^IJF. SFPTFATRTIÄ 1978 — ŠTEVILKA 37 — I,ETO ХХХП — CENA 1 DIN CLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE z jutrišnjim dnem Celje nadaljuje avoje sejemsko življenje, saj je pod Golovcem vse nared. Jutri bo izšla tudi posebna Sejemska iz- daja NT, ki jo bodo dobili obiskovalci sejma brezplačno. Naj se tokrat obrnem na vas, spoštovani bralci, s predlogom, da nam sporočite, o čem bi morali še pisati na straneh našega časnika. Več ljudi več ve, zato 2xlružimo sile, da bo NT še pestrejši. MILAN SENICAR ČLOVEK, DELO, KULTURA v mesecu septembru navadno reče. no, da smo pričeli г novo kulturno tezono. A dozdeva se mi, da je ta opre. ielitcv z leti izgubila svoj prvotni na- men. Z določeno stopnjo razvoja na Mturvem področju, ki se zrcali pred- vsem skozi prizmo raznovrstnih dejav. liosti, smo že sposobni skozi celo leto ivhovno bogatiti svoj življenjski pro- »tor. Letos smo imeli v Celju poletne hilturne prireditve organizirane bolj fcof doslej, arheologi Pokrajinskega пигеја v Celju so imeli v poletnih nesecih polne roke dela, prav tako "a Zavodu za spomeniško varstvo, Ki. 10 podjetje v poletnih mesecih ni zaprlo *f>onh dvoran, v številnih krajih na. ieffa območja so v poletnih mesecih na ^Iturnem področju morda intezivne- je delali kot v takoimenovani sezoni. Gledališče je dobilo novo preobleko, ® številni dnevi pred premier o terjajo "e odru ustvarjalni znoj, ki ga pred ^'^gom zavese ne vidimo. Izvršilni od- ''or KSC je zasedal v tem času kar ^^itkrat, tudi skupščina ni mirovala, ^akmo razmišljanje seveda ne sme vo. Ü potiiho, da je vse že dobro, da vse storili. To so kvečjemu lahko ^ smernice, orientacijske točke za tra- ^iranje novih prizadevanj za bogatenje ^^ebinskega izročila celoletne kulturne bizone. Prijetno je nizati takšno razmiš. ч^пје v času, ko v celjski občini bele. "'"o začetek pomembne kulturne ak. ki je sama po sebi nadaljevanje ^'ezanega procesa podružblganja kul- in pomeni konkretno izvajanje ^koročnega programa kulture in '^^^èbenega razvoja v občini. četrtek, 14. september 1978. Ta da- ^ pomeni svečan začetek stalnega ^inarja človek, delo, kultura, pome. * logično nadaljevanje začete akcije ^^eniikih komunistov. S stalno obli- ko seminarja smo to akcijo v celj. ski občini dooblikovali v frontni SZDL in kulturni skupnosti. Na svečanosti, ki je bila v Narodnem domu, je kot prvi povzel besedo Jože Volfand, predsednik občinske konference SZDL in nedvoumno, kot je to zanj značilno, dejal, da pomeni omenjeni seminar kot stalna strokovna in politična ob- lika dela na kulturnem področju mno- go več, kot samo oblika izobraževanja in informiranja. Stalni seminar ČDK bo s svojimi dvestotimi udeleženci (organizatorji kulturnega življenja, ne. poklicni in poklicni kulturni delavci) nosilec širšega odpiranja vrat med kulturo in združenim delom, še bolj bo ti dve danosti socialističnega sa- moupravljanja povezal v enotno sesta, vino in sploh globlje posegel v sploš- no družbeno zavest o kulturi, a tudi v vrstah samih kulturnih delavcev od- piral nove razsežnosti za delo in po. vezovanje z vsemi oblikami in vsebi. nami našega družbenega razvoja. 2e vrsto let smo občutili ravno v kulturi največje pomanjkanje ob ma- terialnih in finančnih sredstvih tudi v kadrih. Ne sarno strokovnih, kajti ta deficit se je zrcalil tudi skozi prob- lem štipendijske politike. Pomanjka- nje je bilo čutiti tudi v vrstah ama- terskih kulturnih delavcev, medtem, ko so bili organizatorji kulturnega živ. ljenja sploh prepuščeni svoji lastni dobri volji, iznajdljivosti in naklonje. nosti svojih delovnih sredin. To pa je vsekakor premalo, za vse tiste naloge, ki smo jih zapisali v srednjeročni na- črt, premalo za vsakodnevne in samo na videz manj pomembne naloge. član predsedstva CK ZKS Franc šali, ki je na omenjeni svečanosti po- vzel besedo kot slavnostni govornik, je jasno izrazil pomembnost stalnega seminarja v slovenskem in ne samo celjskem merilu. Skozi delo in pomen stalne oblike dela, izobraževanja in in. formiranja je osvetlil vlogo kulturnega delavca, samoupravljalca in celotne družbe. Razvojni center v Celju je v sode. lovanju s strokovnimi telesi kulturne skupnosti in SZDL pripravil program delovanja seminarja. Po svoji organi, zacijski plati je v osnovi postavljen na Samoupravne temelje, vsebinsko pa bo najbrž terjal še kakšne spremembe in dopolnila med samim praktičnim iz- vajanjem. Ne bi bilo namreč prav, če bi si dovolili v taki obliki in sestavi pomanjkljivosti, ki bi kazila celovitost te res obsežne, človeško dragocene šole, ki naj bi dala neprecenljiv vir novih moči. Kakšen odnos naj imamo potem vsi skupaj do tega dolgo pričakova- nega, skrbno načrtovanega, a zahtev- nega in občutljivega otroka? Tudi na to vprašanje je odgovoril v svojem govoru Franc Šali, ko je že uvodoma dejal, da je naša kultura moralni in politični kapital, ki smo ga ustvarili v svoji zgodovini za obstanek. Te bese- de najbrž ne potrebujejo globljega pojasnjevanja. V lastni samoupravni praksi lahko najdemo mnoge prilož. nosti in izkušnje, da omenjeni semi- nar razumemo kot sestavni del sploš- ne družbene preobrazbe in če ga bo. mo takšnega imeli v sebi, nam ni tre. ba dvomiti v njegovo vsebino in učin. kovitost. Naj bo ta dogodek mejnik v za- četku letošnje kulturne sezone, a mej- nik samo za zdaj. Za to priložnost. Dejstvo njegovega obstoja in razvoja v prihodnjem času pa naj omogoči čimveč jo kontinuiteto v krepitvi vse. binske sporočilnosti, ki jo pričakuje- mo od kulture, torej od našega last- nega dela! DRAGO MEDVED CELJE JUTRI OTVORITEV SEJMA Celje začenja letos že dru- gič ži'veti svoje sejemsko živ- ljenje. Zdaj je na pragu ti- stega, ki je tudii vrhunec v tem dogajanju, zdaj je na pragu tradicionalnosti in ven- darle tudi precej novega. Na vrsti je enajsti sejem obrti, male industrije in trgovine od 22. septembra do vključno 1. oktobra v dvorani Golovca. Na vrsti je sejem, ki doibi-va zlasti letos popolno medna- rodno obeležje, razen tega pa bo povezal na razstavnih pro- storih še 550 domačih udele- žencev. In še nekaj več. Celjski se- jem prehaja na svojo specia- lizacijo. To ne bo samo raz- stava, oziiroma ponudba izdel- kov obrti in male industrije, marveč prav tako ponudba orodi(j, opreme in repioduk- cijskega materiala za potrebe obrti in male industrije. Ta pot pa bo zajela predvsem kovinoplastiko, lesno-predelo- valno panogo ter tekstil in usnje. V tej usmeritvi, v tej specializaciji, je gla-vni namen In pomen Celjskega sejma. V tem je njegovo mesto v okvi- ru jugoslovanskih sejemskih prireditev. Tudd veljava. Posebnost letošnjega Celj- skega sejma je prav gotovo tudi v nastopu tako velikega števila obrtnih delovnih orga- nizacij, zasebnih obrtnikov ter organizacij združenega dela s področja malega gospodar- stva. Teh bo vseh skuipaj 550. Na sejmu se bo predstavilo štirinajst občinskih združentj samostojnih abtmikov, zatem člani štiirih obrtnih nabavno- prodajndh zadrug. Poslovna skupnost za mak) gospodar- stvo »Pormator« s svojima člani, velenjska ERA z obrt- no kooperacijo in še posebej okoli petdeset sam,ostojnih obrtnikov. Vsi ti prihajajo na Celjski sejem ne le zato, da se .bodo predstavila s svojimd izdelki, marveč veliko bodj zategadelj, da se poJcažejo širšemu trgu, da s pomočjo komercialnih dni, kjer bodo imele prvo besedo obrtne na- bavTio-prodajne zadruge, nar vežejo nove stiike s posdovnir mi partnerji, podpišejo nove pogodbe za delo, za koopera- cijo in podobno. To je kvali- teta, ki je za obrtnike najbolj mikavna, to je posebnost, ki jo namerava Celjski sejem v prihodnje še boy razvijati, krepiti. In nadalje — ponudba in možnost iiakupa orodij, oipre- me in reprodiuikoijsikega ma- teriala za potebe obrti in ma- le industir.ije iz uvoBa je prav tako nova pridobitev Celjske- ga sejma. Tista, ká privlači, saj so potrebe po novih stro- jih in orodjih, po reproduk- cijskem materialu, še vedno več kot aktualne. To so seveda glavne zna^ čilnosti Celjskega sejma, t» so karakteristike mednarodne sejemske prireditve v mestu ob Savinji, fci se bo pričela juitri in* trajala do vključno nedelje, oktobra. Posebnost pa bo pxrav go- bovo še v tem, da bo Celjslká sejem prav v tem čaisoi dobdl svojo samoupravno osnovo m organiziranost. M. BOŽIČ MOZIRJE TUDI LEPA NJIVA v mozirski občini teče zdaj že druga občinska solidar- nostna akcija, ki je v pri- merjavi s prvo, ko so sred- stva samoprispevka namenja- li v glavnem za osnovne šole, dosti širša in večja. Po programu prvega samo- prispevka bi morali rešiti šol- ska vprašanja tudi v šmihelu nad Mozirjem ter na Lepi njiva. Medtem, ko je zadeva okoli šmihela urejena, saj so pred kratkim celo vgradiü te- meljni kamen za novo šolo, pa položaj na Lepi njivi ni bil povsem znan. Zato so se domačini obrnili tudi na dru- žbenega pravobranicla samo- upravljanja in prosUi za od- govor. Vprašanje glade adaptacije šole na Lepi njivi je tako prišlo tudi na zadnjo sejo izvršnega sveta Občinske skupščine. Odgovor je bil po- zitiven. Sredstva za obnovo šole na Lepi njwi so zagotov- ljena in dela bodo opra- vili prihodnje leto. To je vsekakor odgovor, ki ga na Lepi njivi težko piriča- knjjejo! 1уш 2. stran — NOVI TEDNIK _St. — 91. sentenr>her ig^ ŠMARJE PRI JELŠAH PREOBŠIRNA GRADIVA Kljub nekaterim po- manjkljivostim, ugotavlja- jo v ámarskü obóiiii, so se v zadnjem obdobju ze- lo dobro uveljavile delega- cije za družbenopolitično skupnost, zbor združene- ga dela. Pomanjkljivosti so predvsem prisotne v povezovanju delegatov in delegacij z bazo. V teh deleigacijiaih se delegati do- kaj redno sestajajo, se- znanjajo sredino, iz kate- re izhajajo s sprejeitimd zaključki in stališči, zah- tevajo pa tudi napotke in mnenja teh sredin. Poka- zalo se je, da je t^ če- dalje več in da so tudi vedno bolj kvalitetna, kar je gotovo precejšnja olaj- šava za normalno in do- bro delo zbora. Precej slabše pa je delovanje de- legacij za samoupravne in- teresne skupnosti. Te de- legacije, ocenjujejo na šmarskem občinskem sin- dikalnem svetu, ne deluje- jo; čestokra4; prihaja tudi do nesklepčnosti skupščin teh skupnosti, to pa ra- zumljivo povzroča precej- šnje nevšečnosti v nor- malnem delu skupščin. Hkjrati se je pokazalo tu- di, da delegati ne morejo in niso zmožni kvalitetno obravnavati gradivo, ki je največkrat ne le preobšir- no, pač pa tudi nerazu- mljivo zapisano. Dogaja se tudi, da ga ne dobe vsega hkrati, zaradi česar prihaja do poenostavitev in s tem tudi do ohranja- nja predstavniških odiio- sov pri delu delegacij. O vseh teh perečih vprašanjih so sicer v Šmarju že govorili, spre- jeli tudi stališča, se po- svetovali s predsedniki osnovnih organizacij sin- dikata, kljub vsemu pri- zadevanju skupaj z dnož- benopoLitičnimi organiza- cijami pa teh hiib vsaj zaenkrat še ni uspelo od- praviti. Vpliv delavcev na vse faze delegatskima od- ločanja je tako še vedno mnogo premajhen. mst ŽALEC IZROČILI ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARIŠA TITA v Žalcu so v imenu pred- sednika republike to^-ariša Ti. ta izročili i>etinštiridesetim občanom žalske občine odli- kovanja. Izročil jih je pred- sednik Skui>ščdne občine Ža- lec Vlado Gorišek. Za dolgoletno družbeno in politično delo v občini ter dosežene delovne uspehe so prejeli: red dela z zlatim vencem Karel Kač; Red re- publike z bronastim vencem Alojzija Kronovšek in Vlado Plaskan; Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Mija Fon, Avgrust Dobriha, Zorka God- ler, Ferdo Kolšek, Jože Lu- bej, Marija Žilnik in Jože Šte- fančič; Red dela s srebrnim vencem Jože Cerjak, Stani- slav Mazej, Gabrijela Atrnad, Franc Šuler, Niko Tratnik, Alojz Žnideršič, Stanko Do- ler, Jože Franko, Jože Krulc, .\ndrej Ločniškar, Rafka Mla- kar, Viljem Petek, Vera Pet- kovič-Potočnik, Jožica Pinter, Alojz Rizmal, Franjo Verd- nik, Franc žužej, Rudi Veli- ffovšek, Slavko Vošnjak in Herta Naraks; za aktivno de- lo med NOB in po njej so Red republike z bronastim vencem prejeli: Rado Hlačar, Jožica Hribar, Štefanija Dvo.}- moč, Ivan Kač, Srečko Ku- rent, in Franc špeglič; Red zasluge za narod s srebrno zivezdo Norbert Natek, Ernest Comak, Franc Golavšek, Franc Golob, Vinko Razdevšek; Red dela s ^rebrnim vencem Ka- zimir Kelbar. Ludvik Kuko- vec, Ivan Potočnik in Milan Spacapan. T. TAVČAR Vlado Plaskan prejema odlikovanje predsednika republike — Red republike i bronastim vencem iz roJi predsednika skupščine občine 2alec Vlada Goiriška. Foio: T. T. JOŽE FRANKO, predsednik poravnailnega sveta pri kra- jevni skupnocti ŠEMPETER.: »S preobrazbo samoupravnih in družbenoekonomskih odno- sov se je tudi v kraljevni skupnosti kot temeljni samo- upravni celici preoblikoval dosedanji poravnalni svet v novo obliko samoupravnega sodišča v skladu z zakonom. PoravTialni svet se je obliko- val po novem zaradi pcsredo- vamja pnri sporazumnem re- še\'anju spoTov in za razvoj dobnh ocinosov med občani, Dziroana dielovnimá l'jud,mi, ki imájo síalno prebivališče na območju kraü'evne skupností. Poravnalni svet bo taiko v bo- doče posredo^l v vseh spo- rih, razen, če gre za zahtev- ke, s katerimi stranke ne morejo prosto raz^ïolagati. Udeležba pred poravnalnim svetom je prastofvoiLjina, kar pomeni, da ee nasprotna stranka ni dolžna udeležiti pora-vnave, medtem ko je na rednem sodišču postopek dru- gačen. širša družbena skup- nost je dolžna o delu in pri. stojnostih poravnata ega sve- ta seznaniti občane in delov- ne ljudi, da bi tako vedeli in znali iskaAi sл'■oj€ pravice.« T. TAVČAR MED mn\ ZELO гтнт v celjski občini po uspešnem referendumu o usta. novitvi kmetijske zadruge Celje niso prenehali z ži- vahno aktivnostjo na podi-očju samoupravnega orga, ndziranja kmetov. Ker je bilo sprejeto stališče, da bo kmetijska zadruga začela samostojno z delom od i. 1. 19^79, morajo v teh mesecih opraviti še kup zahtev/, nih in odgovornih nalog. Ne gre samo za formalno pravne razjasnitve glede odiiosov in premoženjskih razmerij med Hmezadom in novo ustanovljeno kme- tijsko zadrugo. V politični in samoupravni aktivnosti je v tem trenutku v ospredju še nekaj drugih nalog. Zato se bo v tem tednu sestal svet za družbenoeko- nomske odnose v lonetijstvu pri OK SZDL Celje. Spre. jel bo načrt samoupravne in politične akti\Tiosti do začetka delovanja kmetijske zadnige Celje. Že na zborih kmetov-kooperantov v Celju razprave niso omejevali samo na prepotrebnost drugačnega sa- moupravnega oi'ganiziranja kmetov. Odločno je büa naglašena zalïteva o bolj izpostavljenem mesitu kme- tijske prozvxjdnje v dolgoročnem družbenogospodar- skem razvoju Celja. Zato bo kmetjska zadruga Celje deležna največje družbenogospodarske in politične po- 2X3irnosti dejavnikov v občini. Kmetje in delavci v za- družnih enotah Celje in Vojnik so zato na zborih ko- operantov sprejeli več pomembnih stališč: o ustano- vitvi kmetijske zadruge Celje, o izločitvi zadružnih enot Celje in Vojnik iz TOZD Kooperacije Hmezad in delovne organizacije Hmezad, da obe dosedanji za- družni enoti postaneta v okviru nove delovne orga- nizacije kmetijske zadruge Celje temeljni zadružni or- ganizaciji, da je nujno predloženi samoupravi spora- zum o združitvi v KZ Celje dopolniti s pripombami iz javne razprave in da bodo nadaljnje družbenogospo- darske ter p>oslovne povezave bodoče kmetijske zadru- ge odvisne od interesov kmetov in njihovih dolgoroč- nih ekonomskih ter razvojnih ambicij. Zato bodo v okvii-u iniciativnega odbora pri celj- skem izvršnem svetu in sveta za družbenoekonomske odnose pri kmetijstvu pri OK SZDL Celje pripravili vse samoupravne akte za javno razpravo med kmeti o delu nove delovne organizacije kmetijska zadruga in o temeljnih zadružnih organizacijah. O tem se bodo kmetje izjasnjevali na zborih, jiotreben pa bo tudi referendum o sprejemu samoupravnih aktov in o iz- stopu iz TOZD Kooperacija Hmezad in DO Hmezad. kakor je predvideno v zakonu o združenem delu. Na zborih bodo imenovali tudi komisijo za razdelitev sredstev in obveznosti med Hmezadom in KZ Celje. V teh dneh pa so v obeh zadružnih enotah že pripra- vili smernice za razvoj kmetijstva in kmetijske proiz- vodnje v letu 1979. Na tej osnovi bo svet za gospodar- stvo pri celjski občinski skupščini pripravil poročilo o uresničevanju kmetijske poiitike v dosedanjem sred- njeročnem obdobju in predlagal izvršnemu svetu uk- repe za hitrejše oživljanje kmetijske proizvodnje v občini. — nd MOZIRJE DOMAČINI NOSILCI RAZVOJA Konec dober, vse dobro. Tako bi lahko zapisali in rekli tudi v mozirskem pri- meru oziroma o problemu gradnje nove blagoivnice v središču Сотдје Savinjske do- line. Zadeva je razburkaJa duho- ve, sprožila nič koliko raz- prav, ugibanj in tudi odCoči- tev. Vse skupaj pa se je za- taknilo po sklepu izvršnega sveta občinske skupščine, da bo novo blagovnico v Mozir- ju gradil kolektiv ljubljanske EMONE. Domačini, člani ko- lektiva trgovskega podjetja Sawinja, so reagirali, sklicali širši razgovor in protestirali. In tako je problem znova pri. šel na sejo izvršn^a sveta občinske skupščine Mozirje. Zdaj je ra'zprava dobila no* vo obeležje, tisto, ki je pri- peljala tudi do ugodne rešit- ve problema. Na seji so nam- reč znova ugotovili, da je po vseh občinskih dokumentih, zlasti pa po srednjeročnem planu razvoja občine, kolek- tiv Savinje tisti, ki je odgo- voren za razvoj trgovine v občani. To tildi pomeni, da je dolžan izjpeljati nalogo, za katero se zavzema že nekaj let, ki pa nikoli ni prišla do konca zaradi najrazličnejših problemov. Nazadnje tudi za- radi lokacije, zaradi promet- nih zahtev in podobno. V di- lemi, kdo naj gradi novo bla- govnico, je tudi kolektiv PTMONE TXÄiudil bo'i'še po- goje od domačinov. In tako se je tehtnica nagnila v li rist ljubljanske delovne orí nizacije. To je preteklost. Zdaj izvršni svet poveril nató pri gradnji blagovnice kol' tivù Savinje in mu hkrati P poročal, da se pri uresniät obveznosti F>oveže z Ijublj« sko EMONO. Kot vse ls¡» kolektiv trgovskega podj«* Savinja v Mozirju, sam kos izpeiljati gradnje do ca. Zaradi pomanjkanji! ' narja. Tega so se domači | govci zavedli že zdaj. ^ so se v zadnjem času zovali tudi s celjskim xom, ki je bil pripravljen s delovati pn rešitvi ре-К^ problema za Mozirje i« ^ njo Savinjsko dolino. Gl^ na piriiporočilo izvršnega • ta bo zdaj Merx kot sc^ leženec pri realizaciji in^^ cijske naloge odpadel, n.i« vo mesto pa zasedla EM^j. ki bi tudi sama gradila '' govnico. Razprava o t-em pro^l^ pa je odprla še nekatere ® ge probleme, ki zadevajo^ govino v moizirski občio' sploh. Njena razdrobijo'* je