N' ZA 'fPOSOJO NA DOM TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE igrajo: 7 I OBCINt .smj&ii. . Jože Kovačič Neda Sirnikova . Jože Pristov Baron Naletel . Rozala, njegova gospa . . . Matiček, gartnar grašinski Nežka, hišna deklica .... Anka Cigojeva Tonček, en študent na vakancah.................Nada Bavdaževa Zmešnava, en advokat na deželi Mirko Cegnar Žužek, kanclir grašinski .... Jože Zupan Budalo, njegov' šribar. . . . France Trefalt Jerica, županova hčer Jaka, en lakaj .... Gašper, en delavec . . Rihtni hlapec Godci, kmečki fantje Mija Janžekovičeva . . Vladimir Štiglic . . . . Janez Grašič ....... Laci Cigoj sodelovali so: Režija ......... Scena .......... Kostumi .... Scenska glasba . Inspicient . . . Šepetalka . . Lasuljarka . . . Razsvetljava . . Odrski mojster Slikarska dela . Tehnično vodstvo . . . Mirko Mahnič . . . Milan Butina . . . Milan Butina .Marjan Vodopivec . . . Tone Dolinar . . . Glinka Šimenc . . . Ve ra S rakar . . Stane Kropar . Janez Kotlovšek ....... Saša Kump . Vladimir Štiglic SLAVNOSTNA PREMIERA dne 10. oktobra 1956 ob 20. uri A. T. LINHART 1756—1795 SED itnMHtfmmnuwiunnTaimn tsmiHtiSBl V čer e j so naši prijatii tHeatra supet slopili na jegrališe inu nam obenim ta narprevisaniši spričvali, de je tildi Krajnšina gibka, poskočna inu silna, de ima v sebi dovel svenečnosti, de se prov lepit sliši is ust Tfialie koker rusov-sku, pemsku inu polsku ... To prelepil prelaga j ne je dalo jegri vso ta notranjo popolnemast inu v še persnana umetalnost našiti jegrcev inu jegravk je povikšala vse perčakovajne gledovcev. Vam, Gospodje inu Gospe te sdrud.be, ne vsdaje Hvalo le en sromak, tud,' cel naš lud je šteman na vas inu vas bo v svojik vitčenik Ustiti na veke postavil inu dejal: Tile so bili, kteri so postavili dnu sa dokonjanje svojiga ma-terniga jesika inu ga storiti rabniga tudi sa tkeaterA Tokule so v slavo inu čast našimu jeziki inu ta pervim našim jegravcem v ptuji besedi zapisali 29. grudna 1789. lejta Ljublanski listi od Mercka, kader so Linhart inu njegova združba »Županovo Micko« ta nar pervič v glediši pred domačim inu ptujim svejtam perkazali Steše popustil nemškega Parnasa, je pisal sgodbe kranjske star'ga časa. Komu Matiček, Micka, Hči Stipana, ki mar mu je slovenstvo, nista snana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domače bote ga Talija, Klijo! 1756 - 1956 lz uvodnega ekspozeja na razčlembeni vaji dne 28. avgusta 1956 Z Linhartovim „Veselim dnem“ začenja Prešernovo gledališče sedmo poklicno sezono. Čeprav naše gledališče še vedno liči z eno nogo v ljubiteljstvu in nima še povsem normalnih pogojev za delo, nam to dejstvo narekuje globok in trezen premislek. Namesto manifesta V čem naj bo ta premislek? Gre za lo, da smo vse do danes iskali in bomo morali še iskati listo obeležje, ki naj ga gledališče ima, če naj bo živ, iz naše kulturne stvarnosti zrasel organizem, globoko vzraščen in zasidran v ljudstvu, iz katerega raste in dovolj samonikel, da bo lahko prilizoval svojemu specifičnemu okolju vrednote evropske gledališke omike in sadove modernega stvarileljstva. Gre nadalje tudi za spoznanje, da je umetnost ena sama, po svojem notranjem bistvu občečloveška in prav zaradi tega kot najsubtilnejša manifestacija