unconditional teaching ana kavčič pucihar Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Ana.KavcicPucihar@ag.uni-lj.si Paul Harris. (2021). Unconditional teaching. Faber Music Ltd. ISBN 0-571-54217-4 Paul Harris, svetovno priznani britanski glasbeni pedagog, klarinetist, skladatelj in publicist, je na področju strokovne literature za učitelje in-štrumentalnega in vokalnega pouka poznan tudi po nizu strokovnih knjig Improve Your Teaching. V tem nizu je Harris zajel zelo široko področje inštrumentalnega pouka in predstavil številne praktične pristope, ki vodijo k celostnemu poučevanju inštrumenta oziroma petja. V najnovejši publikaciji, Unconditional Teaching (Brezpogojno poučevanje), se Harris posveti le redko obravnavani tematiki v strokovni pedagoški literaturi: poglobi se v znotrajo- sebnostno dogajanje v učitelju. V izjemno dostopnem in razumljivem jezikov- nem slogu učitelja vodi na pot v globino spoznavanja lastnih mnenj ter prepri- čanj, na katerih temelji vodenje njihovega poučevanja. V prvem poglavju z naslovom »A Moment for Reflection« (»Trenutek za refleksijo«) Harris izhaja iz misli, da vsi lahko postanemo izjemni učitelji. Kot ključno navaja ozaveščanje učiteljevih lastnih vrednot in prepričanj ter prev- praševanje o vlogi le-teh na poti k učinkovitemu poučevanju. V drugem poglavju, »A Few Words about Some Words« (»Nekaj be- sed o nekaterih besedah«), se avtor posveča predvsem etimologiji krovne bese- de condition, ki jo za potrebe pričujoče knjige pomensko uporabi kot require- ment, torej pogoj. Tretje poglavje nosi naslov »What Does It Mean to Be Unconditional?« (»Kaj pomeni biti brezpogojen?«), v njem pa avtor v osnovi loči pogoje na dve kategoriji: aktivne in pasivne. Poudarja, kako pomembno je spoznati lastne za- vedne in nezavedne pogoje, ki vplivajo na naše poučevanje, in kako jih učinko- vito analizirati ter obravnavati. V četrtem poglavju, »What Are Our Own Conditions?« (»Kateri so naši pogoji?«), Harris povabi učitelja k raziskovanju lastnih zavednih in nezaved- nih pogojev za poučevanje. Ugotavlja, da nekateri učiteljevi pogoji izhajajo iz podzavestne pristranskosti, predpostavk in psiholoških dejavnikov, ki vpliva- jo na poučevanje in lahko demotivirajo učence. Izpostavlja, kakšna učiteljeva ravnanja lahko doživljajo učenci, ki učiteljevih podzavestnih pogojev ne izpol- njujejo. V petem poglavju z naslovom »What Are Lessons For?« (»Čemu so na- menjene učne ure?«) avtor predstavlja pomen učnih ur in izpostavi, kako ško- Recenzija ◆ Book Review https://doi.org/10.26493/1318-6876.18(36)93-94 © Author dljiv dejavnik za učenje je učenčevo doživljanje strahu. Prisotnost strahu na- mreč aktivira stresni odziv v telesu, ki posledično ovira proces učenja. Poudarja, naj bodo učne ure namenjene izgrajevanju in krepitvi učenčeve samopodobe. V šestem poglavju, »Changing Our Mindsets« (»Spreminjanje lastne naravnanosti«), Harris – ob siceršnjem opozorilu, da v nekaterih pogojih (neprimerna temperatura, ogrožajoči fizični dejavniki) sicer resnično ni mogo- če poučevati – navaja, kako spreminjanje učiteljeve naravnanosti do učenja po- maga premostiti številne druge ovire. V sedmem poglavju, »I’ll Teach You on the Condition that You’re Lear- ning« (»Poučeval te bom pod pogojem, da se učiš«), predstavi, kako poučeva- ti tiste učence, za katere učitelj meni, da se ne učijo dovolj, da bi jih bilo vred- no poučevati. Na podlagi Bloomove taksonomije ciljev oblikuje vprašanja, s katerimi učitelj lahko pomaga krepiti učenčevo razumevanje glasbenega gra- diva, izgrajevati glasbene veščine in razvijati pozitiven odnos do obravnavane- ga gradiva. Osmo poglavje nosi naslov »Group Teaching« (»Skupinsko poučeva- nje«) in je namenjeno izboljševanju poučevanja skupine, tudi kadar so prisotne objektivne ovire, kot so npr. različne glasbene sposobnosti učencev v skupini. V devetem poglavju, »Do Learners Have Conditions?« (»Ali imajo učen- ci svoje pogoje?«), Harris raziskuje, kakšne pogoje za optimalno učenje inštru- menta navajajo učenci ter kaj od učnih ur pričakujejo njihovi starši. V desetem poglavju, »Moving Forward« (»Napredovanje«), se avtor poglobi v vsebine, ki jih učitelji inštrumenta ali petja morajo naučiti svoje učen- ce. Sem sodi inštrumentalna oziroma vokalna tehnika, pripravljanje na spreje- manje umetniškosti in učenje razumevanja jezika glasbene umetnosti. Predsta- vi različne dejavnosti in korake, s katerimi učitelj vodi učenca do napredovanja v učni uri, ob čemer poudari, da je prilagodljivost učitelja ključna za uspeh. V sklepnem, enajstem poglavju, »Looking Inwards« (»Pogled navznot- er«) Harris učitelja vodi v globine osebnosti. Meni, da se moramo kot učitelji pogledati globoko v našo osebnost, da bi določili, če nemara obstaja način, da opustimo katerega svojih pogojev na poti k brezpogojnemu poučevanju. Da bi to dosegli, je treba ozavestiti področja samozavedanja, empatije in ega. V sre- dišče učinkovitega poučevanja postavlja osebno zadovoljstvo učitelja ob pou- čevanju. Zaključuje z mislijo, da pri brezpogojnem poučevanju ne gre za cilje, temveč za nenehno pot, stanje, h kateremu naj si učitelji vztrajno prizadevamo. Paul Harris je strokovno področje glasbenega poučevanja pomembno do- polnil in nadgradil s pričujočo publikacijo, ki jo vseskozi preveva duh pleme- nitega humanizma. Tako bodočim kot tudi izkušenim učiteljem ponuja do- brodošlo in novo izhodišče, ki jih lahko vodi na pot k osebni izpolnitvi skozi pristne interakcije z učenci v procesu visokokakovostnega poučevanja glasbe. Pričakovati je, da bodo učenci tistih učiteljev, ki bodo implementirali načela brezpogojnega poučevanja, doživljali glasbeno udejstvovanje kot nadvse izpol- njujočo življenjsko izkušnjo. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 18 ◆ št ev il k a /n u m be r 36 94