pošiljajte aa ta
Narod ki n« skrbi sa sroje reve, nima postora med elvUlsoranlml Človek u ns podpira narodnih aavodov, nI vreden aln svojega naroda.
Spominjajte ae ob vsak prilikah Slovenskega BavsttHa.
Vence-
Malo je manjkalo, da Jack ni zakričal. Slednjič se je vendarle premagal in odgovoril kolikor mogoče mirno:
—	Saj si vendar ti ta ženka! Ali si že pozabila, kaj Ti je napravil ?
Po vsem telesu se je tresla, ko so ji naslednje besede letele
iz ust:
—	Moj ljubi, zastonj si prizadevaš, da bi me ponižal, da bi obnovil žalitve, katere mi kličeš v spomin. Sedaj se pogovarjava o umetnosti in zdi se mi. da to stvar veliko bolj razumem kot ti. ( e hi me d'Argenton stokrat bolj razžalil kot me je v resnici, kot |>e.snika bi «ra še vedno spoštovala. Vedno bom rekla, da je največji pesnik sedanjega veka. Prišel bo čas. ko bodo vsi oni. ki ga danes zaničujejo in v dno srca sovražijo, rekli: — Jaz sem ga poznal! — Jaz sem imel čast sedeti ž. njim pri mizi 1
Po teh besedah je majestetično odšla k svoji zaupnici ma-dama Levindre.
Jack je slišal, ko je začela v sosednji sobi njegova mati na glas prebirati d'Argentovo pesem in kako sta kmalo potem obe. madaina Levindre in njegova mati zajokali.
—	Sedaj pa moramo biti oprezni — je pomislil Jaek — sovražnik se bliža.
In ubogi fant se ni motil.
Tud d Argentonu je bilo zelo dolgčas. Odkar ga je zapustila Ida. je bii silno potrt in zamišljen. Zahajal je v restavracije in pivnice in pripovedoval ljudjem. ki so bili okoli njega o "njej*" ill vedno samo o "njej". Njegova edina želja je hila. da l»i se vsi ljudje pogovarjali: — To je d'Argenton. veliki pesnik! Ljubica ga je zapustila. Sedaj išče tolažbe v pijači!
(Dalje prihodnjič).
Greensbnre. Pa. ia okolica
elav Palčič.
Irwin, Pa. In okolica: Frank Dem-«ar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. MaHanna, Pa. in okolica: Frank
Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlts. Moon Run, Pa. in okolica: Frsnk
Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaz Magister, Z. JakSe in U. B. Ja-koblch.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Tocle, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla-
alch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdalc, Wash.: Jakob Bom-fiak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-sich.
Thomas, W. Va. in okolica: Frauk
Koeijan.
Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton S tar! eh In Frank Sepich.
West Allis, Wis.: Frank Skok In Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin In Val. Stalich. Kcnuncrcr, Wyo.: Josip Mot oh.
Kaj pravijo iiisateiji, učenjaki in driavniki o knjigi Berte pi. Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom jirehral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsejra neliroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mailama Stael ni bilo na svetu tako slavne pisatelji«*e kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z. orožjem je pravo ogledalo se^lanje-ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubit V dno srea me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezik~, aa bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družlie. ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjijre. samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom im>
nudil. Naj M tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo
križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajeivski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal nol»en vojaški strokovnjak. nol>en državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, }>osvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
Za en dolar
dobit« dnevnik "Glaa Naroda" ■KOZI ŠTIRI ME8TOB.
-'Glaa Naroda" izhaja ▼ lestik dneh na 30 straneh. V njem najdete vain e je vesti vsakega dne, vesti is stare domovine in sani
miv* povesti. Vs« osobjs lista j« organizirano b spada ? strokoma uiia
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Xewbtirgh (Cleveland), Ohio, in okoliei naznanjamo, da je za tamoanji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, 0„ kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar pa rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko
spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Micbael
Clrar.
San Francisco. CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J.
Terbovc.
Lead v me, Colo.: Jerry Jam n lk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Jernej B. VerbiC, 635
Aurora Ave.