človeške zavesti progresivna. C c smo se odločili, da postanemo ljudsko umetniško gledališče, smo to storili zaradi lega, ker hočemo postali gledališče za vse ljudi, brez ozira na družbeno panoramo slojev in stanov ter razredov. Umetnost naj govori o vsem in za vse. Na to spoznanje so naslanja tudi naš letošnji programski načrt. Noben avtor, ki nam bi utegnil povedali kaj novega o človeku, človekovem prizadevanju za ureditvijo plemenitejših in boljših odnosov med ljudmi, med posamezniki in družbo, ne bo zapostavljen, kakor tudi ne režiser oblikovalec in posredovalec pisateljevih misli, ki bo zmogel nuditi igralcu novih pobud za izoblikovanje odrskega izraza. Napovedali bomo oster boj površnosti, zaletavosti in nekritičnemu formiranju programa. Naše gledališče mora prav zaradi posebnih pogojev prostora in časa oblikovali svoj program s stališča u m e t ni š k e ter i d c j n o -estetske pomembnosti in vredno«ti, ne pa zgolj zaradi neke apriorne stilne afirmacije za vsako ceno. Morda bo kdo razumel zadnje stavke tako, kot da moderna dramatika pri nas ne bo več zaželena. Ne. Gre za preprosto dejstvo, da Kranj nima izoblikovanega gledališkega okusa in da ga ni moč formirati čez noč. Vsa resnejša prizadevanja v evropski literaturi so našemu gledalcu neznana. Kako naj potem naš povprečni gledalec brez napora dojame moderne, včasih kar preveč virtuozne stilne prijeme, novo dramsko tehniko prikazovanja in še celo vrsto stvari. V zavesti našega stalnega obiskovalca moramo ustvarili neko kontinuiteto. Taka kontinuiteta pa bo nastala v zavesti občinstva takrat, ko bomo odstranili praznine, ki sta jih pustila v njem čitalniška tradicija in prehiter preskok v čisto sodoben program. Kdor je kdaj pregledoval anale kranjskega gledališkega ljubiteljstva, se je moral vprašali, odkod la plehkost v programih? Društvena dejavnost se je z redkimi izjemami omejevala predvsem na zadovoljevanje potreb malomeščanske zabave in plehkega razvedrila. Šele v telili po vojni si je tedanje amatersko Prešernovo gledališče osvojilo zahtevnejši program. Moč tradicije je velika in premagovali jo bomo morali še nekaj let. Zato ni čudno, če so se vrste gledalcev po nastanku poklicnega gledališča začele redčiti in da smo šele zadnji dve leti z obiskom komaj zadovoljni. V našem novem programu so prav zaradi lega zastopani avtorji evropske klasike, slovenistike in povsem sodobni pisci. Odtod tudi navidezna eklektičnost v našem programskem načrtu. Pa še o Linhartu in Matičku Začenjamo z ,,Veselim dncm“ A. Tomaža Linharta. Zares, Slovenci vstopamo v krog evropske gledališke omike za Antonom Tomažem Linhartom! Vse, kar je pred njim in še daleč za njim, komaj zasluži vzdevek: slovenska gledališka kultura. (V mislih imam naša kultna obredja, naše pozno baročno gledališče in kasneje slovensko pre- porodno gledališče v dobi čilalnic in taborov.) Zalo ni. samo prav, temveč celo dolžnost, da se prav naše gledališče oddolži in .izkaže tvorcu slovenskega gledališča, utemeljitelju slovenske gledališke kulture in piscu prvega uprizorjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku, posebno časi za dvestoletnico njegovega rojstva. V verigi velikih slovenskih duhov poznega osemnajstega stoletja — stoletja razuma