očitna, integracL-a s | vino, ki dela pod t>krii^ Zgomjesavinijske kine^^Z zadruge pa, kootreb- no na področju enakopravne- ga odločanja skupščin SIS s pristojnimi organi skupščine občine, kar kaže opredeliti tu di v statutih'SIS. Programi SIS morajo bit. odraz potreb delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Izvajalci in upo- rabniki morajo upoštevati, da jim je izhodišče le ustvar- jen dohodek v TOZD mate^ri- alne proizvodnje; le-ta jim je lahko osnova za pridobivanje dohodka delavcev v družbe- nih dejavnostih. V samo- upravnih sporazumih o te- meljih planov STS družbenih dejavnosti za obdobje do le- ta 1980 jé potrebno dobro dogovoriti obseg skupnevpo- rabe v letih 1979 in 1980. V konjiški občini bo v bo- doče še posebno potrebno krepiti osnovno zdravstveno službo, kar bo možno hitro doseči tudi z zagoto-/itvijo investicije v osrednji zdrav- stveni dom, z racionalno raz- poreditvijo opreme, zagoto- vitvijo zdravstvenih kadrov in reševanjem njihove stano- vanjsktì problematike. V obči- ni je nujno potrebno ustano- viti lastno strokovno službo zdravstvene skupnosti in še v tem letu namestiti sekre- tarja te skupnosti. To so torej nekatera po- udarjena stališča in sklepi konjiških komunistov, zlasti za področja delovanja SIS družbenih dejavnosti. MITJA UMNIK \^AK B!E 78 POKROVITELJ ZVEZNA KONFERENCA SZDL Zdaj že odštevamo dneve! Odštevamo zato, ker bomo bnalu posedli v vlak »Brat- stva in enotnosti« ter se od- peljali na obisk k ljudem, ki so nam med vojno nudili za- točišče in nadomestilo za iz- gubljenim domom. Res je, da je v vsakem vlaku manj ljudi, ki so bili direktno ve- zani na izgnanstvo. Je pa tu- di res, da vezi med posamez- nimi družinami niso nič manjše, kvečjemu še večje, saj se utrjujejo in nadalju- jejo preko otrok in mladi- ne. Letošnji vlak »Bratstva in enotnosti« bo odpeljal v Sr- bijo 11. oktobra in to ob 22.50 ponoči iz Maribora. V Celju se bo vlak ustavil ob 23.54 in odpeljal naprej 12. oktobra ob 00.03! V Zidanem mostu se bo temu delu kom- pozicije pridružila še kompo- Écija z Gorenjske, ki bo startala na Jesenicah. Vlak, tì je sicer »brez voznega re- da«, bo pripeljal v Zagreb ob predvidoma 2.15 in po pet- najstminutnem postanku na- daljeval pot do Sremske Mi- trovice, kjer se bo ustavil ob 707. Prvi večji Dostanek bo tfot vedno na beograjski že- lezniški postaji Topčider, ^jer se bodo vsi zadržali dve •ninuti več kot eno uro. V tenî času bo kulturni pro- dam gostiteljev in gostov, pa govori, izmenjava prvih pozdravov in vse tisto, kar sodi zraven. Tu se bo vla- l^ovna kompozicija ponovno razdelila. Sicer pa bodo o tem vsi udeleženci pravo- časno obveščeni. V letošnjem vlaku bo potovalo 1260 ude- ležencev, od tega največ nek- danjih »izbeglic« in njihovih najožjih sorodnikov pa razne delegacije, kulturne skupi- ne... Med slednjimi gre omeniti predstavnike z Jese- nic. Slovenske Bistrice, Celja in Radeč. V vlaku bo tudi uradna delegacija republiške konference SZDL, ki bo ime- la med bivanjem v Srbiji uradne razgovore z ustrezno srbsko delegacijo o doseda- njih »vlakih BIE« in prihod- njih. Prvič bosta z vlakom, ki je »živa rdeča nit« velike- ga prijateljstva, potovali tu- di delegaciji Slovencev iz Av- strije in Italije. Janko 2e- vart, predsednik medobčin- skega koordinacijskega odbo- ra SZDL za pripravo vlaka v Sloveniji, je dejal: »želimo, da bi se vsi za^ vedali, da bo potovalo 1260 ljudi in da to zahteva od vsakega posameznika maksi- malno zbranost ter pomoč pri tem, da ne bo prišlo do težav. Vsi skupaj moramo skrbeti za vamost! Veliko' dela je pri pripravi vlaka, vendar nam za to porablje- nega časa ni žal, saj vemo, da tudi s tem utrjujemo ve- zi, ki morajo biti med nami neprekinjene. V imenu orga- nizacijskega odbora želim sa- mo srečno vlaku, ki bo na- daljeval veliko, svetlo tra- dicrjo, stkalo v najhujših dneh II. svetovne vojne.« Tudi vlak, ki bo odpeljal 11. oktobra in se vmil 15. ok- tobra, je simbol naše moči. To ni navaden vlak, to je vlak »BRATSTVA IN ENOT- NOSTI« ljudi, ki živijo v Ti- tovi Jugoslaviji! TONE VRABL ^KAJ TAKO? GRE ZA LOPATO ASFALTA ^se priznanje cestnemu l^jetju, ki je pred mesecem Obnovilo asfaltno prevleko Skozi Tremerje in na Psar- № na cesti Celje—Laško. Toda ali je bilo treba pu- sredi cestišča pri čuvaj- oči zajetno luknjo, ki »pre- tese« prenekaterega voznika obisti. Luknja v cesti je tembolj nerazumljiva, ker so delavci cestnega podjetja nehali as- faltirati komaj dvajset me- trov proč. Do nesrečne jame bi lahko ponesli lopato ali dve asfalta in zadeva bi bila urejena. Je bil potreben razlog, da se zdaj upravičeno spotika- mo ob to pomanjkljivost? —ec NA mmm\ blgk garsonjer Te dni je podjetje Gradiš, ^'foma tozd gradbene enote Celju zaključilo z deli na Oku garsonjer na celjski ¡J^inji. v bloku je 92 malih 'Posteljnih stanovanj, ki so ,lično in udobno nameš- Večino teh stanovanj bo Gradiš sam odkupil za potrebe svojih delavcev. Ob bloku so že uredili odbojkar- sko igrišče, ravnokar pa ure- jajo tudi zelenico, ki bo iz- gled celotnega objekta še po- lepšala. D. S. TEORIJA IN PRAKSA SLO IN OBVEŠČANJE v socialistični samoupravni družbi je vsakemu ob- čanu zajamčena pravica biti obveščen o dogodkih do- ma in po svetu. Z obveščanjem dajemo človeku infor- macije, ki so pomembne za njegovo delo in življenje ter skupnost kot celoto. Sredstva javnega obveščanja morajo resnično in objektivno obveščati javnost o vseh dc^odkih. S tem se nalagajo tem sredstvom pomembne dolžnosti, ki so povezane z idejnim, političnim in vzgojnim vplivom na zavest in ravnanje ljudi. Nobenih zadržkov ni in ne more bitá, da v procesu podružbljanja obrambnih priprav, uveljavljanju druž- bene samozaščite in varnostne kulture, sredstva javne- ga obveščanja ne bi javnost obveščala o problemih in uspehih s tega področja. Občan ima ustavno pravico in dolžnost sodelovati in prevzemati določene naloge in ukrepe na področju LO in DS, zato mora biti tudi obveščen in na tekočem o vprašanjih obrambe in var- nosti. Obveščenost je nenavsezadnje tudi pogoj za uspo- sabljanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je bUo še do nedavnega izključno do- mena državnih mehanizmov. 2al se "še vse prevečkrat srečujemo z odtujenostjo pod parolo tajnosti in s tem zožujemo možnosti obveščenosti in sodelovanja možnih nosilcev obrambnih priprav ter varnostne kulture. Zato podružbljanje SLO ne more biti mit o katerem se na- čelno veliko govori, temveč konkretna delovna akcija in mobilizacija ljudi. Zato obveščanju o teh vprašanjih ka- že nameniti več prostora v naših medijih obveščanja. S tem pa Jiiso mišljeni samo dnevniki, radio in tele- vizija, marveč tudi lokalni časopisi, toramiško glasilo in druge oblike Informiranja. Zadostna in objektivna obveščenost bo tudi služila hitrejšem podružbljanju LO, varnosti, preprečevanju deviantnosti in drugim negativnim pojavom. Sredstva obveščanja pa bodo ustvarjala s tem tudi model oseb- nega in kolektivnega vedenja do vprašanj splošnega ljudskega odpora. VIKI KRAJNC 110-LETNICA SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU OSREDNJA PROSLAVA BO V NEDELJO NA ŽALSKEM STADIONU v nedeljo dopKjldne bo na žalskem osrednjem stadionu sklepna prireditev (prenašala jo bo tudi radijska postaja Celje) ob praznovanju 110- letnice drugega slovenskega tabora, ki je bil za prvim ljutomerskim v 2alcu. Ne- deljska proslava, kjer priča- kujejo okoh deset tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije in zamejstva, se bo začela ob 10. uri, slavnostni govornik pa bo član CK ZKS Emil Roje. Organizatorji priprav- ljajo tiKii parado, bogat kulturni preoram in seveda pofpoldansko rajanje za vse, ki se bodo tabora udeležili. Tako bo sklenjena velika manifestacija v žalski občini in to druga v letošnjem letu. Prva je bila pred meseci na éaniglovi zidanici, druga je zdaj. Vsaka manifestacija je po svoje zanimiva, saj je vtkala v nas nekaj velikega in lepega za naš mirnejši, varnejši in sodobnejši danes ter jutri. prod nedeljsko zaključno manifestacijo so v žalski ob- čini pripravili bogat program različnih prireditev. Skoraj ni bilo kraja in dneva, da se nekaj ne bi zgodilo, kar ni bilo vezano na llO-Jetnioo slo- veiisk^a tabora. Med mnogimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi pri- reditvami (gostovanje mari- borskih gledališčndkjov vGri. žah. Slovenskega okteta na Polzeli, Učiteljskega pevskega zbora v Žalcu, razstav, fol- klorne revije na Vranskem, nastopa narodnih ansamblov v Šempetru itd.) gre na pr- vem mestu brez dvoma ome- niti otvoritev osnovnošolske- ga centra v Žalcu. Gre za objekt, ki bo trajne vredno- sti in ki je velika zmaga de- lavcev za njihove otroke. Ob- jekt, ki zaenkrat ,še ni spre- jel v svoje s4-etle učilnice in kabinete otrok, meri 8320 m^ V njem je 24 učil- nic s kabineti v OS Petra Sprajca-Jura in 14 v OS s prilagojenim programom, ki so jo poimenovali po Lju- bi Mikuš. Da je v tem ob- jektu večnamenska telovadni- ca (s pregradami se lahko naredijo tri normalne telo- vadnice!) pa zobna ambulan- ta, skupna kuhinja z jedilni- co ter vsi potrebni spremlja- joči objekti ni treba posel^j poudarjati. O rastoči poti no- vega osnovnošolskega objek- ta od zasnove do otvoritve je na proslavi govoril podpred- sednik skupščine občine Ža- lec Dolfe Naraks, medtem ko je objekt izročil otrokom in učiteljem ter seveda staršem in občanom predsednik skup ščine občine Žalec Vlado Go rišek. Ob pomembnem dogodku so pri novem šolskem objek- tu odkrili tudi dva doprsna kipa, ki predstavljata človeka po katerih se šola oz. osnov- nošolski center imenuje. Do- prsna kiipa je izdelal doma- čin Edi Salezin. O Petru Sprajcu-Juru in Ljiuibi Mi- kuš pa sta govorila Konrad Pevec in Edmimd Boižiček. Pri slovesnosti, ki se je bo- mo dolgo spominjali, so bili prisotni tudi mnogi učitelji, ki so pred leti poučevali naj- mdajáe na sitari žalski šoli. Vsem so tisti dan žareli ob- razi, saj gre navsezadnje za skupno veliko zmago, od ka- tere bodo največ imeli prav otroci. Ob zapisu je treba tudi omeniti izdajo dveh glasil in to »Mlada misel« ter »Naša pot«. V obeh so prikupno na- pisani sestavki pionirjev o no- vi šoli, razni razgovori, želje, misli. Ob obeh lepih in spo- minsko vrednih dokumenta- cijskih gradivih pa močno moti to, da je »brošura« OS Peter šprajc-Jur leç» ti^ skana v »ta pravi« tiskarni, »brošura« OS Ljube Mikuš s prilagojenim programom pa na ciklostilu! To je povsem nepotrebno in če je šlo za kakšne težave bi lahko na- pravili enotno glasilo. Saj na- vsezadnje bodo tudi otroci obiskovali šolo pod isto stre- ho ... In še stavek iz uvodnika ▼ »Naša pot«: »Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo prišli do našega hrama!« S tem je povedano vse. Vsi so zadovoljni, da ima Žalec novo in sodobno šolsko po- slopje v katerem naj čim- prej zaživi »življenje«. Objekt kot je osnovnošol- ski center pa ne bo samo »učni« objekt, ampak bo ob- jekt za vse tiste akcije, ki krepijo človeško življenje. Tekst in foto: TONE VRABL Doprsm kip Petru Šprajcu-Juru je odkril Konrad Pcvee. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д JAVNA RAZPRAVA O CINKARNI ^^ ^Zi ^^ ^^ SKUPNO DO NAJBOLJŠIH REŠITEV V DANIH POGOJIH Javna razprava o temeljiti ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne bo več kot refe- rendum. V tej ugotovitvi je izzvenela seja pred.seovsod tam, kjer živimo in delamo. Hkrati pa od sodelujočih na takšnih iTaizpravah ne bo zahtevala ociločitev za aiii proti, ampak tvorno sooblikovanje zamisli o poteh za naóbay učinkovito reševanje perečih problemov gospodarskih in ekoloških te- žav v Cinkarni. Te dni je pri- šlo gradivo, ki opredeljuje poti in pogoje za hitro, učin- kovito in danim pogojem naj- bolj prilagojeno akcijo od- pravljanja težav v zvezi z onesnaževanjem, ki ga po- vzroča Cinikama, hkirati pa tudi za odpravljanje njenih gospodarskih težav, med pr- ve razpravljalce. Raaprava se je začela v osnovnih organi- zacijah ZK, nadaljevala se bo v vseh ostalih druzbenopKxli- tičnih organizacijah, zatem v krajevnih skupnostih in de- legacijah, svoj zaključek pa bo dobila z novo sejo pred- sedstva celjske frontne soci- alistične zveBe, ki bo ocenilo javno razpravo in delegatom občinske skupščine predlaga^ lo najibolj ustrezne rešitve. Dokončna odločitev o vseh vprašanjih rfcološke in eko- nomske sanacije Cinkarne bo I)adla 26. oktobra na zaseda- nju vseh treh zborov občin- ske skupščine. Gradivo — »ocena in po- trebni ukrepi za ekološko in ekonomsko sanacijo v Cin- karni« — je nedvomno velika pridobitev za СеЦе. V njem so sintetično zajeti in našteti vsi pogoji, ki jih v Celju po- stavljamo, da hi pristali na gradnjo nove tovarne žveple- ne kisline, ki bo zadnja na. ložba Cinkaime v bazično in- dustrijo. Hkrati je т gradivu pla- stično, argumentirano in jas- no prikazano današnje sta- nje, vsa zapletenost ekološke- ga položaja v celjski občini in neločljiva povezanost Cin- karne s celjsko družbeno stvarnostjo. Problem Cinkarne je eden na^iboJj občutljivih v seda- njem celjsikem trenutku, to pa bo tudi v prihodnjih ne- kaj letih. Tudi z najbolj ostri- mi in odločnimi ukrepi nam- reč ne bo mogoče čez noč zagotoviti bistveno boljšega stanja. Ne v ozračju in ne v gospodairjenju Cinkarne. Predloženi ukrepi in pogoji, pod katerimi v Celju prista, jamo na nove naložbe Cin- karne so namreč takšni, da lahko njihovo polno uveljavi- tev pričakujemo šele pxosto- poma, bistveno izboljšano stenje pa šele okoli leta 1982. Zavedati F>a se je treba, da glede na nnožnosti drugače najbrž ne bo šlo. V Celju pravzaprav nimamo izbire, kajti ukinitev tovarne titano- vega belila zaradi meddržav- ne pogodbe in velikih sred- stev, ki bi jiüi bilo ob tem treba plačevati, ne pride v poštev. Zahtevala bi namreč ukinitev celotne Cinkarne, če- sar pa Celje ne prenese, saj preostaU dlel Cinkarne dobro gospodari in je še kako po- memben za celotno celjsko, slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Najiboljša pot rešitve je to. rej takšna sanacija Cinkarne, ki bo ob boljšem gospodarje- nju titanovega belila zagoto- vila tudi bistveno zmanjšanje sedanjega onesnaževanja. In na takšnih prizadevanjih te- melji gradivo, ki prihaja v javno razpravo. Med najpo- membi^jširni pogoji, ki jih je tre& v nekaj letih izpol- niti, da se bo ekološki polo- žaj v Celju olajšal, so: uki- nitev dveh od obstoječih treh linij za proizvodnjo žveplene kisline. Proizvodnja žveplene kisline po najsodobnejši teh- nologiji z zaprtim postopkom in minimalno stopajo onesna- ževanja. Namestitev filtrov v tovarni titanovega belila. Zgraditev dimnika, skozi ka- ter^ bo mogoče vse pline iz proizvodnje (txxdi že obsto- ječe) odvajati v višnje plasti ozračja. Ukinitev kotlarne, prehod na uporabo plina kot potrebne energije v proizvod, nji in zgraditev tovarne anonisulfata, ki bo predelo- vala trdne odpadke iz tovar- ne titanovega belila. Čeprav ti ukrepi niso vse tisto, ka.r želimo — torej ukrepi za popolno ekološko ozdravitev Cinkarne, so, vsaj po mnenju vseh, fci so dolge mesece snovali in domišljali rešitve (to pa so strokovnja- ki tako iz Celja kot republi- ke, torej ne več samo iz Cin- karne), najiboljiše, kar je iz- vedljivo v danih i)ogojih, hi- tro in učinkovito. Javna razprava bo tista pri- ložnost za vse občane, ko bo- mo lahko potem reševanja vprašanj dodali svoj ustvar- jalni delež. V njej bo mo- goče, s polno mero odlgovor. nosti in ustrvarjailnosti seve- da, iskati tudi nove, boljše poti. Javna razprava bo mo. rala biti kritična in odprta, ustvarjalna. Dobrodošla bo torej vsaka iekrena misel, ki bo tvorno ix>segla na področ- je reševanja tega problema z željo, da predlagane ukrepe še dopolni in izboljša. Celja- ni sami moramo jxniskati naj- boljše poti, v skladu z dani. mi možnostmi. Prav demo- kratičnost v raz5)ravi pa nam to v celoti omogoča in nas k takšnim razmišljanjem in dejanjem tudi sili. Dejstvo je, da tako, kot je sedaj, ne gre več naprej. Spremebe so nujne. Treba je najti boljše rešitve, ostre in odločne, a hkrati poštene dìo 2040 članskega kolektiva, ki mu je delo v Cinkarni vsak. danji kruh. Naistopiti bo tre- ba enotno in odločno, kajti vsi Celjani želimo imeti do- bro razvito in uspešno go- spodarstvo, ki bo zagotovilo boljši standard vsem, želimo in zalitevamo pa tudi цг^. življenjske pogoje, med ^ re že dolgo uvrščamo ц^ vo mesto tudi zrak in ol^i nasploh. Opozoriti je treba š^ troje. Prvič — predlJ ukrepi pomenijo zaost^ Celjia do doslej mnogow preveč samovoljnega objJ nja Cinkarne. Ne boono w več dopuščali, dia dela ^ koli že in kakorkoli že. q ločno zahtevamo izboljša- stanja tako v gospodar^ kot ekološkem smislu. Drugič — demokratič^. iskanja najboljših rešitev danih pogojih zagotavlja ц nično to, da bpmo našli boljše možne skupne potj reševanje problema. In tretjič — gradivo vsij, je kvalitetne ocene in pj^ loge ukrepov, ki so jasni, j vsod opredeljeni z roki : odgovornostmi nosilcev ngv Torej ne prihajajo iz ne®) nih, imaginarnih virov, pak od ljudi, ki z avtorite svojega znanja stojijo za и mi in jamčijo za uspehe, ft na uveljavitev moralne in^ kršne druge odgovornosti p uresničevanju predložen ukrepov pa je morda tu največja kakovost trenuîi akcije. Slednjič zapišemo j da so vse rešitve vezane ц izpolnitev vseh pogojev. R nec je torej kompromisara in polovičarstva. Kar bo i govorjeno, mora biti tuda 4 sledno izpeljano v dogovoi) nih rokih. To so torej osnove јвд razprave, ki bo te dni steä v celotni občini. Ргерибц smo lahko, da bodo оЂбц s svojimi ustvarjalnimi ц slimi gradivo še dopolni) tako da bomo skupno 1 enotno, kot že v mnogih dn gih akoijah doslej, nastop kot Celjani v interesu ceki nega Celja in vseh nas. BRANKO STAMEJCÎ ŠMARJE PRI JELŠAH »JELŠA« NAČRTUJE DO LETA 1985 Marsikateri delovni organi- zaciji v šmarski občini je bi- lo v preteklosti očitano, da gleda premalo v prihodnost in da so njihovi razvojni pro- grami ohlapni in nedorečeni. Na takšne trditve in ocene se je nemalokrat, ob ртеШо- žitv^ elaboratov za kredite, sklicevala tudi banka, češ da je težko odobriti kredit za ne- kaj, kar ni popolno. Da bi se izognili takšnim nevšečnostim, so v delovni organizaciji Jelša izdelali ok- virni program izgradnje, trgovskih objelctov za obdob- je do leta 1985, ki ga bodo seveda še ustrezno dopolnili. Po tem programu naj bi do tega obdobja zgradili ali ob- novili deset objektov, ki bo- do dosedanjo trgovsko po- nudbo dvignili na višji nivo. Gre za novogradnje gostinsko trgovskega centra v Šmarju pri Jelšah, tehnične