Oglesby. 111.: Math. Hribernik. Depue, I1L: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kans.: John Stale. Wankecan, HL: Frank PetkovBek In Math. Ogrtn.
So. Chicago, DL: Frank Cerne in Rudolf Požek.
Springfield. HL: Matija Barborič. Frontenac, Kans. in okoUca: Frank Kerne.
Mnlbcry, Kans. in okoUca: Martin Kos.
CaluBMt, Mich, in okolica: Pavel
Shalts in M F. Kobe. Detroit, Mich, ia okolica: Joseph
Glaslč.
B. Kotsisn
So. Baage, Mkk. in okoBca: ML D.
IikovUL
Josip
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dnluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GouŽe, M. L. Kapscb, Jos. J. Peshel in Louis
M. Perušek.
Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL
Hibbing, Minn.: Ivan PonSe.
Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont,: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich,
3409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. ¥.: Alojzij ČeSarek In Leo Štrukelj. Little Fails, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčlč, Chas. Karlinser in Jakob Besnik.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Collin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in oltoiica: John Kum-Be 1735 E. 33. St. Yooncston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rlch.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. in okoUca: John Ker-Hinlk.
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Csnonsburg, Pa.: John Koklich. Brooghton, Pa. in okolica: A. Dem-lsr.
Pa.: Dragu tin Slavic. Pa. im okolica: John Prostor. City, Pa.: Kari Zalar in Fr.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom t zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled eesar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glaa Naroda.
S«mo pri meni m dobe patentiran* in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti »padanja ženskih in moških las. kakor tudi za rast moških brk in brade: za revmatizem koatibolj ali trganje ▼ nogah, rokah in križu, za rane, opekline, bule, tare in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, garantiram $50». Pišite takoj po cenik.
Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere. Pošljite 6 cen tov t markah, nakar vam počljem Koledar in knji
Žico.
JACOB WAHČIČ, 1W2 E. 64 th St* Cleveland, Ohio.
nUPOKO&LO.
Vojakom ▼ Steelton, Ft,
•koliti nimiTijimo, dt ]•
• •
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izrrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih jeesi^
Delo ok«xao.LIxrriaje prerode_? drafe j>ifcl, • UnQskoorganlslranis Posebaoet m draitvcaa pravQa, okrožmics, paafiefi, ceniki itd.
Vsh naročila J poiljiteTiug
Slovenic Publishing Company/
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
-"»J. X,-* X."«.			
M. V 'M ' K 'M	1.'/	v v. M r	V M
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolooij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov." na^Otih straneh in vBaka stran je 104 pri 13* palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega^devet raznih temli«ridOT
mm 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov4
VilSiemljevidCsoZnarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena bo vBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih meat. Ravno tako je povsod tudi.označeD obeegipovršine, kateroj zavzemajolposamezne države.
Pošljite 25c, alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas.- Pri večjeai odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Ye
(jipagoie Generale f laosaiianilii'ye,
> ___
(Francoska parobrodna družba.)
Olnktna trti do Havre, Pariza, Švice, laomosta In Llabljint
»AmOVERCK"
Foitaft panlkt m|
' LA BAVOH*	"MLOEBAUUM
A
"IA RANČI •
MttMtrUaki
"Cfcfcafe", MLa Tosraiae^ "ftoekambeas" k "Kiagara-Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK ( oorner Pearl Che sebrougk Building. Foitnl parnikl odpluje j o vedno ob sredah is prlstaniiča
•T. *. m.
H. PAFI0,
■t,
SBBtopnik, ki je poobl pobirati naročnino sa naš lkt Glaa Naroda" in isdavati pravoveljavna potrdila. — Cenjenim «a toplo
<S> <S> <S> 9
NAJBOLJŠA
® d) o ®>
iS
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., »2 Cortlandt Street, New York, N. Y.
taa ▼ platna vezanj$1.00. Rojaki v deveta*, 0. Ma ista v podrižaki Fr. Saksar, 1604 St Qair Ave^ N. L