predstavlja A. T. Linhart, osrednjo, skoz in skoz svobodomiselno in najbolj revolucionarno osebnost svojega časa, ki ji med Trubarjem in Dalmatinom na eni ter Prešernom na drugi strani ni primere. Razumljivo je zategadelj, da je Prešernovo gledališče, najbližji Talijin liram iz regionalnega območja njegovega rojstnega kraja Radovljice, postavilo v letošnji jubilejni sezoni na prvo mesto najizrelejše delo moža, ki je odprl pot razvoju slovenske dramatike, gledališča in gledališke kulture. To delo je: „Ta veseli dan ali Matiček se žcni“. „Matiček" in „Micka“, oba odtrgana na tujem vrtu, oba presajena na domači log, živita med Slovenci svoje življenje več ko poldrugo' stoletje. Pozna ju domala vsak slovenski človek in vsakdo, ki ju pozna, komaj kdaj pomisli, da sla napisana bolj ati manj svobodno po tujih predlogah. Richterjeva „FeldmiihIe“ je že povsem mrlva, Reaumarchaisijev „Figaro“, (lasi svež in zdaleka najbolj revolucionaren dramski tekst predrevolucijske Francije, ne predstavlja danes v sklopu francoske dramatike polovico lega, kar je nam Veseli dan Matičkove ženitve. Prav šemi zdi, da zato pribijemo še enkrat, vsem tistim navkljub, ki bi radi obravnavali A. T. Linharta kot prevajalca in kvečjemu spretnega epigona, da ga sodijo po črki in s filološkimi očali. (Pa še ta so zelo zaprašena!) Ustvariti umetnino, kakor je Veseli dan v jeziku kravarjev in dekel, brez vsake tradicije v dramskih književnih zvrsteh, je pomenilo nekaj več kot prekladati polena in prepisovali! Če pa pomislimo, da je doba sama na sebi dovoljevala svobodno izbiro in obdelavo iste snovi, potem moramo priznati, da je Linhart odlično izbiral, saj je znal snov idejno aplicirati na našo takratnost, na perečo družbeno problematiko in stopnjo našega razvoja. Položaj slovenskega jezika in sodstva na Slovenskem in demokratičen pogled na kmeta! - tlačana, sla vodilna moliva, ki ju je potisnil v ospredje in s tem dal svojemu delu življenj- sko potenco. Po svojem demokratičnem bistvu je živa še danes prav toliko, kolikor francoska meščansko-demokra-tična revolucija in njene pozitivne posledice. Drugače tudi ni moglo biti. Linhart je najzvestejši učenec francoskih predrevolucijskih modroslovnih snovanj, racionalist in ateist, nikomur hlapec, razen morda svojemu božanstvu: zdravemu človeškemu Razumu. Njegovo delo, pravilno ocenjeno že s strani Čopa in Prešerna, je navdihovalo slovenstvo v vseh prelomnicah naše zgodovine. V letu 1781) po padcu bastilje je bila uprizorjena v Ljubljani Županova Micka; marčna revolucija (1818) je postavila na sceno Veseli dan. „Županova Micka11, je bila vogelni kamen či tal n iški h programov, uprizarjala so jo celo partizanska gledališča med osvobodilno vojno. (Kranjski rodoljubi so uprizorili „Micko“ 1865, ..Matička11 pa amatersko Prešernovo gledališče 1918). Tudi naša uprizoritev ni zgolj konvencionalna olika na ljubo Linhartovemu jubileju, temveč prizadevnost sodelujočih, da z njo dostojno počastc dvestoletnico rojstva Antona Tomaža Linharta, prvega kritičnega zgodovinarja, dramaturga in režiserja, predvsem pa svobodomisleca in demokrata, človeka, ki mu po Prešernovih besedah dolgujemo hvaležnost do konca dni. Režijska zasnova, ki se v nasprotju s številnimi uprizoritvami naslanja