trgovine v Rogaški Slatini, marketa v Bistrici ob Sotli, blagovnice v Šmarju pri Jelšah ter trgo- vine ix)hištva in marketov y Takalcah in Imenem in za ob- nove trgovine Prehrana Boč v Rogaški Slatini, odkupili pa bodo še trgovska lokala v Šentvidu in Zibiki. Predvidena vrednost naložb bo znašala 152.000 dinarjev, kot nadomestilo za prodano opremo in zgradbe, last trgov- ske, delovne organizacije Jelša pa bodo dobili še 5.000 dinar- jev. Računajo, da bodo del sredstev dobili od Ljubljan- ske banke (kredit za odpravo posledic potresa), poleg tega pa naj bi Ljubljanska banka bila udeležena tudi s 50 od- stotkov kreditov iz drugih sredstev. V predvidene novo- gradnje in obnove bodo vlo- žili 60.500 dinarjev lastnih sredstev in kot menijo, se bo na œnovi vseh navedenih no- vosti celotni letni dohodek povečal letno za 10—15 odstot- kov, tako da bo ob koncu načrtovanega obdobja dosegel 506.000.000 dinarjev. Ob tako povečanem celotnem dohod- ku bo tudi z!a poslovne skla- de ostalo okoli 12.000.000 di- narjev, amortizacija pa bi znašala 35.000.000 dinarjev. MILENKO STRAÄEK RAZGOVOR Z DELEGATOM ZA SIND. KONGRES ALOJZ KRUŠIČ VODJA STROJARNE V KONUSU Usnjami se je zapisal že le- ta 1947 in od takrat ji osta- ja zvest. S to zvestobo usnju bo šel tudi na sindikalni kongres v Maribor. In z vse- mi svojimi bogatimi izkuš- njami minulega in sedanjega dela v Konusu. Čeprav sedaj Konjičan z dušo in telesom se je rodil 1925. leta v Sv. Vidu pri Ro- gaški Slatini. Sodeč po kole- darju si je Alojz nabral že nekaj let, pa véndar mu jih nobeden ne bi prisodil. Nje- gov obraz s hudomušnim na- smeškom mu jih pošteno skriva. Pa sem ga že kar na začetku razgovora povprašal za recept. »Solidno življenje«, je bil nadvse kratek in jedr. nat. »Problemi v naši usnjarni nišo majhni. Sicer gre za po- dobne težave v vsej usn.iar- ski stroki. Surovina je draga, tu je še rentabilnost proiz- vodnje v usnjami, čeprav ne smemo pozabiti, da je prav iz usnja zrastlo vse ostalo. Kakšnih 300 nas je zaposle- nih v usnjarni in še to smo v glavnem najstarejša dclav- ska generacija s poprečjem nad 20 let delovnega staža,« je zbrano nizal podatké iz svojega delovnega okolja. Sicer pa je Alojz Krušič prekaljen sindikalni delavec. Od tistih začetkov sindikalnih aktivnosti v obdobju manjkanja, ko je bil referf za preskrbo. Večkratni P^ sednik sindikata v usnjai® tudi sedaj je; pa član pi"«*! sedstva občinskega sindijí^ nega sveta. V okviru de^" ne organizacijé je še poseW zavzet z vprašanji solidar®' sti v komisiji za solidan^ centralnega delavskega sv«^ v stanovanjski komisiji. J član družbenopolitičnega ^^ ra občinske skupščine, ven v krajevni organiza""^ SZDL, pa pri gasilcih in' kje. Skoraj mu zmanjka ^ sa za konjičke: fotografiral^ gobarstvo in izlete v nar®^ MITJA UMÎ^^ CELJE „OBNOVA" PRAZNUJE TRIDESET LET DELOVNE ORGANIZACIJE Celjski kolektiv gradbenega in obrtnega i>odjetja »Obno- va« te dni slavi svoj tride- setletni jubilej. Gre za pod. jetje, ki se je razvilo iz ne- kdanje Uprave stanovanjskih zgradb in ki je ime, ki ga nosi še danes, dobilo v apri- lu 1960. leta. Razvilo se je iz sredine, ki je štela le ne- kaj ljudi. Tedaj so skrbeli za vzdrževanje stanovanjskih hiš, pa tudi pobirali stanari- no in najemnino. Z večanjelm nalog, so se temu matičnemu kolektivu priključevali drugi, predvsem obrtne delovne organizacije, servisi in podobni, ki so prav tako ski^beli za vzdrže- valna dela. Ob ustanovitvi »Obpove«, aprila 1960. leta, je imel ko. lektiv 102 zaposlena in je ustvaril 731.000 dinarjev pri- hodka. Zdaj ima več kot 430 zaposlenih, letošnji prihodek pa je planiran na znesek okoli 140 milijonov dinarjev. Sedanja »Obnova« je prav zaživela šele po 1963. oziro- ma 1964. letu. To je tudi obdobje, ko se je vzdrževal- nim delom, nadalje obnovam pročelij, pridružila še grad- nja stanovanj. Kolektiv je vsako leto zgradil približno po osemdeset novih stano- vanj. Sicer pa je to obdobje, ki je značilno za nenehno rast. Vse bolj so se mehani- zirali, urejali delovne in i>o- slovne prostore na Lavi itd. Lani je kolektiv te delovne organizacije spréjel srednje- ročni načrt razvoja do 1982. ki nakazuje postopen prehod od klasične gradnje stanovanj na ■naključna dela v gradbeni- štvu. is-o.ektiv »Obnove« bo svoj praznik počastil jutri, v pe- tek, 22. septembra. Za to priložnost bodo imeli najprej nekaj športnih tekmovanj, v opoldanskem času pa še na Gričku slavnostni Zbor, na katerem bodo med drugim podelili tudi trideset plaket, od tega pet zlatih, deset sre- brnih in petnajst bronastih za uspešno delo v kolektivu in seveda tudi za rezultate na področju samoupra'/nega in družbanopi/litičnega življe- nja. M. B02IC žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 ljUBNO OB SAVINJI RIBIŠKI DOM OPRAVILI SO VELIKO PROSTOVOLJNIH UR pibišica družina na Ljub- ^ ob Savinji ima za se- že triindvajsetletno tra- cci jo. Pa tudi völiko uspeš- nega dela. Krona vsega tega ^ prav gotovo nov in izred- ^ lepo urejen ribiški dom. »Za njegovo gradnjo smo gg odločili zavestno,« je dejal predsednik Ijiubenskih ribičev prane Budna. »Odločili, ker srno že prerasli svoje okvire, postali smo močna organiza- cija. Ko pa smo urejevali strugo Savinje, se je porodila misel o gradnji doma. Prav (ц^ na tem izredno lepem predelu. Sklep o gradnji do- jjia je padel pred približno dvema letoma. In potem smo šli v akcijo. Pomagali so nam tudi mnogi delovni ko- lektivi, veliko, oziroma naj. več pa smo opravili sami...« Zgradili so si dom, na ka- lnega so lahko upravičeno ponosni. Je prav gotovo eden najlepših pri nas, če že ne čisto na vrhu. V njem ima- jo svoje delovne prostore za družinsko aktivnost, družab- ni prostor, priročno skladi- šče itd. Prevladuje les. Zato je v njem prijetno, toplo. In še nekaj je, kar je več kot pomémbno. Odločili so se, da ga bodo imeli samo zase. Zato ta dom ni gostišče, marveč samo kraj, kjer se zbirajo ijubenski ribiči »Družina ima 120 članov,« je dodal njen tajnik Franc Atelšek. »V zadnjih štirih, pe- tih letih, se je, število pove- čalo za več kot sto odstot- kov. Na to smo jjonosni, to- da, tolikšno število je hkrati tudi problem, kajti s svojo dejavnostjo moramo skrbeiti za naravno ravnotežje v vo- di, za zadostno število rib. To pa pomeni, da ne dovo- ljujemo love kar tako.« Z ureditvijo struge Savinje — ne glavne — in postavitvi- jo doma, so v strugi ui-edili tudd dva ribogojna bazena. Sicer pa so se dogovorili z ljubenskim turističnim dru- štvom, da bodo vodo iz te struge napefljali v kopalni ba- zen v Vrbju. Tako bodo do- bili toplejšo vodo in možnost za kopanje v bazenu se bo povečala, kajti Savinja je v tem predelu le malokdaj ta- ko topla,, da je kopanje v njej tudi prijetno, Ljubenski ribiči so pri gradnji doma in ureditvi struge opravili več kot deset tisoč prostovoljnih delovnih ur. To je tóp znesek, če bi ga spremenili v dinarje. Je pa tudi zrcalo pripravljenosti in zavesti domačih ribičev za skupno delo. Med temi pro- stovoljci se je posebej izka- zal Franc Krumpačnik, ki je sam opravil okoli 1.500 udar- niških ur. M. BOŽIČ CELJE OD OLEPŠEVALNIH ŠE NA DRUGA PODROČJA v delovnem načrtu Celjske turistične zveze so tudi stal- ni stiki in razgovori s pred- stavniki osnovnih turističnih organizacij, se pravi s turi- stičnimi društvi. Izredno iKpešno so te oblike medse- bojnega povezovanja razvite T okviru posameznih občin, čeprav tudi neposrednih sti- kov med zvezo in enim sa- mim društvom ni malo. Doslöj sta lepo uspela se- stanka v celjski in laški obči- ni, razgovori v drugih obči- nah pa bodo v kratkem, si- cer pa pri vsem tem ne gre samo za srečanja turističnih delavcev, marveč tudi pred- stavnikov občinskih skupščin ter občinskih družbenopoli- tičnih organizacij. Srečanje med predstavniki turističnih društev v celjski občini je opozorilo, da gre ob Veliki aktivnosti celjskega dmštva in pretceišnji živahno- sti drugih za uspešno delo, Ä čeprav je zlasti v društvih ча Dobrni, Strmcu, Prankolo- vem in Vojniku predvsem usnerjeno v olepševalne akci- je. Toda, ba društva se uve- Ijavljajo tudi na drugih po- dročjih, predvsem pri opozar. janju na komimalne in po- dobne probleme, pri vzgoji ljudi, v organizaciji izletov in podobno. Koraki na propa- gadnem področju so še pre- cej slabotni, in to je tudi problem, ki turistične delav- ce na Dobrni močno skrbi. Zsnimivo propagandno akci- jo so izvedli pri turističnem društvu v Strmcu, saj so ju- lija letos, na cvetlični raz. stavi v Vojniku, posredovali tudi nekaj propagandnih za- pisov o svojem kraju, njego- vih značilnostih, možnostih za izlete in drugo. Turistično društvo na Fran- kolovem se v tem času še posebej ukvarja s proble- mom Crešnjic. Tu ima nam- reč društvo svoj objekt, ki ga ne more prav vzdrževati. Zato se) je odločilo, da ga da v najem. Osnovnx) težišče dela dru- štva v Strmcu je seveda na urejenem okolju, močne pa so tudi želje za pridobitev osnovnih p>ogojev za turistič- ne dejavnosti. Kraj je zani- miv in ima vse pogoje za iz- letniški turizem, še posebej, če bodo v töj akciji sodelo- vali tudi gostinci. Tudi društvo v Vojniku se lahko ponaša z nekaterimi uspelimi olepševalnimi akci- jami. Vsako leto pripravi tu. di nekaj prireditev, preda- vanj itd. Toda, ali je to vse? So možnosti za močnejšo tu- ristično uveljavitev kraja s čudovito okolico s tem izčr- pane? V tem okviru ima celjsko turistično društvo seveda svo- je mesto in svojo dejavnost. Lahko bi rekli tudi méntor- sko, saj je to tista organiza- cija, ki je vselej pripravljena pomagati tej ali oni organi- zaciji. Pomenek med pr6dsta\Tiikj petih turističnih društev v celjski občini in zastopniki Celje turistične zveze je uspel, sicer pa med drugim pokazal, da bi lahko v Strm- cu začeli razmišljati na orga- nizacijo stalne turistične pri- reditve. Dobrna ima vsé po- goje za širši razmah, tudi na področju družbene turistične dejavnosti. Med zaključke celjskega F>03veta moramo vključiti tu- di odločitev, da bodo vsa tu- ristična društva aktivno so delovala v prihodnji republiš- ki hortikultumi akciji, ki bo 1980. leta v Celju. M. BOŽIČ PLANtNA: DELAVNI TURISTI Člani Turističnega društva na Planini so se letos pred- vsem zavzeli za ureditev kra- ja. Zdaj so se odločili za novo akcijo, ka prav tako ka- že, da želijo poživiti društve- no delo. Za nedeljo, 24. septembra, pripravljajo celo vrsto prire- ditev. že dopoldne," ob enaj- stih, bo v kraju zaigrala godba na pihala štorskih že- lezarjev, popoldne bo naj- prej tekmovanje kmečkih fantov v spretnosti z motor- nimi žagami, zatem pa se bodo domači mladinci in mladinke predstavili v veseli Igrici »Zaljubljeni Mihec.« V r^ključnem dedu bo nastopila še članica mariborskega gle- dališča, Muhičeva. Cisti dobiček teii priredi- tev in družabnega srečanja bodo namenili za ureditev do- stopa Ш Pianins^ g raid. »SIGMA« ŽALEC Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce za opravljanje nasled- njih delovnih opravil in nalog 1. opravljanje procesne, vhodno-izhodne kontrole sanitarnih sten 2. več vodovodnih monterjev 3. več monterjev ogrevalnih naprav 4. sedem KV ključavničarjev 5. pet KV kleparjev 6. več varilcev z atesti POGOJI: pod 1.: se zahteva strojna delovodeka àoda s trilet- nimi delovnimi izkušnjami na p>odobnem delu — ix>d 2.., 3., 4. in 5. se zahteva ustrezna poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami — pod 6. se zahteva varilski tečaj in eno leto delov- nih izkušenj. Podjetje ima ustreizne prostore, zagotovljeno druž- beno prehrano in ugodne prometne zveze do obrat- nih prostorov. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev naj kandidatii pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 — splošno-kadrovsfci sektor. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti od- služen vojaški rok. Ribiški dom na Ljubnem. CELJE HORTfKULTURCf NA DELU PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE Priprave za izvedbo repub- liške . hortikulturne akcije 1980. leta v Celju so stekle. Kaže, da bo to akcija, ki bo piav gotovo ena najbolj mno- žičnih v Celju in občini. Ne po naključju, saj gre za vpra- šanja, ki živo zadevajo sle- hernega delovnega človeka in občana. Če kdo, potem smo zlasti vsi ljudje zainteresira- ni, v kakšnem okolju delamo, in živimo. To pa pomeni, da se mora 2iainteresirano&t spremeniti v akcijo, v kon- kretno delo, pa čeprav morda na majhnem jKKiročju. Toda, tudi majhni deleži v teh pri- zadevanjih bodo rodili velike uspehe. V »Hortikulturi 80« v Celju imata posebno mesto dva par- ka: stari Mestni park na le- vem bregoi Savinje ter novi Sončni park severno od Deč- kove ceste. De4a v stairem parku so se že pričela. To je urejevanje sprehajalnih poti. Ni pa daleč tisti čas, ko bo- do v parku marljivi tudi vrtnarji, saj jih čaka posa- ditev lepega števila dreves in okrasnih grmovnic. V akciji, zlasti pri urejeva- nju Mestnega parka, bodo zdaj sodelovali tudi člani celj- skega Hortikultumega društ- va. Odločali so se za prosto- voljne delovne akcije. In od- ločili, vsaj zaenkrat, za vse dni v tednu, razen za sobo- te in nedelje. Prva akcija je bila že v ponedeljek. Sicer pa se prostovoljci zbirajo vsak dan popoldne pri umetnem drsališču ob 15. uri in potem po svojih sposobnostih sode- lujejo pri urejevalnih delih. Hortikulturno društvo ra- čuna, da bo tudi ta akcdja uspela in da bodo redki od 846 vpisanih članov, ki bi se je ne udeležili vsaj nekajkrat. MB VARČEVANJE IN SAMOUPRAVLJALE NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO Varčevanje v Vzgojnovarstvenih zavodih in Pionirskih hranilnicah, ki delujejo na osnovnih šolah, je že ustaljena oblika so- delovanja z Ljubljansko banfco — Splošno banko Celje. Najmlajši, ki sicer še ne poznajo vred- nosti števil, že imajo smisel za varčevanje, ki jim ga privzgojijo tovarišice vzgojite- ljice v VVZ. Na osnovni šoli Ivan Farčnik- Buč, Vransko, varčujejo najmlajši že 4. leto'v VVZ tako, da mečejo denar v lese- ni čebelnjak. Vsak otrok ima svoj ba.rvni znak, ki je ofeenem hranilnik (v notranjo- . sti čebelnjaka so plastični lončki) in te izpraznujejo enkrat mesečno. Zbrani denar pa vložijo v PH, ki deluje na šoli. Obre- sti, ki jih dobijo, najmlajši porabijo za oglede lutkovnih predstav v Ljubljani in podobno, nam je povedala mentorica Mari- ja Gosak. Otroci na osnovni šoli Vransko so samo- upravno organizirani, saj predstavlja Pio- nirska zadiuga OZD, ki ima 4 TOZD, te so: 1. TOZD PH, 2. TOZD Knjigarna, 3. TOZD Točilnica in 4. TOZD Kmetijstvo in gozdarstvo. Naj že ob tej priliki povemo, da je dosegla PH, ki deluje na osnovni šoli Ivan Farčnik-Buč, Vransko, 1. mesto v tekmovanju med piooiiirskimi hranilnicami, ki ga je razpisala LB — Splošna banka Ce^e, in bo tako prejela nagrado LB v vrednosti 1.600 din. Pionirska hranilnica deluje na šoli ob ponedieljkih od 7.—7.30 in od 12. do 13. ure ter db pe№îh od 7. do 8.30 in od 12.—17. ure med odmori. Na panoju PH so najrasaličnejša lepa prtmanja, ki jih je prejela hranilnica od 1972. leta dalje, od teh v letu 1977 1. mesto v tefcnxwanju med Pionirskimi hraniiLnicami. »Otroci« radi vairčujejo in tekmujejo med seboj, nam je povedala mentorica Danica Povše, sicer pa sta mentorici PH še Mira Les in Marija Grešak. Na šoli otroci namensko varčujejo za učbenike, ki jih prodajajo kar na šoli v TOZD Pionirska knjigarna, tu dobijo tudi zvezke in ostale učne pripomočke. V PH so vključeni vsi učenci na šoli, lahko tudi večkrat kot .indJ^Tdiualni varče- valci lin v okviru razredne skupnosti, кјет sta po dva poverjenika PH. Preko PH gre- do vse dejavnosti: vrtnarstvo, pion'rska knjigama, pionirska organizacija, klub OZN, telovadno društvo, mtedinski tisk, radio, točilnica. Radio MRAVLJINČEK, ki deluje na šoli, so opremiili iz obresti PH, kuprili so tildi mize za namizni tends in roče terr sadike ipd. — vse iz obresti PH. Na šoli so 4 uslužbenci PH, kà ро'и- rajo prihranke: Teja Druškovič (predsed- nica), Lijana Veršnak in Lučka Pavlič, 4. uslužbenec pa bo izvoljen iz 6. razreda na zboru varčevailcev 29. septembra, ko bo tudi sprejem cicibanov v piotiiiTsko organizacijo. Tudi starši so na tekiočem z delovanjem PH in vedo, da se obresti koristno porar bojo za naj.različnejše pripomočke in za nafradle najmarljivejšim varčevalcem in najboljši skupnosti. Ob koncu naj vam še öestitemo га 1. mesto s željo, da bi dosegaii tudi v piri- hodffxje tako lepe rezultate. -ep 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д UNIOR — KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČE S KAKOVOSTJO DO USPEHOV INTERVJU Z DIREKTORJEM MARJANOM OSOLETOM Delovna organizacija Unior — Kovaška industrija Zreče Je vz^xjredno z ostalimi poka- zatelji poslovanja dosegla v prvem polletju letos tudi zelo dobre izvozne resultate. To pravzaprav niti ni naključje, saj je njena usmeritev že vr. sto let naravnana v izvoz oro- dja in odkovkov in je po ob. segu gotovo najvidnejši iž- voznik v konjiiški občini, ver- jetno pa tudi na širšem ob- močju. Kakšno pot so ubrali pri osvajanju tujih tržišč in kateri so njihovi izvozni ci- lji pa nam je v razgovoru povedal inžjenir Marjan Osole, direktor Unionja — Kovaške industrije Zreče. M. OSOLE: »Za boljše ra- eumévanje naše današnje na- ravmanosti v izvoz moram najprej navesti nekatere oko. liščine, v katerih smo gospo, darili še pred leti. Kljub te- mu, da je potrošnja orodja tudi v Jugoslaviji iz leta v le- to naraščala, se ob množici uvoznikov nismo mogli prebi- ti na domače tržišče. Taiio smo lahko le približno tretji- no naše proizvodnje prodali na domačem trgu, ostalo pa emo morali ponuditi tujim pptrošnikom. Ob taki situaci- ji SHK) si zastavili jasne na- črte: s kvaliteto moramo osvojiti domači trg, smo si rekli. In nadalje, tridéset od- stotkov celotne proizvodnje moramo prodati na tuja trži- šča. Ta dva cilja sta tako po- stala osnova našemu razvo- ju, veljala pa sta enako za proizvodnjo orodja, kot tudi odkovkov.« In kako ste uspeli uresni- čiti oba cilja? M. OSOLE: »Moram reči, da nam je uspelo. Vseskozi smo veliko naporov vlagali v izboljševanje kakovosti naših izdelkov, ki so sedaj prav go- tovo na ravni sicer konku- renčnih evropskih proizvaijal. cev. Tako smo lahko z naši- mi izdelki osvojili domače tržišče. Ob tem pa smo se- veda vse več izvažali tudi v druge države. Sprejeli so nas kot proizvajalce, ki delajo kvalitetno, se držijo dogovor- jenih rokov in ki ponujajo ustrezno ceno. Tako nam se- daj ob vseh stimulacijah iz- voz po rentabilnosti ne za- ostaja za domačo prodajo in še vedno pomeni eno najpo- membnejših komponent na- daljnjega razvoja.