na Čopovo in Prešernovo mnenje o Linhartovem delu, je izrazito gorenjsko domačijska. Linhartovo besedišče je režiser in lektor Mirko Mahnič trans-poniral v gorenjščino, kar bo brez dvoma dalo uprizoritvi svojevrsten mik in prikupnost, ki ga naše najbolj ljudsko delo zasluži, zaradi njenega simpatičnega očeta pa tudi zadclj nje same. RADO JAN A. T. Linhart »Županova Micka« Režija: Andrej Hieng Sezona: 1952-53 Režiserjeva pripomba ob Matičku Ko smo izdelovali kranjskega Matička, smo se kar naprej oklepali naslednjih oporišč: 1. Prešernove oznake Linhartovih dramskih del: Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? 3. Čopove bistre ugotovitve, da Matiček in Micka »nista le prevod, marveč prosti predelavi s ponareditvijo zgodbe m natančnim opazovanjem ljudskih navad, živi podobi kranjskega življenja.« 3. Dogajanja, da je Linhart pisal po načrtih slovenskega preporodniškega gibanja, kakor je zapisal Zois in ki so terjala, da je treba »dobro opazovati potrebe ljudstva in vedno pisati v ljudskem duhu in za ljudstvo« 4. Linhartova pripomba, da se komedija »jegra na enim gradi na Gorenskim blizu ene vasi« in ne nekje v Seviliji ali na Francoskem. Jasno je, da je v zvezi s tem morala odpasti tudi najmanjša misel na kakršno koli rokokojsko ali klasicistično stilizacijo. Tu smo ubrali svojo pot. Zelo bi rad, da bi bilo občinstvo zadovoljno z našim delom. Na pragu novega gledališkega leta Otroci vstopajo v šolo s sedmim letom. In takrat pravijo, da se konca detinjstvo, tisti zlati prelepi čas... Ko razmišljam o Prešernovem gledališču, ki stopa letos v sedmo leto svoje mladosti in starosti obenem, se ncr hote spomnim na to, da smo njega dni začenjali hoditi v šolo s sedmim letom in še, da je bila to za vsakogar velika in pomembna reč. V osnovno šolo lepote in umetnosti pa so vrata pri sedmih letih še marsikomu zaprta! Občutek imam, da smo bili vse doslej le nadebudni otroci, ki smo se pripravljali za to šolo, se naučili enkrat ena in še marsikaj, celo nekaj abecede, zato smo bili sila ponosni na to in kar zatrdno prepričani, da smo že veliki lepoumniki in učenjaki. Pa je dolga pot od poštevanke do integrala in še daljša od prvega občutenja lepote, do njenih vrtoglavo omamnih višin. Slavni bel monte — lepote vrh — je lisli končni cilj vsakega umetniškega prizadevanja. Ta vrh pa je daleč, daleč, kakor je dolga pot od otroških vrtcev do zadnjih spoznanj učenosti in vednosti... Zato ostajajo ta leta — teh sedem let kol ostane lep spomin. Vedno se jih bomo radi spominjali in stokrat in tisočkrat obujali v mislih. Nič ne borno sentimentalni, zakaj čakajo nas nove strmine in novi napori, ki jih bo treba znova premagati. Te besede, ki veljajo predvsem za naš umetniški zbor, pa v dobršni meri držijo tudi za naše občinstvo. Tudi gledališki publikum naslaja, se razvija in sodoživl ja usodo svojih igralcev. Veselo je, da lahko pribijemo, da je bila otroška doba našega gledališča v vsakem oziru uspešna. Iz neurejenih gledaliških razmer z maloštevilno četico ljudi in prav tako maloštevilno publiko, smo zaključevali prvo sezono. Lansko sezono smo končali z enkrat večjim krogom občinstva; obisk se je začel nagibali proti številki petdeset tisoč. Kljub temu, da ta številka na videz ni visoka, saj velja, da imej gledališče vsaj šestdeset tisoč ljudi v zaledju. Kranj pa ima komaj dvajset tisoč prebivalcev. Razumljivo je zato, da si naše gledališče leto za letom prizadeva svoj delokrog razširiti. Izkušnje zadnjih let nam povedo, da danes že lahko govorimo o Prešernovem gledališču kol gorenjskem gledališču. Tega atributa sicer ne gre posploševali v regionalni smisel, ampak zgolj funkcionalno. Z odstranitvijo nekaterih personalnih in materialnih vprašanj pa se ho v najkrajšem času družbena in kulturna vloga gledališča še precej povečala. Upamo in k a zn o je, da že v bodoči sezoni. Nad vse razveseljivo je, da bomo novo sezono začeli v polepšani hiši. Notranjščina Talijinega hrama je bila doslej tako prozaično odbijajoča, da ni čuda, če ga marsikdo že zato ni obiskoval, ker v njem ni bilo praznično svečanega vzdušja. Sredi novembra pa dobimo še nove stole. Kakšna sreča! Naše predstave bodo poslej vse bolj intimne, ker jih ne bo motilo škripanje trhlega poda in ječanje stolov. V dvorani je bil cel sklop sedežev praktično neuporaben. Z adaptacijo in primernim dvigom tal smo rešili tudi to sitno zadevo. Ostaja seveda še vrsta nerešenih vprašanj. Najbolj kričeče kliče rešitve oder. Prenekatero delo pri nas še vedno ne more na sceno, ker je naš oder tehnično, predvsem pa prostorno neurejen. Prepričani smo, da bo ljudska oblast, ki nam je doslej v mejah danih možnosti vedno pomagala, stala tudi v prihodnje ob strani, saj je vsaka stopinja v premagovanju kulturne zaostalosti tudi korak k splošnemu napredku in blaginji. Z novo sezono prehaja Prešernovo gledališče pod okrilje Okrajnega ljudskega odbora. Svet za kulturo in prosveto je že razpravljal o nujnosti razširitve našega maloštevilnega igralskega zbora. Kadar bo dokončno rešeno še to osrednje vprašanje, ki najbolj neposredno zadeva rast našega gledališča, bomo lahko zapisali, da je gledališče odstranilo vse glavne ovire, ki zavirajo njegovo rast, takrat bosta lepota in resnica o človekovem dejanju in nehanju nemoteno dopovedovali svojo, do zadnjih kotičkov človeškega srca prodirajočo govorico. RADO JAN Carlo Goldoni - Laznik: Režija in scena: ing. arh. V. Molka. Zaključni prizor iz lil. dejanja. - Na sceni: Arlechino, Ottavio, birič, Colombina, Rosaura, Lelio, Florindo, Bring-hell in doktor Balanzoni. Anton Tomaž Linhart: Veseli dan cli Matiček se ženi. (Amaterska sezona 1948-49) Carlo Goldoni - Lažnik: Premiera dne 2.6.1956 v Kranju Režija in scena: ing. arh. Viktor Molka. - Na sliki: Doktor, Florindo, Colombina in Rcsaura; prizor iz II. dejanja. Carlo Goldoni - Lažnik. Režija in scena: ing. arh. V. Molka, Na sliki prizor iz I. dej. Na sceni: Beatrice, Lelio in Rosaura. Gledališke vesti Drama SNG iz Maniibora je letos kot četrti poklicni gost obiskala naše gledališče iin s tern začela predsezono v našem mestu. Patri-okovjo kojmedijo v režiji Petra Malica je naše občinstvo zelo prisrčno sprejelo. Mariborski gostje so nato obiskali še Kropo. Obojestranska žefLjla po neposrednih sliiikih nam zagotavlja, da sc bomo odslej večkrat srečali. Z Roussinovo komedijo MOŽ, ZENA IN SMRT je 23. septembra gostovalo v našem gledališču Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Delo, ki ga je postavila na sceno