« Kam vse pa izvažate vaše izdelke? M. OSOLE: »Orodje izvaža- mo praktično na vse konti, nente in v približno šestdeset različnih držav. Od teh jih je približno štirideset naših stal. nih odjemalcev, dvajse-t pa občasnih. Največ orodja izvo- zimo na Daljni in Bližnji vzhod, pa v zahodne države, med katerimi moram omeni- ti Holandijo, Italijo, Nemčijo, Švico in Grčijo. Pa tudi v vzhodne države izvozimo pre- céj. Odkovke izvažamo samo v evropske države. Največ jih prodamo v kooperaciji z delovnimi organizacijami av- tomobilslie industrije. Tako naprimer veliko delamo z IMV, s Tassom, Citroenom in tudi drugimi.« Kakšni so vaši nadaljnji iz. vozni načrti? M. OSOLE: »Takole je. V Jugoslaviji sedaj gradijo pre cej novih kovačnic, ki bodo kmalu ponudile svoje orodje domačemu trgu. Zavedamo se, da bomo morali proizvajati še bolj kvalitetne) izdelke, če bomo hoteli obdržati sedanjo veljavo pri nas. Ob tem pa imamo še velike načrte pri iz- vozu, ki ga želimo v nadalj- njih letih l«)ličinsko še pove- čati. Zato tudi gradimo novo tovarno orodja, ki bo omogo- čala še večjo prodajo naših izdelkov doma in v tujih državah. Pri vsem tem pa po- zabijamo, da so za uresniči- tev naših načrtov najbolj pomembni pridrü in sposobni kadri. V tem smislu sedaj štipendiramo 120 ljudi naj- različnejših profilov. Zelo pomembno za nas pa je tudi to, da deluje pod našira okriljem poklicna kovinarska šola v Zrečah, ki nam daje ustrezno kvalificirane kadre za našo proizvodnjo in ki bo- do tudi v bodoče kos našim zahtevnim razvojnim nalo- gam.« DAMJANA STAMEJCIČ ŽALEC ЕжЕеШвгмВж: fÇ^ I ^ШЕШЈ^^Е. I TOZD Turistična agencija Stanetova 2 MÜNCHEN tradicionalna bavarslopoJdan, na- menjen zabavi in spominom. Za začetek pa smo kesili in tudi tu so bili gostinski delavci kos svoji nalogi. Ko- silo se je seveda prileglo vsem. Družbice so se zbirale, premlevale sedanje in nek- danje čase in roke so se stiskale v po- zdrav. Nekateri se niso videli po več let, nekateri so premlevali sedanjo cinkami- ško »situacijo« in ugotavljali, da je bil včasih v Celju tudi slab zrak, pa niso zga- njali takšnega hrupa. In še to je bilo slišati, da res ni Cinkarna vsega kriva. Tako so menili nekdanji cinkamiški de- lavci, ki so vsi po vrsti zagotavljali, da je zdaj delavcu mnogo bolje kot nekoč. ZABAVNO POPOLDNE v razigrane skupinice je s svojimi zvo- ki posegla še muzika, ki jo je izvajal do- mači dolenjski ansambel. Obrazi so se raz- jasnili in noge so se naravnale za ples. Vedno več je bilo plešočih parov, pa tudi tistih, ki so prijetno popoldansko sonce izkoristili za sončenje in kratke p>opoldan- ske izlete po Dolenjskih Toplicah. A ve- čina je ostala »doma« in se zavrtela po taktu doanačih viž. Ta čas smo izkoristili tudi za kramljanje, kajti ljudje so bili pripravljeni govoriti. Pa ne samo o spo- minih, temveč tudi o sodobnih dogodkih, predvsem pa o Cinkarni. SKRB ZA DELAVCE Vse te izlete za upokojence — deset po vrsti — organizira vsako leto osnovna or- ganizacija sindikata, ki meni, da je bolje organizirati izlete kot pa se svojih delav- cev sp>omniti na drugčen način. Morda ta- ko, da bi jim dali nekaj denarja. Tudi sami upokojenci so odklonili takšen na- čin. Raje gredo kam, raje se povesele na Posebno je navdušil celjski Poldek, ki je s svojim humorističnim programom »oe. vojil« srca štiristotih upokojencev. tak način, kajti tisti denar bi hitro skop- nel, ostalo pa ne bi nič drugega. Tako pa so le večkrat skupaj in se povesele. Zla- sti, če imajo s seboj še humorista Telj- skega Poldka, za katerega vedo, da dela v »njihovi« Cinkarni in ga imajo zato še rajši. Sedanji delovni kolektiv v Cinkarni se dobro zaveda, koliko minulega dela ljudi, ki jih vsako leto popeljejo na izlet, je vtkano v današnja delovna prizadevanja. Zato jim ni žal denarja, ki ga zato pora- bijo. Letošnji izlet je stal deset milijonov starih dinarjev, a je bil poplačan z zado- voljstvom ljudi, ki so neikoč hodili iz Cin- karne žuljavih rok. To je le skromna od- dolžitev njim, ki znajo ceniti sindikalna prizadevanja. Da je res tako nam priča število prijavljencev, ki je vsako leto večje. 2e na povratku domov so se upokojen- cd zanimali kam bodo odšli na izlet pri- hodnje leto. In ko so se zvečer v Celju razšli, zahvaljevanju ni bilo ne konca ne kraja. En spomin več v beri njihovih življenj- skih spoznanj in ena hvaležnost več ko- lektivu, ki ni pozabil nanje. ZDENKA SrrOPA« FCrrOGRAPUA: ZLATKO SBNTJUiRO Ce je srce mlado, se tudi noge še zavrtijo. K parijetnemu rasçpoioâeuju v Dolenjskih Toplicah je sodil tudi piea. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д BISTRICA OB SOTLI KRAJEVNA SKUPNOST NOSSLEC KULTURNE AKCIJE Kadar teče beseda o delu krajerme skupnosti, imaimo navadno v mislih doLočene komunalne ureditive, cesto, vodOA/od in kvečjemu še kak- šen telefon ali gradnjo gasil- skega doma, v katerem veli- kodušno z maflimi vratci od- prejo pot tudi kulturnim pri- reditvam. Toikrait je malo dru- gače. Krajevna skupnost v Bdstrici ob Sotli je sklenila ustanoviti slikarsko kolonijo in jo tudi je, jo organizacij- sko in finančno popolnoma sama iz^vedila. O tem smo že poročali. Naj ^edo naša da- naäntja raemišljanija korak dalje. Kakovost dogodka je oto dejstvu, da so nastala dolo- čena likovna dela slovenskih in Kiega hrvaškega slikarja, predvsem v sami »genezi«. Krajevna skujpnost je šla ГШПХО problematike globalne- ga kultuimega razvoja v šmar- sktt občini, zbrala sredstva, sJákarje, jih namestila p>o do- movih Bisitričanov, kjer so tBtvaiTjali sedem dni na te- mo »Naši kraji — Titovi kra- ji« in sedaj raizpola^a z do- ločenrjm likovnim fondom. Naslovila je tudi prošnjo za sofinanciranje na republiško in občinsko kulturno skup- nost. Razumljivo — odgovora nd bdlo, še manj denarja (da bodo navedbe točne: odgovor 'je republiška skupnost po- slala). To je najbrž tudi ra- 2ïumJjivo, kajti načrti dela, pa tudi finančne odeje za po- krivanje potreb, nastajajo ob svojem času in med letom ustanoviti kolonijo in zahte- vati sredstva zanjo, je müo rečeoK) ijsiljevanje. Pustimo zaenki-at vnemar razmišlja- nja tistih, ki se boje likoraiih kolonij, ki so v zadnjem ča- su kot gobe po dežju pogna- le po naši ljubi slovenski de- želici. Prav gotovo ima takš- na kolonija (bistriška je v sklopu spominskega parka Kumrovec—iKozyansko) svojo likovno (čeprajv ne najbodj izvirno), predvsem pa doku- mentacijsko vrednost. Kolo- nijo vodi sedem'čLanski kolo- nijski svet, ki mu predsedu- je kot vodja krajevne skup- noQti Prane Rauther, strokov- no in umetniško vodstvo pa je v rokah ljubljanskega aka- demskega slikarja Janeza Ko- vačiča. Kakšna prihodnost čaka to- rej slikarsko kolonijo v Bi- strici ob Sotli? Vsebinsko prav gotovo lepa. Doslej li- kovno malo obdelano pokra- jino odkrivamo šele sedaj, ko nas tja popelje ob Sotli speljana asfaltirana cesta, ali pa po potresu vsestransko »razmigano« Kozjansko, ki smo ga kajr čez noč razteg- nili od krške do konjiške ob- čine. Kolonija bo prav go- tovo poživila likovno življe- nje v šmarski občini, ki že vrsto let prednrsem tujim tu- ristom v Rogaški Slatini raz- kazuje doseake sodobne do- mače likovne tvornosti. To- rej je primer Bistrice ob Sotli klitsičen primer bega iz ustaljenega centra v niatij- še kraje. Nujno bo treba s sreàsiA'i pomagaá koJoiiiji. Samo krajevna &kU(pnost ne sme ostati edini materialni nosUec takàne kulturne akci- je, ki naj bi postala stalna. Letos je sodelcvalo enajst siloven&kih slákaryev (med nji- mi Janez Kovačič, Peter Kri- vec, LeoipoLd Hočevar, Joča Horvat-Jaki ter iz Zagreba Slobodan Samič in drugi) in njihovo delo dovolj zgovorno pos^a tudi po srods-tvíh iz republiške malhe kulturnega dinarja, da o občinskem de- ležu ne govorimo. Treba bo torej sesti za mizo in se do- govoriti, âkoda bi namreč bilo, če bi začeta koilomja, ki je že terjala dobršno mero dobre volje domačinov in ustvarjalcev, čez nekaj ča- sa propadla zai-adi nedoreče- nosti v sistemu družbenega dogovarjanja. Neprecenljiva škoda bi blo zamuditi kul- turni izzáv krajevne skupno- sti zainteresiranim kot izva- jalcev, da o porabnikih ne govorimo. Kozjanski kulturni teden (letos je žal, najbrž kot ve- čina sadja pozebel) je pred leti v svojem načrtovanju ob- stoja in dela predvideval so- delovanje krajev na Kozjan- skem in Obsotelju. A je že prišlo do kratkega stika med dvema najbližima krajema, kot ironična posledica pa je rojsíTvo likovne kolonije v Bistrici ob Sotli, ki je do- slej tudi nihče nič ni vpra- šal. Tako bi lahko sklepali, da je dre\'o kljubovanja ro- dilo prvi sad, ne pustimo "ga, da bo usahnil zaradi menta- litete, ki je priprajvila k ne- uspeiiu že druge, prej ome- njene. DRAGO MEDVED .ANTIČNA CELEIA lov 1ШВЕС »rlOZAIKj DOSLEJ NAJSTAREJŠI VODNJAK Mesto Celje je znano po bogatih arheoloških najdbah, med katerimi najbolj slovijo rimske, tudi ob tistih iz Šempetra. Za to gre seveda zahvala arheologom celjske- ga Pokrajinskega muzeja, ki iz leta v leto vztrajno se- stavljajo mozaično podobo antične Celeie in tako dopol- njujejo sliko davnega priče- vanja naše zgodovine. Pred dnevi so zaključili z najno- vejšimi arheološkimi deli na gradbišču med Stanetovo in Miklošičevo cesto. Kot nam je dejala direktorica celjske- ga Pokrajinskega, muzeja in arheologinja Vera Kolšek, so našli ostanke treh stanovanj, skih objektov iz obdobja konca I. stoletja. Po predvi- devanjih jih je v HI. stoletju prizadel potres (verjetno v povezavi s tistim v Šempe- tru) in poplava, a so v IV. stoletju že zgradili, oziroma popravili obstoječe objekte. Arheološka dela so odkri- la tri kulturne plasti, ki se- gajo iz I. v IV. stoletje. Os. tanki poslopij niso komplet- ni, pročelja gledajo proti Sta- netovi ulici, medtem, ko se drugi zidovi nadaljujejo pod Miklošičevo ulico, oziroma proti pekarni Ada in proti novi stolpnici. Našli so veli- ko drobnega gradiva, kjer preonjači kermakia, potem najdba .117 novcev (že kar zaklad), tlaki, ometi, kuhinj- ska p>osoda in takoimenova- na tanka posoda črne barve, z dva do tri milimetre de- belimi stenami. Med pomem- bne najdbe pa prav gotovo sodi doslej najstarejši vod- njak, najden v Celju po vojni, saj sega v dvanajsto stoletje, prej odkriti pa so bili mnogo mlajši, iz osem- najstega stoletja. V njem je bilo veliko vrčev in druge posode, kar bodo zlepili v prvotno obliko, saj so vsi kosi ostali zbrani na enem mestu. Našli so tudi nekaj bronastih predmetov, fr^ mente nakita, obeske, pei^ in različne novce. To seve4 ni bilo nobeno veliko od kritje, saj arheologi vet približno, kje jih še kaj ka, že na osnovi obstoječ dokumentacije in iz izkušee; dosedanjega dela. Vendar pi je vsaka najdba dragocet^ saj predstavlja promembe delček pri izpopolnjevanji mozaika, za katerega si b ko želimo, da bi bil popoln DRAGO MEDVa PREDSTAVITEV PESNIKA PRAVI VINKO MÖDERNDORFER, ŠTUDENT AGRFTV Se pred kratkim smo ga videli kot nadobudnega mladega pesnika na literarnem sre- čanju v celjskem Pionirskem domu, kjer je trgal papirčke in jih spuščal na oder. še prej ga srečamo kot samozaložnika svoje prve pesniške zbirke z naslovom Rdeči ritual. Nje- gova najnovejša pesniška zbirka so Pesmičice, prav tako v samozaložbi, kmalu pa bo izšla nova zbirka pri založbi Obzorja. Medtem je izdal nekakšno antologijo slovenske srednje- šolske poezije, v pripravi pa dela podobno antologijo avtorjev, ki živijo izven meja svoje domovine in je prvo gradivo že prejel, celo iz Avstralije so mu poslali pesmi. Kakšen je torej ta pronicljiv pesniški duh Vinka Möderndorferja, nekdanjega dijaka celjskega Pedagoškega šolskega centra in sedanjega študenta ljubljanske AGRFTV? Vinko M.: »Pisati sem pri- čel nekalko v šestem razredu cenovne šole. Imel sem rad Kajuha, Levca, sploh bolj revolucionarno pesem, dobro sem pisal spise. Pisal sem kratke pesmd, sramoval sem se, skrival sem jih. Poezija na splošno mi je bila zelo blizu, tudi mama mi je odpi- rala ta svet.« SLilDILO JE VPRAŠANJE Vinko M.: »Resneje sem se s pisanjem poezije pričel uk- varjati, ko sem sipoznal slo- vensko pesniško avantgardo. Pričel sem spoznavata magič- no moč pisane besede. Naj- prej sem vse odvračal, hotel sem biti povsem svoj, nič mi ni bUo dovolj dobro, kaj bi s Prešernom in take stvari. Velike besede pač. Počasi pa Je poezija pričela prihajata vame, beseda je postala bolj svobodna. Kaj sem hotel... še enkrat sem pač odkrival Ameriko, tradicija je bila naj- bolj osovražena beseda.« SLEDILO JE VPR.4SANJE Vinko M.: »Nadaliieval sem ■ velikimi besedama, ki so označevale, da sem tipičen pred&tavnik odraščajoče ge- neracije. Mučili so me raz- kol, odtujenost, veMtó svetov- ni problemi... V tem času sem. tmdi spomial, da se da pesem delati z besedami, ne s ркзтепот. KAJTI POEZI- JA NE POMENI, POEZIJA JE! Vsak mladostnik piše pe- smice, le da so fairï^e bolj frustrirani.« SLEDIIX) JE VPRAŠANJE Vinito M.: »Od takrat do danes sem se zelo spreme- nil. I4)ezija je zame vse, je način življenja. Vsak človek je pesnik. Ni ravno treba da piše. Vsak njegov gib, celo fizičen, je lahko poezija, kaj- ti vsak čtovek je uaùkat. Pe- sem. je jezikovna magija. Vsak »zaresni« pesndk, malce narcisoiden, ki rad vidi, da govorijo o njem, da piše pes- mi, tak, ki iima ambicije, mo- ra imeti v sebi tudá dobršno mero obrtniškega znanja, be- sednega zaklada in znanja o jeziku, kajti z besedami dela pesem.« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko M.: »Hermetične po- ezije ni. Za nerazumevanje sodlobnega je krdrv izooraže- valni sistem, šola. Prešerna guslamo tako dolgo, da se nam, ko malo odrastemo, že zagnusd. Pri pesmi ne gre za razumevanje, ampak za ob- čutek. Za magično sevanje njenih besed. Tudi če nič ne razumeš ob prebrani i)esmi, ne gre vse mimo tebe.« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko M.: »Pesnik je živo povezan z življenjem, kajti ni navdiha, ki bi vodrLl pesnika. To ni od višjih sil izjvoljeno biitje. Življenje samo nareku- je pesnikovo delo. Veliko mora brati, veliko vedeti, kaj- ti en sam pesndk je skupek vseh pesnikov, kajti dobra poezija je tista, ki s prepro- stimi besedami veliko, pa predvsem na novo govori. Poezija je tisto, kar človeku pomaga živeti.« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko M.: »Poezija je tesno ■povezana z drugimi umetno- stmi. Morda najibolj s fil- mom. A je sama zase naj- močnejša, predstavlja kom- paktnost vesolja, ker najbolj lahko zadosti človekovim pro- storskim in časovnim zahte- vam. Z velikimi koraki te lalhko popelje do neslutenih razsežnosti. Lahko je celo vi- zualna in se mi zdi najibolj svobodna od vseh zvrsti umetniškega ustvarjanja.« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko M.: »Veliko pišem, najprej skiciram, kroki reci- mo, pK>t€m popravljam. Ko prespim sledi ixypravljanje »nezadovoljstva«. Vsak človek ima v sebi pesem, le napisa- na še ni. Pisanje je iskanje besedila.« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko M,: »Vsaka poezija je angažirana. Poezija nam pomaga živeti. Pri nas pre- počasi izdajamo pesniške zbdrke. Pesem je aktualna stvaritev, takoj mora med ljudi. Tisto kar pozabimo, da so pesmi za predale, ali pa da šede čez čas dobijô na vrednosti, če so »prave«. Vsa- ka umetnost je aktualna v trenutku, ko nastane, ker go- vori iz človeka časa, ki ga živi. Naša družba je do po- ezije, pa najbrž do drugih oblik umetniškega ustvarja- nja še preveč brezbrižna, la- godna, lena —« SLEDILO JE VPRAŠANJE Vinko.: »Kritike na Sloven- skem ni. Kritik bi moral bi- ti sam pesnik, kajti tudi kri- tika je neke vrste poeaj& Kritiki, fcot jih imamo danes, sicer veliko vedo o poeatj teoretično, metrum jim je » lo bUzu, preveč pa so int» itivni do poezije kot spo№ čila. SLEDILO JE VPRAŠANJI Vinko: »Stik z bralci j< dragocen. Literarni večeri, ns primer, so nekaj krasnega!* SLEDILO JE VPRAŠANJI Vinko.: »Družbeni sistem,' katerem ustvarjalec živi, * veda, vsaj neposredno vpl^ nanj. Osebno čutim velii^ svobodo, čeprav je to zaif velika in nič kaj prijetna W seda. Morda je preveč dtf^ zujoča...?« Z Vinkom Modem darf«' jem se je pogovarjal DRAGÍ MEDVED in ga na kood pogovora tudi slikal. SLO m KULTURA '¿Л obrambo domovine se pripravljamo vsi delovni Ijud^ in olfOaiii samoupravno organizirani v KS, združenem lieiu i« drugili obiiliah združevanja. Naša obrambna moč je odvisitf od učinkovite organiziranosti in pripravljenosti celotne drui- be, oziroma vseh njcnilt dejavnilvov. Pri tem ima vsckaitor pomembno mesto tudi l(ulturesede. Kultura prispeva k razvoju ssebnosti in njegove ustvarjal" nosti na vseh področjih dela, k oblikovanju medsebojnih od- nosov ter vrednotenju pridobitev združenega dela. V okviro obranibnih priprav kuitura postavlja človeka kot glavnega no- silca varovanja družbenih vrednost in pridobitev samouprav- nega socializma, svobod:; čio veka ter miru na svetu. Človek s svojo dejavnostjo, Iti ^ povezana s stopnjo k«!' ture, določa odnos do obrambnih ciljev in obnašanje v prime' ru napada. Človek gradi kidturo In samega sebe, hkrati V* se istoveti s kulturo in je pripravljeni braniti njene vrednote- Zato bomo morali pričeti pri procesu podružMjanja kultur« in SLO pritegovati vse delovne ljudi in ol)čane, da bom» postali kulturno razvitejši in obrambno močnej.ši. V Itasi družbi ni nihče osamljen, vsakdo je ustvarjal"* osebnost, ki svojo moč združuje z drugimi in jo izkorišc» v materialni, kakor tudi v duhovni proizvodnji. V tem P^' ct^su se pojavlja kultura kot povezujoča sila, ki povzroc^ zavest pri človeku, da z združenimi silami vseh lahko brai" svojo in nacionalno svobodo. Problematika uresničevanja spIoSnega ljudskega odpora / zelo kompleksna in med drugim tesno povezana s kulturo- Doslej smo vprašanjem kulture, tradicije, vrednotam patri- otizma, ideologiji ipd. namenjali pri obrambnih pripravah рг^ malo pozornosti. O teh vprašanjih bomo nioiali v prihodnf spregovoriti in jih vključiti v naSe programe dela. še zl«"'* sc morajo pri tem angažirati I)PO in kulturni delavci, ^ерг** družbe m mogoče branili samo s kulturo, vendar si obran»"' brez kulturne sestavine ne moremo predstavljati. ^ VIKI žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 V KRUSEVCU IN VRNJAČKI BANJi SRBI SPOŠTUJEJO SLOVENCE, ČEPRAV RADI KOMPLICIRAMO Naj bo še tako naporno, toda človek Se iz Srbije vedno znova vrača poln lepih spominov in oelo utrujenost neka- ko prijetno deluje. Človeka je kar ne- kako strah, ko mora na papir spraviti nekaj misli, občutkov, zapazanj, ki jih doživi v tej bratski republiki. Enostav. no zato, ker se zdi, da papir, pisana beseda ne more pričarati niti sence ti- stega, kar čiovek doživi med Srbi. LOZOVAČA, MAČKA PA NI Prvi cilj — Kruševac. Iz Bograda sva z Edijem nadaljevala pot z avtobusom. S sekretarjem tamkajšnje občinske kon- ference Socialistične zveze Stevom Valja- revićem smo bili domenjeni, da se sre- čamo ob enajsti uri. Šoferja sva pov- prašala, kdaj pripelje avtobus v Kruse- vac. »Ej čovječe, pa nikad se nezna!