Ralbina Rallelino-Rarvnor vičeva tudi pri nas z improvizirano okroglo sceno, je bilo sprejeto z velikim zanimanjem in toplim priznanjem. V premagovanju provincaonalnega zatišja bori o do novega letu gostovali v našem glediališču še: Mestno gledališče iz Ljubljane, k moderno dramo in moderno komedijo. (Natančna sporočila bomo posredovali preko radia in, časopisja) in Mestno, gledališče z Jesenic. Absolventi A1U iz Ljubljane poti vodstvom prof. Mire Danilove pa sc bodo predstavili v Kranju s študijsko predstavo Strindberg: OCL. Prešernovo gledališče ho še v prvi polovici sezone vrnilo prijateljski obisk Drami SNG iz Maribora. S katerim delom bomo gostovali v Mariboru, še ni moč reči. Naša prihodnja premiera bo sredi meseca novembra. Tokrat bo na sporedu Dolderfieldova moderna melodrama „V1S0K JL ZID . Delo so z uspehom uprizarjali' na mnogih evropskih deskali. Privlačno problematiko reševanja vrollilčnih jiroblcmov mladih ljudi — pubertetnikov, jie avtor zapletel v boj mled napredno fin hipokrilično malomeščansko moralo in jii naše), zelo prikupno obliko in toplo vsebino. Delo sii bodo s priddm ogledali vsi, ki imajo na skrbi rast naše mladine, predvsem pa mladoletniki sami. Delo bo postavil na sceno režiser Drame SNG v Mariboru, kranjski rojak Peter Malce. Občinstvo obveščamo, da smo izpod peresa Dominika Smoleta, avtorja ,,POTOVANJA V KOROMANDIJO1, ki je na zadnjem nate-čajtu v Drami SNG dobil prvo nagrado, prejeli prvi del teksta njegovega della, ki ga bomo znabiU uprizorili/ v našem gledališču. V torek 19. septembra jo bil v avli Prešernovega gledališča po predstavi Cankarjevih „H'lapaev“ družabni razgovor med predstavniki' sindikalne podružnice tovarne ISKRA" in člani našega gledališkega vodstva im igralskega zbora. Na tem sestanku smo izmenjali obilo plodnih misli o gledaliških vprašanjih. Znabiti, bi bilo- prav, da bi njihovemu zgledu sledile tudi druge tovarniške skupnosti. Sindikalni podružnici tovarne „ISKRA“ velja za izkazano ljubeznivost prisrčna zahvala in priznanje. Gostovali bomo li). oktobra 195(1 bo naše gledališče gostovalo v Kamniku z „Veselim dnem" A. T. Linharta. Prepričani smo, da se bodo naši slikii s Kamnikom poslej redno obnavljali in utrjevali. V okviru svečanosti za Linhartov jubilej bo naše gledališče gostovalo z Linhartovim ,,Matičkom" v njegovem rojstnem mestu. RADOVLJICI. Spremembe v umetniškem zboru Z novo sezono j/o prevzet mesto stalnega režiserja in lektorja prof. Mirko Mahnič, ki jo bil dotlej lektor in režiser v ljubljanski Drami. Igralec Laci Cigoj so je vrnil v Kranj. Zadnje leto je bil reden član Mestnega gledališča v Ljubljani. Na deskah našega gledališča bomo v leji sezoni spoznali absolventko AIU Mijo Janžekovičevo, Id je bila pri nas z začetkom nove sezone redno nastavljena. V pretekli sezoni je debatirala pri nas v vlogi Helen Pol sove v tragikomediji Williiiama luga. Nedeljka Hacinova, absolventka AIU ih bivša članica Drame SNG v Mariboru bo s 1. novembrom redno nastavljena v nlašom gledališču. Trenutno študira v režiji ing. arh. V. Molke Ja-ointo v Cankarjevem ,,Pohujšanju", s katerim bo Drama SNG odprla novo gledališko obdobje. Zapustila nas je igralka Angelca Gr ii n -II1 e b c e to v a. Angažirana je v MG v Celju. Zaslužno tovarišico, ld jc pet let neumorno delala v našem gledališču, bomo pri delu vedno pogrešali. Od našega gledališča sc je poslovil tudi režiser Miloš Mikeln. Odpravlja se na odsluženje vojaškega roka. Vsem, ki so odšli, in oliim, ki se k nam vračajo, želimo obilo uspeha in sreče. Organizacijsko personalni sestav Prešernovega gledališča v delovnem letu 1956-1957 UMETNIŠKI ZBOR - Umetniško vodstvo Dramaturg in umetniški vodja: Rado Jan Režiser in jezikovni vodja: Mirko Mahnič Igralski zbor (redni člani) Nada Bavdažcva Mirko Cegnar Anka Cigojeva Laci Cigoj Mija Janžekovičeva Vera Kalanova Jože Kovačič Metod Mayr Jože Pristov Ncda Sirnikova Helena Skcbetova France Trefalt Jože Zupan Izredni sodelavci Marijan Berger Janez Fugina Jardo Gogala Janez Grašič Božena Igličcva Marija Krasnikova Nace Reš Pomožno umetniško osebje Inspicionl. Tone Dolinar Slikar: Saša Kump Sufle,za: Minka Šimenc Uprava gledališča Lojze Gostiša — upravnik Julka Mandcljčcva administrator in računovodja Pavle Pokorn — ekonom Tehnični zbor gledališča Tchn. vodja: Vladimir Štiglic Tehnično osebje Odrski mojster: Janez Kollovšek (honorarni) Odrski delavci: Franc Kropar Kuralt Guslelj Herman Jakopič Kolnik Alojz Mizarja: Albin Učakar Janko Zupan Frizerka: Vera Srakar Snažilka: Kristina Majnik Krojač: Slavko Tavzelj Električar: Slane Kropar Garderoberka: Minka Kocmur (honorarna) Blagajničarka: Nadina Kušar Združenje dramskih umetnikov France Trefalt, predsednik Jože Zupan, tajnik Vera Blanč, blagajnik Blagajna Vzajemne pomoči Pavle Pokorn, predsednik Mirko Cegnar, tajnik France Trefalt, blagajnik Sindikalna podružnica Mirko Cegnar, predsednik Nada Štempihar (Bavdaž), tajnica Julka Mandeljc, blagajnik Organi upravljanja gledališča Gledališki svet Predsednik: Črt Zorec Člani: France Bratkovič Rudi Ba klenu a n Dušan Bavdek Lojze Gostiša Ivo Majdič Vladimir Štiglic Jože Pristov France Trefalt Slavica Zirkelbach Upravni odbor gledališča Lojze Gostiša Jože Pristov Vladimir Štiglic Pavle Pokorn France Trefalt Umetniški svet Rado Jan Jože Pristov Mirko Mahnič France Trefalt Metod Mayr Prispevek h kroniki Prešernovega gledališča za sezono 1955/56 V sezoni 1956/56 so bila uprizorjena naslednja dela: 1. Dr. Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Drama v 5. dejanjih. Premiera: IV. 9. 1055 — 29 predstav — režija-: Jožo Babič k. g. Scena: Vlado Rijavec, kostumi: Mija Jarčeva. — Janez Fugina (Herman), Jože Prislov (Friderik), Angelca Hleibcetova (Barbara), Slavko Belak (Ulrik), Helena Ske.bc to va (Veronika), Janez Grašič ' mikano bombažno prejo, sfanično prejo, melange in schantung prejo v Nm 16 do 50 in to osnovno, medio, trico, volkovo, in flanel vitje Dobavljamo tudi na X motkah in predenih Vigogne predejo od Nm 6 do 12, kakor tudi sukano prejo na Wc formatu, X motkah in predenih vXXXXXXXXXXXXXXXXXW Vsi naši izdelki so priznane kakovosti Trgovsko podjetje Galanterija Tekstil Volna Vam v svojih trgovinah nudi galanterijsko, tekstilno in drogerijsko blago po vedno ugondih cenah Drogerija in Komisijska -) ELI T A~|—» PROIZVAJAMO: M elouicci MEDZADRUŽNI LESNI KOMBINAT ŠKOFJA LOKA ŽŽ 2Ž . V <1 53 3 o P 5 £ M ^ “ & si m 5 Ž o OPREMA H— _Jsrcinj K r a n ^2 <*> a c u V naših poslovalnicah si lahko preskrbite: • potrebščine za gospodinjstvo • steklo c ^ — CN Q • keramiko o *- • porcelan i i h p o s Titov • emajlirano posodo • moška in zenska kolesa o c c > o • tir rezervne dele za iste nas K r Prav tako imamo stalno zalogo 1 >u .