« nama je odgovoril. Lahko poči guma, pa bo zamuda, lahko se pokvari stroj, pa bo spet zamuda. Skratka, nima smisla račimati v naprej. Sicer pa, če bo vse po sreči, bomo tam ob desetih. In za- res smo bili. Celo malce prej, kljub temu,- da smo se skoraj za pol urice ustavili v neki gostilni in kaj bi tam drugega kot lozovačo in kavo. Spom- nim se, da sem pred letom dni v Pri- boju na Limu prvi dan spil kar precej loze, kot ji pravijo. Pravzaprav več kot običajno. Nas'-ednji dan zjutraj ni bilo nikakršnih posledic. Prebudil sem se brez mačka. Prvo vprašanje, ko sva prispela v Kruševac na Socialistično zvezo, je bilo namenjeno temu, kako sva potovala, drugo, če že imava urejena prenočišča in tretje če sva lačna. Dve minuti kasne, je, sva že imela preskrbljena prenoči- šča v hotelu Rubin, vse ostalo pwtem pa je potekalo po srbsko. Skratka, spet so se izkazali kot dobri gostitelji. Člo- veku je kar nekako nerodno ob vsem tem. Oočutek ima, kot da mu posveča- jo preveč pozornosti, da tega ne bo mo. gel nikdar povrniti. In šele ob takšnih trenutkih spoznaš, da Slovenci nismo tako gostoljubni. Morda niti ne gre to- liko za gostoljubnost, kot za zadržanost. Stevo Valjarervić pa je kljub temu ta- koj pričel pripovedovati, kako prijetne trenutke je preživel v Sloveniji, ko je kot član pobratene občine nekajkrat obi- skal 2alec in okolico. Tudi v Logareki dolini je bil in pohval na račun narav- nih lepot te naše alpske doline ni bilo ne konca ne kraja. Za Srbe je Logar- ska dolina še vedno slovenski biser, eden izmed slovenskih turističnih centrov. Ob tem sem nehote pomislil, da nam še vedno uspeva goste privabljati predvsem na račun naravnih lepot. Zal v glav- nem marsikje le s tem. Roko na srce — Logarska dolina za nas ni več takšen bisör kot nekoč. Kot da se je tu čas preveč ustavil,-se nam včasih zazdi. SMETI NE MOTIJO Ne le z Valjarevičem tudi z drugi, mi je tekla beseda o urejenosti okolja. Naši bratje se s tem prav gotovo ne morejo kdo ve kako ix>hvaliti. Vpliv pre- teklosti pač. Enkratno lep v vseh pogle- dih je center Kruševca. Zal kaj taköga ne bi mogli trditi za ves ostali del. Lepe nove zgradbe in privatne stanovanjske hiše so tam okoli. Okolica pa še zdaleč ni tako urejena kot pri nas. Odpadki, blato, med novimi hišami so »nameta, ne« stare barake in hiše iz blata. Na prvi pogled obupno, ampak res le na prvi pogled. Tudi tu sta čas in napredek storila svoje in seveda še bosta. Pred leti je bilo še mnogo slabše. Zanimivo pa je še nekaj. Ljudi smeti in odpadki sploh ne motijo. V Kruševcu sem se srečal s prijateljem, s katerim sva skupaj služila domovini v Bileči. Tudi svojega dekleta mi je prödstavil. Oba sta konča- la visoko šolo in ko je beseda nanesla na urejenost okolja sta tako kot večina drugih takoj pričela peti slavo na račun urejenega okolja v Sloveniji in našega občutka za čistočo. »Ja, ja, Slovenci ste v tem krepko pred nami«, mi je zatrdil. Povprašal sem ga, kako se pri njih trudijo, da bi bilo bolje, pa mi je odgovoril, da je to pač v njihovi krvi in da bo tako slej ko prej še nekaj časa. Za to so p>otrebna leta, mi je de'al. »Sicer pa, kaj hočemo. Tudi če jaz ne bom odmetaval smeti, jih bodo drugi in tako gre vsa stvar svojo pot naprej.« KRUŠEVAC: PROBLEMI SO »v Kruševcu imamo resne probleme«, je pripovedoval Valjarević. »V mestu je skoncentrirano večina industrije iz nasè občine. Potrebovali smo delovno silo z vasi. To se nam že krepko maščuje. Od socialnih problemov naprej... Tudi s stanovanji je težko. Se bi lahko našte- val. V 2alcu ste se odločili za policentrič- ni razvoj. Tako je pra-v in tako bi mo. rali ravnati tudi mi. Razvijati je treba vso občino in ne forsirati le občinsko središče. Pri vas je prav zanimivo, saj človek, ki ne pozna občine, pravzaprav ntì more vedeti ali je sedež občine v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu ali Šempe- tru. Tudi pri nas bomo morali o tem temeljito premisliti.« Res je, Slovence Srbi izredno spoštujejo. To izkazujejo na vsakem koraku. Cenijo našo delav- nost, ki jo še posebej radi poudarjajo, cenijo našo kulturo in takole preprosto povedano, slovenski industrijski izdelki so pri njih vsaj tako cenjeni kot iz raz- vitih industrijskih dežel. O tem smo se zvečeir v hotelu Rubin pogovarjali tudi s kolegico, ki sem jo v Kruševcu slučajno poznal. Precej sveta je kot študentka že prehodila, nikdar pa ne bom pozabil njenih besed ob koncu. Približno takole je dejala: Res je, Slovenija je razvita. Slovenci imate velik osebni in družbeni standard, v naših očeh ste narod z vi- soko razvito kulturo, cenimo in spoštu- jemo vas, vseeno pa se mi zdi, da vse zadeve preveč komplicirate, včasih ste! sebični. Veliko bolj družaben in odprt narod smo Srbi. Bolj življenjski. Prav- zaprav ji je bilo težko oporekati. KORZO — MODNA STEZA Kot v vseh mestih na jugu tako si tudi Kruševca ne moremo predstavljati brez korza. Gre za priljubljeno obliko shaja- nja predvsem mladih tja pod večer. Ce- sto zvečer zaprejo za veis promet in naenkrat se na njej pojavi vse mlado iz mesta in bližnje okolice. Mladi se spre- hajajo po ulici gori in doli, tu se zvedo vse novice, rojevajo se ljubezni in kon- čujejo, tu se »osvaja« in končno — na korzu je kot na kakšni modni pisti. De. kleta in fantje kar tökmujejo med sa. bo, kdo bo bolj modno oblečen in ka- tera izmed punc bo imela na obrazu bolj F>opoln make up. Se najbolj za- nimivo je to, da so vsi po vrsti ne le modno, pač pa tudi okusno urejeni. Pra- vilo obleka naredi človeka tu še kako velja. In če drugače ne, potem v Trst! Panoji pred turističnimi poslovalnicami z velikimi črkami vabijo na dvo ali tn- dnevna potovanja v Trst. Trst je v Kru. ševcu vsaj tako aktualen kot pri nas pred kakšnimi petimi, sedmimi leti. Pa ne le Trst! Tudi Grčija, predvsem Solun. Pra- vijo, da se tam dobe še boljše stvari in celo cenejše kot v Trstu. In še ena zanimivost s korza. Na eni strani ulice je ves prostor rezerviran za tista »sta- rejše« mlade, ki so takocekoč tik pred poroko, druga stran je za tistë, pri kate- rih se šele začnejo rojevati prve ljubezni in s tem srčne težavice in problemi, v sredini, takorekoč sredi ceste so pred. stavniki srednje generacije mladih. Tisti, ki so že okusili, kaj je ljubezen, pa se še ne morejo trdno odločiti za usodni DA. Po nenapisanem pravilu ima vsakdo, vsa- ka skupinica svoje točno določeno me- sto, ki si ga nihče ne prisvoji. Tn v času, ko traja korzo, poleti nekako do pol desetih zvečer so gostinski lokali v glav- nem prazni. Skoraj popolnoma drugače torej kot pri nas. VRNJAČKA BANJA — ZA ZDRAVJE Drugega dne popoldne in zvečer smo od)šli na obisk v Vrnjačko Banjo. Znova presenečenja. Vrnjačka Banija je en sam samcati park. Hoteli, restavracije, majh- ne lične prodajalne, izviri zdravilne vo- de, lepe trate posejane z umetniškimi skulpturami, predvsem pa izredna čistost. Naj človek še tako gleda in gleda, toda smeti alj odvrženega papirja ne vidi. Mirno lahko trdim, da je kaj tak^a celo v Sloveniji težko videti. V Vrnjački Banji je več izvirov toplih in hla Inih mineralnih voda, ki baje neverjetno jx)- magajo pri zdravljenju ran na želodcu in črevesju, učinkovite so pri zdravlje- nju ciroze jeter, če gre za prvo stopnjo te bolezni, pomoč v Vrnjački Banji iščejo ljudje z ledvičnimi in žolčnimi kamni, oboleli na jetrih . . . Pravzaprav je težko našteti vse. V Vrnjački Banji je turi- stom in bolnikom iz vse Jugoslavije in tujine na voljo 20 tisoč postelj in to ne le v hotelih kot so Fontana, Slavija, Vojaški hotel. Zvezda in Sloboda, Park in Tara, Sutjeska, Triglav, Srbija. Sprehajamo se po čudoviti poti prav- zaprav v centru mesta, pa sploh nima- mo občutka kot da bi bili v mestu, kljub temu, da srečujemo tisoče spre- hajalcev, pred izviri mineralnih vod v neskončnih vrstah stoje ljudje s stefkle- nicami in pletenkami ter kozarci... Toč- no čez sredino mesta teče rečica v lepo urejenem kanalu. Kot da Je človek pri- šel v deželo iz pravljice! V vojašketn hotelu smo naročili pijačo ter jedačo in neverjetno poceni je bilo vse skupaj. Spet sprehod po Vrnjački Banji in pov. sod množica plakatov, ki so vabili na kulturne in zabavne prireditve. Tam ne manjka niti tega, tako kot je sicer zna- čilno za naša letovišča. Cela vrsta tradici- onalnih prireditev je vsako leto v Vrnjač- ki Banji: filmski festival. Veliki miting poezije. Simpozij o sintezi. Revolucionar, ni maj, Julski pozorišni dani, vse pa so združene v prireditev Vmjačke kulturne svečanosti, ki trajajo od 25. maja do 15. oktobra. Vmjačko Banjo si vsekakor velja ogledati! Kdor enkrat doživi Srbijo, ta se tja še vedno vrača. To ni fraza. Vračanje v Srbijo je potreaba. Besedilo: JANEZ VEDEN IK Foto: EDI MASNiiC Krušcvac: Izredno lepo urejen centcr mesta. Ko pa stopimo nekaj korakov iz centra že nI več tako. Stevo Valjarević: »V Sloveniji in še pose- bej v Žalcu sem se vedno lepo počutil. Všeč mi je policentrični način razvoja. Pri nas žal ni tako in že nas tepe.« V termomineralneni kopališču in pred njim vedno vlada nepopisna gneča. Tu se mešajo govorice iz mnogo evropskih držav. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д CELJSKI GODALNI ORKESTER KAKOVOSTNA RAST — ZAHTEVEN PROGRAM DELA Počitniški čas je za nami, življenje in delo v šolali in njej sorodnih ustanovah se je pričelo z novimi progra- mi, načrti In željami ix) čim- večji uspešnosti in še boljših medsebojnih odnosih v kolek- tivih iin pri delu z mladimi. Prav takšno zanesenost in de- l»voljnost zasledimo pri šte- vilnih amaterskih skupinah, pa naj si bo na glasb«iem, dramském, likovnem аИ ka- terem-koU drugem področju. V Zvezi kulturnih organizacij ie pridno zbiramo prc^rame amaterskih sestavov, na pod- lagi katerih bomo ovredno- tili obseg in kvaliteto dela. Posebna pozornost velja ti- stim skupinam, ki po krite- rijih Zveze kulturnih organi- zacij sodijo v prvo kvalitetno skupino in imajo s tem pra- vico in hkrati nalogo pred- stavljati Celje tudi izven ob- činskih meja, celo v tujini. Eina takih skupin jé Celjski godalni orkester, ki bo leta 1980 slavil 35-letnico delova- nje In je v tem času prejel Številna priznanja in odliko- vanja. Od leta 1970 je njegov uspešni vodja in dirigent prof. Valter Ratej. Orkester je eden redkih tovrisitrah ama- térskih skupin v Sloveniji in Jugoslaviji, ki se loteva tudi najzahtevnejših skladb moj- strov klasične glasbe. Orke- ster je že nekaj let zapovrstjo v rednem abonmajskem kon- certnem programu za večerne kot tudi mladinske kwicerte v Célju in v drugih občinah. V lanskem letu se je uspešno predstavil tudi na srečanju amaterskih orkestrov Domža- lah. Iz programa, ki ga načrtu- jejo za sezono 1978/79 je očitno, da sd je orkester za- stavil zelo zahtevno nalogo, ki pa bo nedvomno prispeva- la h kvalitetni rasti. Mozarto- va Salzburška simfonija štev. 1. Telemannov Koncert za blokflavto in čelo ter godaL ni orkester, Rossinijeva Té- ma z varijacijami za klarinet in godalni orkester, Lipov- škova Suita za godala (II.) ... so nedvomno skladbe, ki so dokaj trd oreh celo za pro- fesionaJni orkester. Raziom- Ijivo pa je, da je za koncerti- ranje v rednih abonmanjskih koncertih v Celju, Krškem, za gostovanje v Domžalah in drugod, treba resnično imeti kvaliteten progiram. Načrtuje- jo tudi gostovanje v tujini. Menim, da smo lahko Ce- ljani ponosni, da kljub temu, da v Celju nimamo srednjih, višjih in visokih glasbenih šol, uspešno dela instrumen- talni sestav kot je Celjski go- dalni orkester. Pri teni velja 6e posebna zahvala članom orkestra, ki redno in vestno prihajajo dvakrat tedensko na vaje. Je pa potrebno nuj- no razmišljati o novih čla- nih, ki bi izpopolnili in oja- čali orkester. Naj ob téj pri- ložnosti v imenu predsedstva Zveze kulturnih organizacij Celje in v imenu članov or. kestra povabim k sodelova- nju vse tiste instrumentaliste — godalce, kj imajo ustrezne strokovne spKJSobinosti in že- ljo po tovrstnem kulturnem udejstvovanju, da se javijo v Glasbeni šoli, kjer bodo dobiM vsè ustrezne informa- cije. VID MARČEN LIKOVNI SALON ŽALEC SODELOVALO JE DESET AMATERJEV v okviru llO-letnioe slovenskega tabora v Žalcu je bila v Savmovem razstavnem eaiomi razstava slikarjev-amaterjev žalske občine. Uvodno besedo je imela Marlen Prem- ŽBk, umetnostna zgodovinarka, iz Celja, v kulturnem prc^ramu pa je Brina Zupančič na klavirju zaigrala nekaj skladb J. Brahmsa, F, Chopina in C. Debusyja. Na razstavi je so- delovalo deset amaterjev. Pokrovitelj razstave je büa Minerva iz Žalca, Kaj menijo razstavljalci o svojem delu? KAREL ZELIC IZ GRI2: HRišem že od otroštva, resne- je pa sem se s tem začel ukvarjati po letu 1964. Pred- vsem rišem in slikam otora- jse in telesa, saj se mi zdi, da tu pride moja risarska vešči- na in občuti za logično so- uôinkxDvanje linije in barve najbolj do izraza. Doslej sem ie razstavljal v Celju, Roga- ški Slatini, Ljubljani, Kranju in drugod, v Žalcu pa tokrat prvič. Razstava mi veliko po- mem.« PETER BIZJAK iz POLŽE. LE: »Na tej razstavi imam samo eno sliko, kljub temu sem prepričan, da je za nas amaterje zelo koristna. Sli- kam že deset let, najraje z oljem in sicer motive iz po- krajine. Letos bom sodelo- val kar na 12 razstavah po različnih krajih Slovenije, med drugim tudi v znanem mariborskem salonu Rotovž.« VLADO NOVAK iz LIBOJ: ;»Sem eden najmlajših raz- stavi j alcev in s slikanjem se ukvarjam dobra tri leta. Na razstavi imam niz keramič- nih krožnikov pa tudi sicer mi je keramika najljubša. Pred dnevi sem se vrnil iz slikarske kolonije v Raden- cih.« Tekst in foto: T. TAVČAR NANDE LHSJAK iz PRE- BOLDA: »Kot amater slikam že trideset let, delam pred- vsem z oljem. Največ delam na tekstilu. Trenutno imam samostojno razstavo v Raden- cih. Ta razstava v Žalcu pa mi še posebno veliko pomeni, saj sem tukaj doma in se bo- do tudi tisfti, ki me poznajo lahko seznanili in ocenili mo- ja uetvarjanjeji OBMOČJE: POLITIČNA SOLA Na začetku tega tedna je pričela T Laškem z delom Srednja politična šola pri Centralnem komiteju ZKS oziroma pri medobčinskem svetu ZKS za celjsko območ- je. Letošnjo enoletno šolo obi- skvye trideset slušateljev iz celjske, posavske in zasavske regije, ki so prej opravili tri- mesečni izobraževa'lni tečaj za komuniste v neposredni proizvodnji. To je že sedmi letnik sred- nje politične šole na celjskem območju. Doslej je to šola- nje končalo 15в saušateluev. OBMOČJE: POZIV BRIGADIRJEM Letos poteka dvajset let od izgradnje avtoceste »Bratstva in enotnosti« Ljubljana—Za- greb. Slavnostna proslava te velike delovne zimage mladih bo 20. in 21. oktobra v No- vem mestu. Organizatorji proslave želi- jo, da bi na slavje prišli vsi brigadirji, ki so sodelovali v ■ tej pomembni akciji. Zato jih prosijo, da se takoj z^lasijo na občinskih konferencah Zveze sociahstične mladine, in sicer v krajih, oziroma ob- činah, kjer živijo. V VSAK DOM NOVI TEDNIK Celjski godalni orkesterr ROGAŠKA SLATINA KRISTAL V SVETU NAJVEČJI POTROŠNIK JE NEW YORK Ni jih bilo malo turistov iz domovine, ki so se na svojih potepanjih po širnem svetu némalo začudili, ko so v izložbah znanih trgovskih hiš v še bolj znanih svetov- nih središčih, kot so Pariz, New York, London, Tokio in drugod, presenečeni zagleda- li tudi izdelke rogaških ste. klarjev. Tako za nepoznavalce izvo- za v Rogaški Slatini. Toda številke in podatki, ki smo jih dobili v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, go- vore, da to ni nič novega in da rogaško steklo prodajajo na primer v New York že od leta 1928, ko je izvoz v to državo znašal окоИ 7000 dolarjev letno. Sicer pa izdelke iz Rogaške Slatine najdemo v trgovskih hišah Масу v New Yorku, AMC in Allied Stores. Steklo prodajajo tudi v trgovini Gimbel. Manjše koli- čine kupuje tudi American cut kristal. Največji potrošnik našega stekla je gotovo Nöw York, nekoliko zaostajajo pa neka- tera druga večja mesta v ZDA: Los Angeles, Chicago, Houston, Cleveland, Washing- ton, Akron, Denver, Jackson- ville, Portland, St. Louis itd. Izvoz je torej praktično raz- širjen na vse ZDA in na Ka- nado, kjer prodaja rogaške izdelke trgovina Hudson'Bay, svinčeni kristal pa Birks Hénry. Za ZDA je gotovo največje tržišče Evropa, kjer je še po- sebej močan kupec Zahodna Nemčija. Zanjo razpečava steklo švicarska tovarna por. celana Langental. Trgovina Juliusa Slame na Dunaju lahko ponudi kupcu v zelo lepo urejeni trgovini precejšen izbor rogaškega stekla, podobno tudi na Švedskem firma Duka. Tudi v Španiji lahko naletimo na ponos rogaških steklarjev, v manjših količinah pa tudi v Švici, Italiji, Franciji in Angliji, medtem ko so Azija in Avstralija nekoliko odda- ljene, zaradi visoke cene p« izvodov pa je razsežnost pn daje skorajda neomejet« ker prenese) tudj večje traa portne stroške, zato je lal4i rogaške proizvode najti tud v Sidneyu in Tokiu. V Toki, prodaja steklo trgovska orp nizacija Juko in Noritake, ■ Avstraliji pa prodajajo p« ko podjetja Tovo. V nekaterih drugih dià vah se pojavlja rogaško st( klo kot dopolnilo program inozemskih steklarn in ђп silnic, predvsem steklan Nachtman v Zahodni Nemi ji in še nekaterim brusilB cam v Braziliji in Grčiji. Prodajna déjavnost stekls ne Boris Kidrič v Rc^aä Slatini v inozemstvo je to« res zelo pestra, njihovi arti kli so, po podatkih sode< brez pretiravanja dobili do movinsko pravico domala џ vsem svetu. Porok za to f dolgoletna, nespremenjena i jemno visoka kvalitetaizdei kov. MILENKO STRASa RAZSTAVA »UKRADENI OTROCI« OSVETLITEV NAJMRAČNEJŠEGA DELA ZGODOVINE Muzej revolucije v Celju je pripravil izredno pomemb- no razstavo z delovnim na- slovom Ukradeni otroci. Že pokojni kustos tega muzeja Stane Terčak je začel z zbi- ranjem gradiva, ki naj bi osvetlil enega najmračnejših trenutkov sodobne zgodovine človeštva in enega najbolj krutih posegov v obstoj slo- venskega naroda. Razstava govori torej o obdobju, ko je pričel takoj po okupaciji delovati do po- tankosti izdelan in dobro premišljen raznarodovalni načrt, ki je iz Hitlerjeve ide- je dokončno dozorel v poni- glavih esesovskih glavali. V sliki in besedi prikazuje Eîv- ropo in seveda Jugoslavijo ter Slovenijo, kjer je okupa- tor takoj pričel s streljanjem talcev, zavednih Slovencev, revolucionarjev in vseh, ki so bili kakorkoli privrženi napredku, demokraciji in svo- bodoljubju. ;^dila so iz- seljevanja, različne druge oblike rep resali j in končno so po Himmlerjevi zamisli pričeli razdvajati tudi otroke od staršev in jih voziti v zbirna taborišča v Avstriji in pozneje v Nemčijo, da bi iz teh sodobnih janičarjev dobi- li modrooke in svetlolase člane arijske rase. Razstava kronološko pripoveduje v bogati sliki in besedi o na- činu življenja teh ukradenih otrok (v starosti od dojenč- kov do 15. leta) v taboriščih. Govori o tem, da so se ot- roci, čeprav še po večini majhni, v teh strahotnih oko- liščinah po svoje hrabro dr- žali, čeprav so smeli imeti stike z domačimi samo z nemško pisano besedo. Ne- kaj jih je iz taborišča pri Gradcu celo pobegnilo, med njimi tudi sinova legendar- nega pohorskega šarha. Tretji del razstave pa go- vori o prizadevanjih in za- pletih ob vrnitvi t^ otrok v prvih povojnih dneh. Ve- čina se jih je vrnila, mnogi pa so izginili brez sledu med Nemci, mnogi so pomrli. V Sloveniji so še srca hrepene- čih mater, ki še vedno upa- jo in čakajo na vrnitev svo- jega sina ali hčerke. Razstava je torej izredno dragocen dokument časa, ki po svoje izpričuje vso tragi- ko človeškega ravnanja, nje- gove najbolj temne plati. Za- nimivo je to, da primer »ukradenih otrok« ni samo znan pri nas, ampak tudi v drugih evropskih državah. Po znanih i^atkih jih je bilo samo na Poljskem oko- li dvesto tisoč. V svetu se je рк) j avilo tudi več pisce" ki razgrinjajo bralcem resđ co o naklepih nacističnih l'i lovodij. Zanimivo je tudi da je edina pri nas, KofflJ nistična partija že kdaj op zar j ala na nevarnost na" stičnih metod in raznarodo valnih prijemov, že CeiJ^ in šmiglova zidanica so niki, kjer je bilo nedvouf no rečno, naj se ne zan^ mo na meddržavne pog®'' be med nacistično Neni¿|' in meščansko buržoazno f goslovansko vlado, ker ni« sti ne bodo odstopili ' svojih imičevalnih name»"^ Ukradeni otroci, kot jih' imenoval Stane Terčak, zbirajo vsako leto v Sl^ niji. Prvo srečanje je ^ 1972. leta leta v Celju dvorišču nekdanje okol^ šole, zdaj I. osnovne. ^ tam, torej, kjer so jih vojno ločevali od staršev. , Na včerajšnji otvoritvi „ govoril predsednik občii^ konference SZDL Celje. ^ Volfand, sodeloval je P«^ zbor I. osnovne šole vodstvom Jožice Soko dramska skupina KUD ^ ja Trnovlje, prisotni P^ f bili seveda tudi nek»^ ukradeni otroci. DRAGO MED^'^ žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKC na rob novemu šolskemu letu BOLJ USKLAJENO V POČITNICAH v razmišljanje o določeni sklenjt-nosti učno-vzgojnega dela z mladino — v mislih imam v glavnem oenovnošol- sko, tudi v času počitnic ju- lija in avgusta, me je spod- budil podatek, da je bil PIO- NIRSKI DOM CVETKE JE- RINOVE nekaj časa »v obra, tovanju« samo zaradi enega varovanca. Devetletni Zlatko, učenec 3. razreda neke celj- ske osnovne šole je proti koncu avgusta »vezal nase« naslednje kadre: dve tovari- šici — vzgojiteljici, tri kuha- rice, del hišnika, del tajni- ce, pa še kakšen »košček« drugega kadra v tej ustanovi. Poščegetalo me je v tisti del zdrave pameti, ki se po- navadi ukvarja z vprašanji boljše organizacije dela (tu- dl mojega lastnega), nepot- rebnega razmetavanja s ča- som in močmi naSeom delov- nega človeka, pa več.je učin- kovitosti dela in podobnih vprašani minulega in seda- njega časa ter dela. Osamljeni Zlatko Po drugi plati pa se je vse skupaj slišalo kot v pravlji- ci: mali Zlatko si je tako- rekoč privoščil kup v^oji- teljic in ostal^ra pomožnega osebja — seveda ne po svoji krivdi, kot njega, dni kakšen predstavnik zelo premožnih slojev, če ne celo prave graj- ske gosposke in sploh »slo- jev z modro krvjo v sebi«. Seveda sem to zadnje naga- jivo razmišljanje kmalu iz- rinil iz sebe in ^a dejan- sko pustu kot možnost iz predpretekle dobe. Pa ven- dar je bila moja novinarska radovedna pamet že preveč razdražena, da bd šla mimo takšnega ocvirka. In sem se odločil, da stvar razdščem in razvozlam. Skromne ambicije sem imel; kvečjemu na ra- čun RACIONAIJ^OSTI bd se lahko dokopal do kakšnih spoznanj, ki bi koristila Se loomu! V Pionirskem domu Cvet- ke Jerinove md je njegova ravnateljica SLAVA VUC.-UN- KOVA ljubeznivo odmerila W precejšen kos svojega (iragocenega časa, saj je bilo * tistem času še vse narobe ïaradi odprtja nove v2gojno- *arstvesie ustanove v Novi Vas. Preveril sem najprej toč- f^ost podatka, ki je čisto .slu- čajno zaáel v moja ušesa. Bi- je tako, kot sem slišal! Pa ^ marsikaj drugega. Nočemo neracionalnosti SL\V.\ \TCAJNK: »Pionirski dom dela tudi v letnih in semeetrabiih počitnic in za ta čas starši lahko prijavljajo svoje otroke v naše varstvo. Razumljivo, da tedaj nimamo tako goste- ga prometa, saj so na primer sarši ob koncu šolskega leta za čas v juliju in avgustu pri- javili 45 otrok. Sicer pa smo navajeni, da je na našo usta- novo vezanih tudi 365 otrok, pri čemer gre za kompletno oskrbo: v vzgojnem smislu in s prehrano za čas od 5.30 zjutraj do 14. ure popoldne. Na osnovi prijav smo skle- pali, da bomo \"sak počitni- ški mesec imeli v oskrbi po 25 do 30 otrok, kar je že kar čedna skupina. Temu primer- no smo se tudi organizirali za delovanje v počitniškem ob to možnost sodelova- nja lahko kasneje le delno izkoristili, saj ni bilo dovolj otrok. Prav tako so se pove- zali z Atletskim društvom KL-'UDIVAR, da bi organizira- no in pod stroko\Tiám vod- stvom uporabljali njihove at- letske naprave in stadion. Pa ni bilo nič iz tega zaradi pre- prostega razloga — ni bilo otrok. Celo sami kladivar- jevci so jih poklicali, češ kaj je z njiihovira dogovorom. In so bili razočarani na ob€íi straneh. Verjetno bi kazalo razi- skati, zakaj so starši prijav- ljenih otrok oilpovedaii. Ali jih je zmotila vzgojaina, ki je za ves mesec dokaj nizka — 280 dinarjev? Ali so bile njihove prijave že od vsega začetka neresne? Ali so pri- javljali otroke le tako, za- radi formalne možnosti? Več pestrosti... v liasnejših razgovorih na celjskih sindllcafcih je biio na- vrženo tudi mnenje, da je predvsem v podobnih prime- rih treba zagotoviti resnost prijave in to najlažje s kakš- no akontacijo na vzgojnino že pri sami prijavi. In, da bi moral biti program za delo z mladima v organiziranih po- čitnicah ter v ok\'iru Pionir- skega doma pestrejši in vna- prej poznan. Predvsem pa bolj povezan z mnogimi dru- štvenimi dejavnostmi, ki jih v naši celjski občini ne manj- ka. Pa tudi društva bi mo- rala biti zainteresirana za svoj podmladek in kadrov- sko politiko. Društva vendar ne prenehajo delovati v ča- su počitnic, v njihovih de- javnostih pa bi bilo vendar dovolj interesa za vrsto mla- dih. Vsekakor so ljudje na sindikatih mnenja, da o ra- cionalnost.! ob enem ali sa- mo nekaj otrocih v Pionir- skem domu ne moremo go- voriti. Za prihodnje leto se ti in predvsem bolj uskla- je treba pač bolje organizira- diti v občinskem merilu. Za delno usklajevanje je v letošnjem poletju tudi šlo: v okviru' komisije za prehra- no pri samoupravni izobra- že^tilni skupnosti so dogovo- rili na primer režim prehra- ne. Do 25. julija kuhajo v Pionirskem domu, od 25. ju- lija do 25. avgusta v gimna- zijski kuhinji, nato pa spet v Pionirskem domu. Gimnazij- ska kuhinja se dogovora prav za prav ni držala preveč do- sledno, saj je upoštevala pač račimioo. Ko so ugotovili, da bi morali kuhati šest obro- kov, so prenehali in odstopili od dogovora. Po svoje ima- jo prav, saj bi jih takšno ne- rentabilno poslovanje narav- nost vleklo v izguibo! ... in več usklajenosti! Na vsak način se odgovor v smislu večje občinske us. klajenosti ponuja sam od se- be. Kdo naj bi bil çla^^îi us- klajevalec, niti ni tako po- membno. Bistveno .je, da je takšen usklaje\alec dogovor- jen. še pomembnejše pa je, da je v takšen dogovor iz- jemno pomembno vključiti najaktivnejša društva kot na primer planince, tabornike, modelarje in še koga. Morda bi bil dober povezovalec taks. nih hotenj Zveza prijateljev mladine, ki včasih vsaj na prvi pogled v počitnicah ne- kako splahni s svo.jo aktiv- nostjo? V izbranih poglavjih iz pe- dagogike, DZS 1964, na strani 166 lahko pod naslovom Pod- ročje zabave preberemo: »Te vrste dejavnosti služijo predvsem zabavi, kulturni za- bavi in razv-edrilu našili ot- rok. Sem spada zlasti orga- niziran,je raznih izletov, spre- hodov, letovanj, taborjenj, te- čajev .smučanja in plavanja, nedeljskih popoldnevov . .. Verjetno bodo v bližn.|i bo- dočnosti na tem področ,^ zlasti zaživele zabavne dejav- nosti v okviru stanovanjskih skupnosti.. . Delovanje na tem področju jc zlasti še važ- no med velikimi pa tudi zim- skimi počitnicami, ko je mar. sikateri otrok precejšen del dneva prepu.ščen samemu se- bi in cesti. Ob pravilni orga- nizaciji in pomoči odločilnih činiteljev (starši, šola, sta- novanjska skupnost, SZDL), lahko te dejavnosti postane.io odlično sredstvo za vzgo.jo kolektivizma in medsebo,jne- ga razumevan.ia in sožitja ot- rok.« * * • Namesto zaključka Kdor je opazoval jMlij» in avgusta vhode in stopná- šča novih vseljenih stanovanj- skih blokov in stolpnic, je na njih skoraj ob vsakem videl \«iseti grozde otrok vseh starosti, ki niso vedeli Icaj početi s sabo in svojo ш\9г to svobodo«, ki iim jo je na- menilo »zlato starševsko sr- ce«. češ: NAJ SE OTROCI ZDIVJAJO, SAJ SO POČIT- NICE! Žal, še prej pa roko na srce. s tem »divjaniem« m- so zadovolini niti otroci, niti mi — odrasli! Pa znamo in hočemo kaj ukreniti, da bo drugače? Zla bolj zxiravo in srečnej- šo oseibnost mladega ka ... MITJA иМ^Ж JE RES KRIV TRAKTOR? Kot povsod, je tudi na na- šem vitanjskem območju opa- ziti na kmetih velik napre- dek. Po vaških cestah, kjer so se nekdaj premikale volov- ske vprege, danes veselo ro- potajo traktorji. Kmetje so s tem vsekakor zadovoljni, saj jim je prihranjeno veliko dragocenega časa. Traktor je pač neprimerno hitrejši, kot je bil nekdanji rogati počas. než. Zadovoljen je najbrž tu- di vitanjski pometač, ki mu ob sobotah in dnevi pred pra2jniki ni treba čistiti gove- jih odpadkov p>o cesiti. Neko- liko manj zadovoljne so samo viitanjske gospodinje, ki več- krat začudeno strmijo na pra- zne kavi je v mesnioi. Traktor ima namreč poleg številnih dobrih lastnosti tudi eno sla- bo stran. Ni ga mogoče raz. kosati na stegno, pleče, križ aK vrat, kot to lahko stori- mo z volom. Kadar se torej pripeti kaj takšnega, je tre- ba pač sesti v avto in se za- peljati v enega izmed sosed- njih krajev, kjer so, vsaj za- enkrat, brezmesne mesnice še neznana stvar. VTTANJÖAN UREDNIŠTVO: 2e v našlo, vu ste Izstavili vpraša.7. Tra- ktor torej temu ni kriv, da imate brezmesno mesnico. Morda pa se bo na vaše pi- sanje oglasil tisti, ki ste mu stopili na rep!? Л^екеН bi bili, če bi se to zgodilo! KAR DVE ZA »PROKLETO« Sem vaša naročnica in ■edno berem Novi tednik. Cei- se je roman iztekel, vas >rosim, če bi lahko začeli >bjavljati nov roman, in to •oman »Prokleta«, ker je ze- o lep in bo razveselil marši. :aiterega bralca. Roman im^ Ive knjigi. IVANKA SELIC, Večje brdo 10 Dobje pri Planini XXX Obračam se na vas s proš- njo in predlagam, če bi lah- ko izhajal v našem priljublje- nem tedniku podlistek iz le- pe stare knjige »Prokleta«. Brala sem jo pred leti, pa bi bila vesela, če bi lahko ro- man prebrala še enkrat. Vem, da bi pritegnil velik krog bralcev. JOŽICA GAJSEK Ul. Dušana Kvedra M a Šentjur pri Celju UREDNIŠTVO: Torej, kar dve prošnji za isti roman, ki naj bi izhajal v Novem tedni- ku. Na vsak način, hvala za dopisnici in predloga. Mora- mo povedati, da teče,io v uredništv-u zadnje priprave za končno izbiro romana, ki bo izhajal v nadaljevanjih. Vsebine romana, ki ga pred- lagate, ne poznamo v celoti. Kaj bi bilo, če bi ga nam skušali posredovati. Potem bo seveda odločitev lažja. ZGLEDEN VOZNIK Bilo je dvajsetega avgusta. Invalidi laške občine smo se odpravili z avtobusom celj- skega Izletnika na izlet v Prekmurje. Med udeleženci je bH tudi invalid, ki je bil na vozičku. Voznik avtobusa. Stane Magajna, tudi tokrat ni pozabil, kaj mu je storiti. Vljudno mu je pomagal pri vstopu in izstopu. Pa tudi sicer je pripomogel, da je potovanje minilo v prijetnem razpoloženju. Marsikatero smešno je stresel iz rokava. ZeJim, da bi Izletnik imel še več takšnih voznikov. V imenu udeležencev izle- ta, laških invalidov, in seve- da v svojem se vozniku za- hvaljujemo za prijetno in varno vožnjo ter mu želimo še veliko srečnih potovanj. Enako se mu posebej za- hvaljuje tudi Vüi Guttman z mamo. DRUŽINA SALOBIR Veliko širje 41, Zidani most 4 ZAKAJ AI^ONIMNO? Sprejeli smo pismo iz Bla- govne. Podpis pa je »priza- deti Blagovčani«. Odpirajo za- nimiv in zanje prav i;otovo pereč problem. Toda, nekdo je to pismo napisal. »Prizadeti Blagovča- ni« prav gotovo ne. Morda je nekdo pisal v imenu več lju- di. Zato bi bilo prav, če bi se tudi podpisal. Dokler ne bomo vedeli, kdo je avtor za- pisa, bo pismo seveda ležalo in čakalo. Zato, javite se »prizadeti Blagovčani!« UREDNIŠTVO KJE SI PA Ti DOMA... Bdla sem osem let v Nem- čiji na delu. Z mano je bil tiudi devetletni sin. Lani sem bila primorana vrniti se do- mov. Obljubili so mi, da bom prvega avgusta lani dobila stanovanje v Preboldu, od Jožeta Rajšpa iz šentruperta. Ko sem prišla z vsem v do- movino in hotela po ključ od stanovanja, me je čakalo рито presenečenje. Stavbo je namreč kupil Savinjski ma- gazin. Tako sem ostala z ot- rokom prvič na. cesti. Pri starših sem dobila maj- hno opremljeno sobico, veli- ho enajst kvadratnih metrov. Ker je bila premajhna, sem večji del svojih reči spravila v garažo in na podstrešje. Šla sem na stanovanjsko upravo. Pa so mi rekli, da sem prepozna in da moje prošnje ne morejo sprejeti. Zopet sem iskala stanovanje. Pa je bilo vse zaman. Tako sva se z otrokom morala vr- niti v tujino, kjer je sin kon- čal še drugi razred osnovne šole. Ker nisem bila zaposle- na, sem hodila pogosto do- mov, da bi si našla stanova- nje. Končno sem našla so- bico v Žalcu. Lahko bi jo zasedla 1. septembra' letos. Za to sem dobila tudi pis- meno potrdilo in plačala vna- prej 4.050 dinarjev. To je bi- la stanarina do maja pri- hodnjega leta. Toda, z otrokom sem spet na cesti. Kajti nisem vede- la, da je ta stavba last treh bratov. Sobe nisem uporab- ljala. Ko sem prišla, sem jo našla zaklenjeno. Tovariš Grobelnik pa mi noče vrniti mojega denarja. Zdaj sva prizadeta z otro- kom oba. Posebej še trpi sin, kajti ta nestalnost, tudi zaradi pouka, nanj slabo vpli- va. Lani je namreč nekaj ča- sa obiskoval šolo v Prebol- du. Zdaj hodi v žalsko os- novno šolo. Moja prošnja je znova na sanovanjski upravi. Upam, da bodo zdaj sprevideli, da sem upravičena do stanovanja. Z otrokom sem na cesti, ne p>o lastni krivdi. Vprašam vas, kam naj se obrnem? Ali bom dobila sta- novanje, ki mi ga doslej še obljubili niso? , Oni dan, ko se je sinko vmil iz šole, mi je povedal približno takole: »Mama, v šoli so me vprašali, kje sem doma, pa nisem vedel pove- dati ...« IVANKA EBNER UREDNIŠTVO: Morda bo to pisanje pomagalo, da bo. do vašo prošn.io za dodelitev stanovanja vendarle resîît. In če se bo v resnici zgodilo, nam znova pišite. ................ B" ...........................t......... .................. I "iiii'i SPORED OD 21.00 27. 9.1978 Četrtek, 21. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V če- trtek z vami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 22. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17,15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 2iafclju- öek sporeda. Sobota, 23. 9.: 8.10 Poročila 8.15 V ŽIVO: PRENOS IZ BLAGOVNICE T, 9.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17,30 Filmski sprehodi, J7.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaklju- ček sïx>reda. Nedelja, 24. 9.: 10.00 R>ročila, 10.05 110 let žalskega tabora iz Žalca, 11.15 Obvestila, 11.30 Med prijatelji, 12.00 Čestitke In pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 14.15 Zabavni globi», 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaklju- ček sporeda. Ponedeljek, 25. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 26. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in p>ozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Za- ključek sporeda. Sreda, 27. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — CELJSKI ROKOMETASI, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po- zdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrti- ljak melodij, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne gla- sbe, 18.00 Zaključek sporeda. ZLATI JUBILEJ SLAVILA STA Kt I iN NAŠA ZAPOZNELA^ Pred časom sta slavila zlati jubilej skupnega za- konskega življenja Alojz in Marija Klepej iz Breznega pri Rimskih Toplicah. Ko sta po petdesetih letih po- novno stopila v poročno dvorano, jima niso k jubi- leju čestitali samo najožji sorodniki im prijatelji, marveč tudi mnogi delov- ni tovariši iz rudarske Hude jame, hord XIV. di- vizije, kateri se je Alojz Klepej v svojih zrelih letih kot preudaren in zaveden delavec pridružil ne glede na to, da je imel družino. Z ženo Marijo je Alojz Klepej preživel strahote dveh vojn, okusil grenak in trd kruh knapovskega življenja, vendar se skup- nega življenja spominjata z ljubeznijo in srečo. Moč- no ju je prizadela zgodnja smrt njunega sina. Danes sta obdana 2i bečimi otroki in t številni prijatelji in štovanje v soseski p dokaz, da sta živela i ALOJZ LENAR VEČ KOT POL STOLETJA Frizerski mojster Alojz Lenart, ki je pred krat- kim slavil 75-letni živ- ljenjski jubilej, že 54 let živi v Šoštanju. Ob življenjskem jubileju so mu čestitali mnogi prijatelji in znanci. Združenje samostojnih obrtnikov občine Vele- nje pa ga je za več kot petdesetletno delovanje pri razvoju obrti v obči- ni imenovalo v častni odbor Združenja. Jubilant se je rodil 1903. leta v Novem me- stu, kjer se je tudi izu- čil za frizerja. V Šo- štanj je prišel 1924. le- ta. Tu je najprej delal pri mojstru Kolaku, po njegovi smrti pa je 1932. leta odprl svoj ženski in moški frizerski salon. Tu je imel salon pol- nih 42 let. V tem času je izučil brivske in fri- zerske stroke nad Ц deset moških in vajencev, od kater^ je pet padlo v p^ Mnogi so gazaro^,^ gavosti in humorja, cali za »Figara«. je imel v salonu oddelek pregrajen г ^ čimi zavesami, i'^ . človek, ki je pr^. IZ um: NAJBOLJŠIM Zbor za temeljno telesno vzgojo pri ZTKO Celije bo v teh dneh na zaključni prire- dit^ii ŠŠD v celjski občini na- gradil s športnimi rekviziti kar 22 ŠŠD z zneskom 100.000 Ndin. Vsa ŠŠD v celjski ob- čini so v preteklem šolskem letu na razširjenem tekmova- nju v naši republiki pokaza- la veliko aktivnost tako na področju množičnosti, razvo- ju tekmovalnega športa in vnašanju novih oblik in me- tod dela pri uvelijavljanju de- legatskega sistema in samo- upravljanja. V republiškem tekmovanju so se najbolje iz- kazali ŠŠD TEHNIK med srednjimi šolami z 2. me- stom, ŠŠD ZIU med osnov- nimi šolami s prilagojenim programom z 2. mestom in ŠŠD Hudinja med osnovnimi šolami z 11. mestom. Vsa omenjena društva so že pre- jela tudi republiško nagrado. Nagraditev vseh ŠSD v celj- ski občini pa dokazuje, da ZTKO in TKS Celje kažeta kar največje razumevanje aa uveljavljanje množičnosti v naši telesni kulturi in pionir. sk^a ter mladinskega šport- nega ûdejstvovanja na рк). dročju razvijanja vrhunskega Jporta. K. JUG LIKOVNI UMETNIKI SAVINJSKE DOLINE Danes bodo ob 18. uri v Savinovem salonu v Žalcu odprli likovno razstavo Li- kovni umetniki Savinjske do- line. Razstavljali bodo Adi Arzenšek, Anton Herman, Do- re Klemenčič-Maj, Darinka Pavletič-Lorenčak, Rudá Špan- zel, Veljko Toman, Alojz Za- volovšek in Jelioa žuža. O delih likovnih umetnikov bo govorila Milena Moškon, v glasbenem sporedu ob otvo- ritvena svečanosti pa bo na- stopil Trio Lorenz z dedi Sa. vina, Mozarta, Haydna, Rah- maninova in Dvofaka. Raz- stava je prirejena v p>očasiti- tev 110-letnice žalskega Tabo- ra p>od pokroviteljstvom žal- ske kulturne skupnosti. DARE ZAVSEK V LESICNEM Te dni je v prostorih osnov- ne šole v Lesičnem razstav- ljal svoja najnovejša likovna dela slikar avtodidakt Dare Zavšek, član Društva likovnih amaterjev Celje. S svojimi i deli se je že večkrat predsta- vil javnosti, njegova razstava v osnovni šoli v Lesičnem pa sodi v več ali manj redno razstavno dejavnost šole, ki tako seznanja učence in kra- jane z dosežki sodobne likov- ne ustvarjalnosti. dtm Bjelodij, ki ste Jih voljo v prodajnih June - tehno- ^ф) Tehnične ti go- i domačih MELODIJ: pgh — Avsenik jgf — Celjski instru- 1 Terglav ^ Fiere ^ srečo — Dovžan JU melodij ^------ ............................... .......... (SlOV-- esa 3a 63000 Celje. bito rada v pomoč bliž- ^lj Inu. ^ 4) njunem zlatem jubi- чз I se čestitkam pridru- ma tudi mi v uredni- vi u. ^ 5 LET lITVIJO ... f^Tov salon — bil |/e doma v Splitu — Me ob neki piložno- da bodo te za- |Nefcoč še služile za P?s£rM Lenartu oku- F ni prizanesel, saj Lrf^ sarodi njegove ^nosti izselil v Bo- •«o Krupo. Od tam Me uspelo priti v Pto Novo mesto. rj'^íw je, da je ëe ^obra 1941. zvedel ^^tizansJä napad na v noči med 7. * oktobrom. To J ^u je prinesel nje- ^Pomočnik Debeljak. se je maja 1945. џЈ^пи v Šoštanj in i^.tti delavce v salo- L^e so zavese, so mu ¡^i, da so jih že I öan svobode pora- I ^ zastave. VIKTOR KOJC ^_ NASr KRAJ POLZEU: PRIPRAVE NA PRAZNIK Občani Krajevne skupnosti Polzela »raznujejo svoj praznik 2. oktobra v tpvomin na ta dan leta 1942, ko so bili r Mariboru ustreljeni prvi Polzelani. V ta namen bodo pripravili več pri- reditev. V soboto 30. t. m. bodo dopol. ine ob 10. uri vaje enot narodne in ci- rilne zaščite, ob 11. uri bodo odprli razstavo likovnikov-amaterjev, ob 12. iri pa bo srečanje ukradenih otrok iz :eljske regije. Osrednja slovesnost bo cvečer ob 18. uri. Po slavnostnem go- rom bo kulturni program, podelüi bo- Jo 15 priznanj organizacijam, društvom, OZD ter posameznikom. Ob tej prilož- nosti bo tudi Hortikultumo društvo po- delilo trideset priznanj in nagrad za najboljše urejeno okolje. T. T. POLZELA: VSE ZA ZDRAVO IN LEPO OKOLJE Pod tem naslovom poteka na Polze- li od 15. do 25. septembra akcija Hor- tikultumega društva Polzela. Posebne tričlanske komisije ocenjujejo po vseh vaseh izgled stsmovanjskih hiš in blo- kov, kmečkih dvorišč, trgovskih loka- lov, gostišč in drugo. Keir je namen akcije še izboljšati naše okolje so pre- pričani, da jo bodo krajani Polzele sprejeli z razumevanjem. Najboljše ocenjeni bodo prejeli prismanja in prak- tične nagrade. T. T. BUCE: OBNOVLJENA SOLA Na Bučah so dobili osnovno šolo že 1878. leta. Na začetku je imela vseih osem razredov. Pouk je normalno po- tekal vse do začetka druge svetovne vojne. Prebivalce Buč je nemški oku. pator med vojno izselil, šolo pa ukinil. V njej so imeli sTOjo postojanko nem- ški vojaki. Po drugi svetovni vojni se je v njej pouk spet redno pričđ. Bila je popol- na osnovna šola z osmimj razredi. Ker pa je büo na Bučah vse manj otrok, so se pričeli učenci višjih razredov vo- ziti v Kozye. Dvajsetega jimija 1974. leta je šolo prizadel potres. V njej ni bilo mogoče več imeti pouka. Tedaj so se morali v Kozje voziti tudi učenci nižjih razre- dov, le učenci treitjega in četrtega raz. reda so imeli pouk v gasilskem domu. Zdaj je šola obnovljena. Ima svoje igrišče, centralno kurjavo in novo ku. hinjo, v kateri pripravljajo toplo ma. lieo, žal, pa ni dovolj otrok, da bi lah- ko v njej delali štirje razredi. Zato so se dogovorili, da bodo osnovno šolo na Bučah obiskovali učenci prvega raz- reda iz Kozjega, Podsrede in Buč. Ta- ko bo razbremenjena kozjanska šola in bo imela le dopoldanski pouk. V obnovljeni šoli na Bučah «e pri- čenja novo obdobje in želja otrok in staršev je, da bi bili tudi učni uspehi d<>bri. MARIJA VALENCAK KOZJE: NOVI ZDRAVSTVENI DOM stari zdravstveni dom nam je slu- žil veliko let. Ker pa se Kozjei hitro razvija in raste število prebivalcev, je bil potreben nov. S pomočjo celjske zdravstvene skup- nosti in samoprispevkov občanov, smo prišli do nove zdravstvene postaje. Stavba je lepa. Inia tudi zobozdrav- stveno ordinacijo. Na novo zdravstveno postajo smo ponosni vsi. BREDA PRESKAR KOZJE: NOVA GESTA Spominjamo se še stare ceste, ki je povezovala Bistrico ob Sotli, Pod- sredo. Kozje in Celje. Vožnja skozi te kraje ni bUa prijetna, saj je bilo na cesti polno lukenj in kamönja. Zdaj te ceste nd več. Nadomestila jo je nova, asialtna. Precej truda in sredstev je bilo treba vložiti, da je ta cesta ubrala drugo pot. Presekali so mnc^e ovinke in zdaj več težav je bUo, ko so se prebijali skozi hrib v Sodskem. Zd ko so hrib načeli, so ugotovili, da je spodaj sam pvesek. In tako so imeli dovolj materi- ala za asfaltno jxxllago. O kakšnem vzponu na novi cesti ni sledu. Poleg delavcev Cestnega podjetja, so bili v pomoč tudi brigadirji. Kopali so jar- ke in uredUi cestne bankine. Ta cesta bo imela velik pomeci za naše kraje. Veliko več bo turistov, iz. letnikov, ki se bodo poslej tu raje vo- zili. BRIGITA BABIČ VRANSKO: IV80ĐERNIZIRAJ0 CESTE v okviru praznovanja krajevnega praznika na Vranskem so minulo ne- deljo predali namenu tri odseke kra- jevnih cest in sicer: Vransko—Podrigl, Praproče—Marinici in Vransko—Pod- grad. Ob slovesni otvoritvi je zbranim spregovoril predsednik Skupščine kra- jevne skupnosti Vransko Bine Hom- žak, ki je povedal, da je celotna in- vesticija znašala 1,45 milijona dinar, jev, da so polovico sredstev prispe- vali občani, ter da skupna dolžina znaša okrog 3 kilometre. ZOLNEK: VZREJNI CENTER Hmezad Žalec, TOZD kmetijstvo Šempeter, je pred dnevi predala na- menu dva nova hleva za vzrejo ple- menskih telic. V novih hlevih je okrog 600 telic. Hlev je zgrajen po naj- novejših principih za vzrejo plemen- skih telic. ŠEMPETER: MLADI DELALI Mladi OO ZSMS Šempeter so v so- boto pripravili delovno akcijo. Namen akcije, ki se jo je udeležilo 25 mla- dincev in mladink iz Šempetra je bol, da očistijo del zemljišča ob novih asfal- tiranih igriščih v tem kraju. Ob kon- cu so se domenili, da bodo akcijo v soboto zopet ponovili. SEIVSPETER: KRVODAJALSKA AKCIJA Organizacija združenega dela SIP Šempeter je pripravila s krajevno orga- nizacijo RK v Šempetru krvodajalsko akcijo, ki se je udeležilo 32 krvodajal- cev. Ker je-bila akcija na soboto, pra- vijo, da jo bodo še ponovili. JURKLOSTER: CESTA NA VOLUS Spodnji in zgornji Voluš sta dva zaselka znana iz NOB. Tu v bližini je bila dokaj obsežna pariiizanska bol- nišnica, v dolini pa je mlin, ki je miei za potrebe partizanske baze. Ta dva kraja je v nedeljo povezala s svetom gozdna cesta, dolga skoraj 3 kilometre. Zgradil jo je poseben obrat celjskega gozdnega gospodarstva. Kredite za gradnjo so omogočile skup- nosti za gozdarstvo v republiki in celj- ski regiji, svoj delež pa sta prispevala tudi občinski sklad in krajevna skup- nost. V nedeljo je bila ob otvoritvi skro- mna svečanost, ki jo bodo krajani obeh Volušev še dolgo pomnili, kajti cesta je zanje izredno pomembna pri- dobitev. ŠOŠTANJ: TABORNIKI NA DELU Taborniki odreda »Pustega gradu« so pripravili program dela in akcij do konca tega leta. Sklenili so, da bodo bližnji praznik šoštanja, osmi oktober, počastili z delovnimi akcijami za ure- ditev in olepšavo mesta. Tako bodo na pobudo Krajevne skupnosti očistili hudournik pod Pustim gradom, pa tu- di zaraščeno pot do razvalin gradu in do lepe razgledne točke. Prvo akcijo so imeli že prejšnjo so- boto. Tedaj se je zbralo več kot pet- deset mladih tabornikov, ki so iz hu- dournika očistili vso navlako. Bilo jo je za zvrhan traktor. V. KOJC PEVSKI AMBASADORJI Kdo ne pozna slovitega SLOVENSKEGA OKTETA, ki že vrsto let in desetletij več kot samo uspešno na- stopa po vseh celinah zemeljske oble in vsem »bar- vam« ljudi razdaja čudovito predvsem slovensko pe- sem? Oktet na vsakih toliko let spremeni del svoje zasedbe, kar je tudi razumljivo, saj starejši člani ne zmorejo več velikih naporov, ki jih zahtevajo vaje, koncerti, stalna popotovanja iz kraja v kraj, iz dvo- rane v dvorano. Oktet spreminja zasedbo, kvaliteta pa vedno ostaja. V torek smo jih imeli priložnost shšati v novi zasedbi na Polzeli, kjer so pripravili koncert v počastitev 110-letnice slovenskega tabora. Z njimi je bil in njihov nastop čudovito povezoval pa tudi ko- mentiral njihov dolgoletni stalni sodelavec Bogdan Pogačnik, sicer novinar Dela. Ta nam je tudi ljubezni- vo postregel z nekaterimi novimi podatki o oktetu, vse skupaj pa zaradi pomembnosti uvrščamo v današ- njo malo anketo, ki bo izven norm tako po številv »gostov«, kot tudi po njihovem pomenu. In ocen& koncerta? Več kot samo odlično in čudoviti pevci, večkrat pridite med nas! I DANILO CADEŽ je eden naijstarejših clanoiv ^damjega Sloveinskega okteta: »Letos smo do- živeli veliko sprememb, zato se trenutno bolj ( .uigravamo', da bomo kmalu spet v stari forma.« I IGOR ZIRENFELD: »Pripravljamo se na tur- ; neje in to po Grčiji, Španiji, ôeîhoslovaski in An- ; gliji. Nekaj bomo opravili še letos, nekaj pa v za- | četku prihodnjega leta.« ^ PETER BEDJANIČ: »Za nastop na Poi.zeli v počastitev 110-letnice slovenskega tabora smo pri- , pravili izključno program slovenske pesmi in mi- slimo, da je tako tudi prav.« TOMAŽ TOZON: »Izredno smo presenečeni nad sprejemom na Polzeli. Vidi se, da so to ljudje, ki imajo radi lepo pesem in ki jo tudi znajo po- slušati. Radi se bomo še vrnili.« MARJAN ŠTEFANCIČ: »V nofvi zasedbi imamo trenutno naštudirana dva celovečema programa. Dela ne zmanjka. Treba je veliko vaj, da se vsi glasovi ^ilijejo' v ubrano celoto.« PETER ČARE: »Prav za nastop na Polzeli smo na novo prvič naštudirali skladbo žalskega glasbe- nika Rista Savina na tekst Antona Aškerca z na- slovom Д1гш rž rmena'. Je lepa, kajne?« JOŽE BANIC: »V začetku novembra bomo na- stopili v Ljubljani v filharmoniji. Ta koncert bo- mo namenili kot naš prispevek onkološkemu in- štitutu. Pripravljamo pa še nekaj drugih nasto- pov po Sloveniji.« PETER AMBROŽ: »čaka nas še veliko dela, saj smo doživeli velike spremembe. Ker pa ima- mo vsi skupaj radi lepo pesem ni bojazni, da ne bd kmalu prišli v takšno Догто', kot smo bili v prejšnji zasedbi.« T. VRABL 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д GG CELJE PRAZNUJE 30-LETNICO NAČRTNO DELO ZAGOTAVLJA USPEH GG CELJE ZAVZEMA 7,8 % VSEH GOZDNIH POVRŠIN V SRS Hkrati z ustanovitvijo GG Brežice in Nazarje se je pred tridesetimi leti izobliko- valo tudi GG Celje, za kate- rim je danes obdobje, na ka- terega so, kot pravijo, lahko odkrito ponosni. Delež GG Celje v skupnem gospodar- stvu regije in občin je brez dvoma velik in je vsekakor rezultat dolgoletnega napor- nega, zavzetega in predvsem načrtnega dela. Vse to seve- da ni bUo lahko doseči čez noč, brez težav, še posebej, ker so zlasti v prvem obdob- ju nastajale skorajda nepre- magljive težave, predvsem pa je primanjkovalo kadrov. Za prvo obdobje so značdl- ne močne sečnje, ki so do- segle vrhimec med leti 1949 in 1950, kar je razumljivo: bil je to čas obnove domo- vine, leta, ko se je začela intenzivno razvijati domača lesno predelovalna industrija., 2e omenjene težave, pomanj- kanje kadrov in nekatere dru- ge sočasne pomanjkljivosti, je vse pogosto nadomeščala požrtvovalnost in neomajna vera v boljši jutri. Levji de- lež so morali prevzemati lju- dje, ki so takorekoč še vče- raj držali v rokah puško, go- zdarjev ni bilo, še manj go- zdarskih inženirjev in osta- lih strokovnjakov. že leta 1352 se je intenziv- no izkoriščanje gozdnega bo- gastva nehalo. Izkoriščanje gozdov v tem obdobju je zahtevalo strokovno opravlja- nje gozdno gojdtvenih in va- rovalnih del, s fakultet so prišii prvi strokovnjaki, konč- no pa lahko to obdobje oz- načimo tudi kot začetek sa- moupravljanja v celjskem gozdnem gospodars'bvu. To je seveda ркмпепИо bistveno no- vo kvaliteto pri gospodarje- nju z gozdovi, ki je bilo lo- čeno na družbene in zasebne goadiove. Začelo se je podru- žabljanje gozdne proizvodnje in lastnine, tako da od ta- krat z vsemi g023dovi gospo- dari le ena gozdno gospodar- ska organizacija, to je GG Celje, ki svoje delo brez dvo- ma opravlja dobro. Delež zasebnih gozdov v celjskem GG je precejšen, zato so si v njem vedno pri- zadevali, da kmete, lastnike teh gozdov, pridobe za čim pri&tnejše dolgoročno sodelo- vanje pri skupnem gospodar- jenju z gozjdovi. O rezultatih teh prizadevamj govore uspe- lii zadnjega obdobja, obsta- jajo številke. Naslednje obdobje rasti in razvoja GG Celje je čas usklajevanja organ'iziranosti in samoupravljanja z novo ustavo, zakonom o gozdovih in zakonom o združenem de- lu. V tem času tudi vse bolj prodira zavest, da je gozd več kot le obrat za pridobi- vanje lesa. To obdobje razvoja je pri- neslo tudi sedanjo organizira- nost v štiri gozdarske tozde, tozd Trgovina ter tozd Grad- rye in mehanizacija in pa DSSS ter šest obratov koope- racije. Ob tako pomembni obletni- ci v GG Celje ugotavljajo, da so z zaupanim narodnim bo- gastvom gospodarili kar naj- bolje. Skrbeh so za količin- sko in vrednostno rast go- zdov, izpotojevali proizvodne naloge in oskrbovali lesno Industrijo. Nadvse pomemb- no je tudi odpiranje gozdov z izgradnjo cest, ki ne sliiži- jo le za transport, pač pa tudi širšim družbenim inte- resom. Gozdovi, s katerimi gospodari jubilant, so vse bolj urejena. Postavljene so samoupravne osnove gospo- darjenja, uvedena sodobna tehnologija, delovni in živ- ljenjski pogoji delavcev v gozdarstvu so, četudi je ta ix>klic še vedno med najtež- jimi, že znatno lažji. Primer- na samoupravna organizira- nost in dobro sodelovanje de- lavcev in kmetov kooperan- tov je omogočila dobre po- slovne rezuiltate. Prvi koraki pa so narejeni tudi v odnosih s porabniki leta, to je lesno predelovalne industrije, industrije celulo- ze in papirja, rudniki, grad- beništvom in drugimi. Do- hodkovno povezovanje ni več črna Usa na zemJjevidu med- sebojnih odnosov, četudi je pred gozdarji GG Celje še mnogo mnogo nalog. MILENKO STRAáEK Tridesetletno plodno delo so delavci GG C,elje tudi primemo proslavili. Zbrali so se, kje drugje kot med gozdovi, na Roglji, kjer jih je pozdravil predsednik Sveta delavcev in kmetov Edo Fijavž, o tridesetletnem delu pa je spregovoril direktor delovne organizacije Milan Kolar. Na slavju je bil prisoten tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL Janko Ževart, ki je meti drugim govoril o vlogi gozdarstva v samoupravni druž- bi. Prireditev na Rogli so izkoristili še za podelitev priznanj najzaslužnejšim delavcem tega velikega ko- lektiva, za razvedrilo in kulturno »poslastico« pa so poskrbeli moški pevski zbor SVOBODA iz Zveč, &odba na pihala Slovenske Konjice, recitatorski krožek ZSMS Slovenske Konjice in pa zabavni ansambel COMET iz Zreč. Po kulturnem delu srečanja so se delavci GG Ce- lje pomerili v nekaterih športnih panogah, preostali del dneva pa preživeli v veselem vzdušju in spominih na minulih trideset let. V GG Celje spadajo od 24. 1. 1975 temeljne organiza- cije združenega dela Boč Podčetrtek, Gozdnik Žalec, Pohorje Vitanje, Preske Laško, Gradnje in mehaniza- cije Celje, Trgovina Celje, obrat kooperacije Celje, La- ško, Kozjau!>ko Rogaška Slatina, Slovenske Konjice — Vitanje, Šentjur in Vransko Žalec. Gozdno gospodarstvo Celje zavzema 7,8 odst. vseh gozdnih površin v SRS 'in je na petem mestu med slovenskimi gozdno gospodarskimi organizacijami. Družbeni gozdovi obsegajo 5 odst. vseh družbenih gozdov v SRS, zasebni pa 9 odst. Sečnja v gozdovih obeh sektorjev znaša 6,7 odst. od v.se posekane koli- čine lesa v SRS. V sečnji zavzema GG Celje deveto mesto, v tržni proizvodnji pa enajsto. V obnovo in gojitev gozdov vlagajo okoli 15.000.000,00 letno, za urejanje vseh gozdov pa okoli 1.500.000,00 din. Na cestne gradnje odpade skupaj z vzdrževanjem približno 10.000.000,00 dinarjev, za nakup gozdarske mehanizacije pa vlagajo letno okoli 6.500.000,00 din. PREUSMERJENE KMETIJE 588 KMETIJ NA NOVI POTI DOSLEDNOST ROJEVA USPEHE z uspehi, kakršne je doži- velo šmarsko kmetijstvo v zadnjih letih, ko so se odlo- čili, da preusmerijo 1300 kme- tij v sodobno tržno proizvod- njo (kar je sicer veJiko, a vendarle možno), se bržkone ne bd mogla pohvaliti tudi kakšna razvitejša slovenska občina. 