<« £ ^ C\ o o • smuči • sank e ter smučarskega okovja • KVALITETA • NIZKE CENE • SOLIDNA POSTREŽBA so nase odlike in (jaraneija, da boste zadovoljni z našimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pij a čarni Z • • vina vseh vrst • zaloga pive »UNION« • domača žganja, likerji • aperitivi, oranžada, sifon • zaloga radenske slatine • proizvodnja vseh vrst kisa KVALITETNA VSTEKLENIČENA VINA Po predstavi obiščite ,fBiitt“ bat, piti Za obisk se priporoča (Dellkattia - JCranj PREGLED DELA IGRALCEV V SEZONI 1955/56 Igralec Celjski grofje Piknik Othello Tretje ležišče Janko in Metka Se bo sijalo sonce Velika Beseda Bratovščina sinjega galeba Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Laznik Pastirček Peter in Kralj Briljantin Skupno predstav Bavdaž Nada — Millie Owens — Zenska Naga- jivček — Polonica Ivo Jacinta Colom- bina Peter 95 Blanč Vera — — — — — — Nežika — Županja — — 33 Cegnar -Mirko Pater Gregor — Dož in Plemič Urednik Škrat Sodnik Gaber Ante Konkor- dat Arlec- chimo Gašper 138 Cigoj Anka Dekle Madge Owens Desde- mona — Janko — Anička in dekla-movalka Mihael — Rosaura — 116 Hlebce Angelca Barbara Rosemary Bianca — Vila Zena Gospa Koklja narodna dama — Dacarka — Čarov- nica 119 Kovačič Jože Piccolo- mini Alan Seymur Cassio — — Mož Gospod Kikelj Lorenzo Dacar Lelio — 114 Mayr Metod Sodnik — Jago Profesor — — Globoč- nik Barbo Učitelj Sviligoj Pismo- noša — 98 Sirnik Neda — Irma Kronkite — Zora Mačeha — Gospa Kiklja in nar. dama — Ekspedi- torica Beatrice — 78 Skebe Helena Veronika Flo Owens Emilija — Čarov- nica — Tinica — Stacu- narka — — 107 Pristov Jože Friderik Hal Carter Othello — Oče Brat Matiče Komandant in delavec Debeli človek Ottavio Kralj Briljan- tin 139 Trefalt France Trgovec Howard Bevans Roderigo Turist — Sodni sluga Frluga in Sokol Braziljanec in delavec Cerkov- nik Panta- 1-one Mrvar 127 Zupan Jožo Montano Javor Anžo Jakob in Peter Brig- - 99 telegrafist ličila Štiglic Lado Pek — Glasnik Zastopnik Slovenija- sod — — Sokol — — Florin- do — 95 Tehn. vodja Dolinar Anton — — Senator Trgovski potnik — — — — — Vajenec — 20 Inspi- cient Eržen T-one — — Braban- tio — Piskro- vez — Načelnik -Sokola Just — — — 70 Fugina Ivan Herman — Graziano Uradnik — Gospod Kokalj Tomo Notar Stražnik — 106 Grašič Ivan Jošt — Lodovico Podeže- lan — — Zupan Dolinar — Zupan — — 86 Berger Marjan Padar — Senator Sindikalni funkcionar — — Dr. Blei-weis — — — — 71 Gogala Jardo Orožar — Senator Receptor — — Sokol Krčmar — — — 87 Belak Slavko Ulrik Zomber — — — — — — — — — 38 Starešinič Stanc Pravdač — — — — — — — — — — 7 Vajt Jela Gvardijan — — — — — Tomaž in Grabež — Štacunar — — 63 Lukman Zlatko — — Sel Kvas — — — — — — — 24 Reš Nace — — — — — — Matej Pirc — — Doktor Balan- zoni — 21 Cigoj Laci (gost) Jago Direktor . 14 Opomba urednika: Sodelovanje in število nastopov igralcev gostov je prikazano v gledališkem listu št. 1 — sez. 1956/57 na strani 19. GLEDALIŠKI LIST PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ LETNIK VII. SEZONA 1956 - 1957