588 kmetij, kolikor so jih preiosmerili od leta 1971, torej slaba polovica predvidenega, ni malo, ven- dar pričakujejo še večji raz- mah te dejavnosti ob novi organiziTanosti. Sedanja TOZD Kmetijstvo Šmarje namreč nameravajo preoblikovati v delovno organizacijo KK Šmarje s temeljno organiza- cijo kooperantov s šestimi zadružnimi enotami in dve- ma temeljnima organizacija- ma 2!druženega dela. Seveda bo novo organizirana delovna organizacija ostala pod sta- rim okriljem, zsdružena s SOZD Hmezad. V omenjeoiih letih so v šmarski občini, kjer je kme- tijstvo še vedno ena najpo- memonejših gospodarskih panog, zgradili 181 hlevov in jih obnovili 135. Bekonom so namenili 21 hlevov, ple- menskim svinjam pa 19. No- vogradnjam se je pridružilo še deset perutninanskih farm. Močan poudarek dajejo v Šmarju pri Jelšah tudi usta- navljanju strojnih in vino- gradniških skupnosti. Tre- nutno je na območju občine 137 strojnih in 16 vinogradni- ških skupnosti (le-te imajo skupno 33 ha vinogradov, pri- pravljajo pa še osem hektar- sko zemljišče na Bučah), do- slej pa so obnovili 250 hek- tarov vinogradov. Semkaj lahko prištejemo še 100 ha ribezovih nasadov, zlasti na območju Kozjan- skega, Za vse to so v občini do- slej porabiOi 138 milijonov, od česar je biLo za 99 mili- jonov kreditov. Posebne po- zornosti sta bili deležni ri- bezova in vinogradniška pro- izvodnja, ki sta izven tega obs^a sredstev dobili dodat- nih 23 milijonov dinarjev kre- dita. Pomembno vlogo pri tem je odigrala (in jo bo še v naprej) hranilno kreditna služba. Kmetje imajo nam- reč v njej kar šestdeset mi- lijonov dinarjev, to pa je de- nar, s katerim lahko resno računajo v svojih načrtih, ki jih ni maJo in ki so iz leta v leto obetavnejši. Preusmerjanje kmetij, let- no. jih preusmerijo od 80 do 10Ó, je proces, s katerim v šmarski občini nimajo več težav. Pi-av zaradi tega lah- ko z gotovostjo računajo, da bodo povečaili zlasti prirejo. To pa pomeni, da naj bi pro- izvedli letno 20.000 svinj, 1500 ton perulnine, 2200 ton gove- di in olioli osem milijonov in pol litra mleka. Vinograd- nikom naj bi se po teh ra- čunih letno obetalo okoli dva tisoč ton grozjdja, prideloval- cem ribeza pa petsto ton te- ga žlahtnega in zdravega sa- du. Lastna proizvodnja je ob takšnem poletu nekoliko za- ostala, pa so zato v razvoj- nih načrtih skušali to popra- viti. To velja predvsem za novo skladitšče jabolk, ki bo že leta 1980 lahko sprejelo dva tisoč ton jabolk, pove- čan pridelek pa se obeta tu- di ribezu. Iz plantaže matič- nih nasadov kakovostnega črnega ribeza v Козует bo- do po predvidevanjih selek- cionirali proizvodnjo 100.000 sadik. Svoje vzpodbudne na- črte ima tudi stroijoi servis pa kovinarska dejavnost- (iz- delovanje hlevske opreme), pripra-vljajo se na gradnjo samostojne vinske kleti. Doslednost, tako smo zapi- sali na začetku, rojeva uspe- he. Z modernizacijo kmetij- stva se šmarska občina us- pešno vkllijučuje v prizadeva- nja zelenega načrta, ob tem pa nastajajo plodna tla za vrsto dodatnih, spremilfjjočih dejavnosti. Ce so pred leti nekoliko idealis-tično pa reci- mo še površinsko razmišijali o kmečkem turizmu, je feo zdaj že dokaj krepka zasno- va in do uresničitve ni več daleč. MILENKO STRAÄEK Delavski svet Slovenskega ljudskega gledališča Celje objavlja prosta dela in naloge: 1. frizerka — lasuljarka POGOJI; VK delavka, 5 let dek)vnih izkušenj v giedažišču, filmu ali televiziji. Poskusno delo 3 mesece. Nastop dela 1. 11. 1978. 2. rekviziter — kašer POGOJI: KV mizar, kašer, oblikovalec, smisel za oblikovanje 5 let delovnih izkušenj odslužen vojaški rok Poskusno delo 2 meseca. Nastop de^: takoj. Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Slivvensko ljudsko gledališče Olje, Komisija za medsebojna razmerja. Kandidati bodo л-аШјеги na raagovor. žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 K PODVIGU.BRANKA DEFARJA-STRIČKA SPODBUDA IN TRENING NA POHODIH LAŠKE MLADINE Pred dnevi sem ga srečal ^ Laškem. Bil je po oprav- jjb. Sedla sva h kavi in be- j leda je steikla. I !Da je kovačeva kobila na- I ^no bosa, sem mu rekel jn dodal, da je Novd tednik I menda zadnji, Iri bo kaj za- pisal o njegovem nedavnem podvigu, ko je peš obšel Ju- goslavijo, ko je na nit svoje poti nanizal vse jaigoslovan- фов k»ravle r^a meji od Lipi- ce na Krasu pa spet od juga nazaj v Lipico. Branko, ali kratkomalo Striček, Novega tednika ni ob- vesti)! o svojii nameri, čeprav je ravno v našem časopisu izšel premnog zapis o nj^o- vi živahni življenjski dejav- nosti: — Nisem utegnil in pozabil sem tudi, se je opravičil. Mislil sem, da boste vsi novi- narji seznanjeni z mojim na- črtom, ker sem se oglasil pri dopisniku TANJUG. Pa niso imeli časa zame, tudi pri ne- katerih drugih listih ne. No- vinarji najbrž niso verjeli, da bom uresničil svojo na- mero, ali pa se jim je zdelo okoli 4.000 kilometrov dolga pot premalo senzacionalna. No, niso bili vsi taki. Mnogi so me prestregli že na poti in zdaj ko sem se vrnil, je seveda interes večji. Sicer pa nisem šel na ix)t, da bi bil »slaven«. Želel sem s]X)znati Jugoslavijo IX) tisti poti, ki menda nobenemu Jugoslova- nu dosedaj ni znana, spoznal sem brezimne kraje, prepro- ste ljudi, ki živijo odročno, daleč od središč, pridobitev civilizacije. Spoznal sem na tisoče čuvarjev naše meje, le- pote naših planin, ravnin, rek, potokov. Obiskoval sem naj- bolj samotne kmetije. Srečal sem se z otroci, ki so prav- tako čuvarji naše meje in so me, čudnega sgeta, včasih kar nezaupljivo gledali. — In pokazal mi je zajetne zapiske, spominsko knjigo, ki so mu jo napolnili graničar j i s svojimi mislimi, pečati ka- ravl in podpisi. Po prvih de- setinah kilometrov je šel ob meji glas o njegovem priho- du. Povsod so ga toplo in prijazno sprejeli, čeravno mnogim ni šlo v glavo, kako da je ta možak v zrelih letih krenil na tako dolgo pot. Od kod, kam in zakaj, so deže- vala vprašanja. Zato je obmil ploščo in je graničarjem po karavlah priredil kratko predstavitev, povedal zraven kakšno okroglo in jim tako pobral »zakaj« z ust. — Seveda so si vaši kolegi, novinarji, marsikaj tudi iz- misUli. Mojo pot so posveča- li vsem mc^očim dogodkom, ko da želja, objeti Jugosla- vijo na nogah, ni dovolj ve- lik cilj. Ko sem tako kora- koma objemal mojo širšo do. movino, sem objemal vse kar je v njenih mejah, tudi kon- gres ZKJ, ki je v tem času potekal. Pa so me naredili za podpolkovnika, pa za prvoborca, kar »uradno« ni. sem, dejansko pa. Toda nih- če ne bo mogel nikoli opisa- ti mojiih resničnih doživetij, vsiljenih maršev, ki so po- prečno znašali po 45 do 50 kilometrov na dan in vmes so bili tudi po 90 kilometrov dolgi. Videl sem ljudi pri opravkih, ki jih v domači obrti opravljajo v najbolj za- kotnih zaselkih, bil gost v hi- šah na strminah Prokletij, kjer je gostoljubnost ostala taka, kot je bila v davninah. Vsa ta drobna doživetja, na- nizana na dolgo, dolgo štreno korakov, ni moč ópisati. Branko Defar — Striček je naš stari znanec. Nepogreš- ljiv je na ijohodih laške mla- dine po poteh XIV. divizije: — Vidite, tega novinarji ni- so napisali v svojih člankih. Vsakemu se posebej povedal in podčrtal, da mi je pobudo za ta moj dolg marš dala prav pohodna enota laške mladine, s katero že leta hodim ob obletnicah pohoda XIV. divi- zije na pot. Moram reči, tudi trening za mojo pot okoli Ju- goslavije so ti pohodi mladih iz Laškega. To namreč niso izleti, niti sprehodi, marveč pohodi. Ne rečem, da mi mo- je noge dobro služijo že iz partizanskih dni, da se po- dam v naravo kadarkoli mo- rem in imam priložnost za to. Toda pohodi laške mla- dine so bili zame vselej do- živetje in preiskušnja mojih moči. Rad bi bil imel sprem- ljevalca na tej dolgi poti, toda tako dolga odsotnost od dela ali učenja bi bila za sleher- nega prevelika žrtev. Jaz sem upokojenec, časa imam do- volj. Branko Defar-Striček si je za pot okoli Jugoslavije »sa- mofinanciral«. Zapravil je mnogo manj, kot nekateri med letnim dopustom. Seve- da, saj je bil na karavlah dobrodošel gost, spal je v šo- toru, ki ga je nosil na hrbtu, pa tudi gozd mu je nudil prenekatero okrepčilo. Zato namerava s skupinico po- gumnih prihodnje leto kreni- ti na svojstven pohod. Ne- kam v divjino in brez vsake »intendanture«. Spali bodo, kamor bodo prišli in kjer jih bo zatekla noč, hranili se bo- do s tistim, kar nudi narava. JURE KRAŠOVEC ?GOČA TEMA PIŠE: JURE KRAŠOVEC Med nami so ljudje, ki Imajo grdo lastnost, da bi- jeijo okoili sebe z nizkimi udarci iz prav tako nizkih. Človeka nevrednih pobud. Bil bd lahko zelo konkreten pri obravnavaniju konkretnega primera, toda ker ni osam- ljen, ostanimo pri posplo- àifcvi. V neki, v zadnjih letih ze- lo uspešni in aktivni krajev- ni skupnosti je nedavno naj- bolj primde^me krajevne ak- tiviste polil mizel tuš. Hkra- ti, ko so z občani proslav- ljali vrsto novih uspehov pri urejevanju kraijevnih proble- mov, je nek neznan subjekt » grdimi obrekovanjd in pod- tükanji sprožil akcijo preiska- ve o poštenosti najbolj aktiv- nih osebnosti v krajevni skup- nosti. Sledila je natančna in- žpekoija Službe družbenega knjigovodstva, kar samo рк) serbi ni bilo tako porazno, fcot občutek Hjudi, ki so bili postavljeni pod sum z dobro ипапо krilatico, kjer je dim, tam je tuobude nizke, nevredne člana socialistične družbe. Mrzel tuš, ki so ga doži. veli prizadeti družbeni delav- ci v neki krajevni skupnosti, ni brez posledic. Za pošte- nost svojega delovanja so ves čas, odkar je bil sprožen plaz na osnovi anonimne pri- jave, bili tako in tako pre- pričani in so rezultat inšpek- cije prozna li vnaprej. Boli pa jih, da v družbi,.za katero so bili ves čas pripravljeni ve- liko žrtvovati, nimamo vgra- jenih tudi mehanizmov, ki bi jih varovali podtalnega ro- varjenja strahopetno skritega obrekovalca. Branko D^ar — Stricck, na enem Izmed pohodov mladinske pohodne enote iz Laškega (na levi). Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu VVZ TONČKE ČEČEVE CEUE, Mariborska 43 razpisuje dela in naloge HIŠNIKA POGOJI: — poklicna šola mizarske, ključavničarske ali vodo- vodne stroke — vozniški izpit B kategorije Pismene prijave sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu 15 dni po ob- javi razpisa. Delovna organizacija Zdravilišče Rogaška Slatina in temeljne organizacije združenega dela objavljajo R.\ZPIS za imenovaiije individualnih poslovodnih or- ganov in prostih del oziroma nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. V delovni organizaciji a) glavnega direktorja b) direktorja splošno kadrovskega sektorja c) direktorja ekonomsko finančnega sektorja d) direktorja komercialnega sektorja e) vodje prodaje zdraviliških storitev II. V TOZD Zdraviliška dejavnost a) direktorja TOZD b) šefa zdravnika III. V TOZD Polnilnica direktorja TOZD IV. V TOZD Vzdrževalna dejavnost a) direktorja TOZD b) «pravnika parkov Kandidati morajo p>oleg splošnih pogojev izpolnje- vati še naslednje: Kandidat po I. a), da ima visoko ali višjo strokov- no izobrazbo z najmanj 10 oziroma 15 let delovnih izkušenj y vodstveni funkciji; kandidat pod I.b), da ima visoko aJi višjo izobraz- bo pravne smeri z najmanj 5 oziroma 10 let delov- nih izkušenj v poslih delavca s posebnimi poobla- stili in odgovornostmi; kandidat pod I. c), da ima visoko ali višjo izobraz- bo ekonomske smeri z najmanj 5 oziroma 10 let de- lovnih izkušenj v poslih delavca s posebnimi po- oblastili in odgovornostmi; kandidat pod I. d) in I. e), da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 cziroana 10 let delovnih izkušenj v posUh delavca s poseb- nimi pooblastili in odgovornostmi; kandidat pod II. a), da ima visoko ali višjo stro- kovno izobrazbo ekonomske, pravne ali upravno- pravne smeri z najmanj 5 oziroma 10 let aelovnih izkušenj v vodstveni funkciji v zdraviliško turistič- ni dejavnosti; kandidat pod II. b), da je zdravnik internist, spe- cialist gastroenterolog ali balneolog z najmanj 10 let internistične prakse in sposobnostjo za znanst- veno delo; kandidat pod III., da ima višjo ali srednjo izobraz- bo strojne smeri ali da je visoko kvalificiran de- lavec kovinarske stroke z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri višji oziroma 10 let pri srednji izobraz- bi, pri VKV pa 15 let delovnih izkušenj v vodstveni funkciji pri polnitvi slatin; kandidat pod IV. a), da ima visoko ah višjo izo- brazbo ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj v vodstveni funk- ciji; kandidat pod IV. b), da ima strokovno izobrazbo vrtnarskega tehnika ali VKV vrtnarja z najmanj 4 leti delovnih izkušenj v poslih delavca s jXKsebnimi pooblastili in odgovornostmi; Vsi navedeni kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju iX)gojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Zdravilišče Rogaška Slatina — splošno kadrovski sektor. ».TKANINA« n. sol. o. Celje TOZD Veleprodaja n. sol. o. Odbor za delovna razmerja oglaša prosta dela oz. naloge 1. VODJA PRODAJE — KOORDINATOR POGOJ: VIS — ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj POSEBNI POGOJ: Komercialno-strokovne, komunikacijske in organi- zacijske siX)sobnosti, znanje tujega jezika 2. PRODAJALKE lil POGOJ: KV prodajalka in do 2 let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas, z zahtevo tri- mesečnega poskusnega dela. Vloge sprejema Sektor za samoupravno prganizira- nost in kadre »Tkanina« Celje, Prešernova 30/IV., v 15 dneh od dneva te objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbdri. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д XI. SEJEM OBRTI, MALE INDUSTRIJE IN TRGOVINE — CELJE — GOLOVEC — OD 22. SEPTEMBRA DO 1. OKTOBRA 1978 Jutri, v pe^ek, 22. septem- bra, bodo ob desetih dopol- dne zmova odprli vrata velike dvorane Golovca in tako na- FKJvedali začetek Celjskega seorna, sicer pa enajstega sej- ma obrti, male industrije in trgovine. Gre torej za zače- tek velike mednarodne prire- ditve, ki ima v Celju naj- daljšo tradicijo, ne samo po zaslugi Foirmatorja, ki je us- pešno izpeljal deset sejmov obrti, marveč tudi sicer, saj so bili takšni in podobni sej- mi, kakorkoli -so se že imeno- vali, ne samo v prvih letih po vojni, marveč tudi pred njo. Zdaj prevzema nalogo or- ganizatorja te velike sejem- ske prireditve kolektiv Zavo- da športno rekreacijskega centJra Golovec. Toda, že ob prvem poskusu bo dobil se- jem tudi samoupravno obli- ko, saj bo prav v tem času zasedala ustanovna skupščina Celjskega sejma, torej samo- upravnega telesa, ki bo zdru- ževal razsstavljalce in sploh udeležence te prireditve in ki bo vodil tudi njegovo po- litiko. Sejem na 8.000 kv. m. Sejem, največji doslej, v vsakem pogledu. Urejen bo na 3.000 kv. m neto pokritih površinah oziroma na 4.500 kv. metrih bruto in še pose- bej na 3.000 kv. metrih zuna- njih po^Tšinah. 550 razstavljalcev Rekordnemu podatku o razstavnih površinah se po- vsem normalno pridružuje rekord рк) številu razstavljal- cev. Domačih razstavljalcev bo kar 5Ô0. Tujci prihaja'o iz štirih držav (Avstrije, Itali- je, Zvezne republike Nemči- je in Danske). Enajst tujih razstavljavcev bo zastopalo 23 firm. Po vsem tem gre za število 573 razstavljalcev. To- liko jih doslej še noben celj- ski sejem ni imel. Vsebina sejma Specializacija se uveljavlja že na prvem koraku. Zdaj ne gre samo za razstavo, za р>о- nudbo iizdelkov obrti in male industrije, mar\'eč prav tako za pKMiudbo orodij, opreme in reprodukcijskega materia la za potrebo obrti in male inrliist,riie. Tore i tudi oovrat na pot, tista, kd je najbolj zanimiva za obrt in malo in- dustrijo. In še to — speciali- zacija zajema predvsem tri najbolj razširjene dejavnosti. To pa so kovinoplastika, les- no-predelovalna panoga ter tekstil in usnje. Kakšna razporeditev v parterju velike dvorane Golovec bodo razstavljali: člani trinajstih Združenj sa- mostojnih obrtnikov, zatem člani štirih Obrtno nabavno- prodajnih zadrug in velenj- ska EIRA s svojo obrtno ko- operacijo, ki ima niti raz- predene po vsej državi. V tem delu dvorane bo še ma- la industrija. Razstavljale! prihajajo iz Laškega, Konjic, Zreč, Vitanja, Maribora, Škof- je Loke, Kranja, Novega me- sta in seveda Celja. V prvem nadstropju bodo imeU del prostora člani Po- slovne skupnosti za malo go- spodarstvo »Foimator«. Tu bo tudi okoli petdeset zaseb- nih obrtnikov. Tu bo tudi razgibana in zanimiva proda- ja obrtnih izdelkov: krzno, konfekcija, umetniško steklo, izdelki iz vrvi, kozmetika, us- njena galanterija, gospodinj- ski pripomočki, pletenine, le- stenci, umetno kovaštvo, ščet- karji, suha roba itd. Na drugi strani prvega nad- stropja bosta imela svoj pro- stor Kovinotehna ter Peko. Kovinotehna bo ponujala tudi izdelke Cometa in Uniorja iz Zreč, zatem orodje iz tako imenovanega hoby programa itd. Peko bo prodajal čevlje po tovarniških cenah. V drugem nadstropju dvo- i rane bo prodaja drugih, spe- cialnih obrtnih izdelkov. Ta del pa je namenjen tudi za gobarje in lovske trofeje. V zunanOem delu pod »šo- torom« bodo razstavljali in ponujali najrazličnejša orod- ja, opremo in reprodukcijski material tuji razstavlijaloi in proizvajalci. Od t'ijcev prihajajo iz Av- strije: Berthold-Stempel s ti- skarskimi stroji, Burket Ha- rald z drugimi stroji, EMAG, FESTO, prav tako strojna in- dustrija, Konrad Stauber, in- dustrija orodij, SIST s spe- cialnimi vozili za prevoz ope- ke, zatem iz Zvezne republi- ke Nemčije: B()WE — stroj- na industrija, Richard Heidt —.stroji, iz Danske: Briiel — Kjaer, iz It-aliije: G. Rabotti ter Viti\>dodi, Skratka tujci prihajajo s ponudbo strojev in orodij za obdelavo pločevine, z ro&iim orodjem, stroji za obdelavo lesa, kovin, usnja, stekla, za- tem z električnim orodjem, di- amantnim orodjem, brusilni, mi stroji, stroji za kemiàio či- ščenje, s specialnimi dozimi- mi vozili pri avtomatih za iz- delavo kamin elementov, s ti- skarskimi stroji itd. Vse to bo seveda moč ku- piti. Tudi posojila Na sejmu si bo moč zago- toviti tildi vse vrste pK>sojil. Tu bo namreč imela svoje prostore celjska enota JiJgo- banke. Velika poslovnost Poslovnost je torej zajam- čena. Na vsakem koraku. Iz- redno pomembna bo tista, ki jo bodo vodile obrtne pro- dajno nabavne zadruge, saj bo tokrat prvič, da se bodo obrtniki srečali s poslovnimi partnerji v najširšem krogu. DovoLj priložnosti za prodajo izdelkov in dela, za naveza- vo drugih stikov, tudi koope- racij skih in še kaj. Živahnost na to področje bodo prinesli poslovni, ko- mercialni dnevi. » Dobra postrežba Nared so tudi gostinci, šte- vilnim obiskovalcem Celjske- ga sejma v dvorani (Golovec in zunaj nje bodo postregli s specialitetami ne samo čla- ni temeljne organizacije Na- na Celjskega gostinskega pod- jetja, marveč tudi mnogi za- sebni gostinci. Spekli bodo tudi vola na žaru, da o jag- njetini, sa\anjskem želodcu, ribah, pršutu, pečenicah, te- lečjih kračah, kotlovini (ci- ganski pečenki) ... sploh ne govorimo. K vsemu temu se bo prileglo tudi domače vino. Od popoldanskim ur dalje, vse do večera, bo na sejem- skem 'prostoru glasba za ples. Prijetne, domače viže. Na ce- lotnem gostinskem prostoru bo 600 sedežev. Torej, veliko prostora. Zanimive bodo družabne oziroma zabavne igre mizar- jev, ključavničarjev, pleskar- jev in natakarjev za.cinji dan septembra popoldne. Priredi- U jih bodo po vzorcu iger brez meja. Celjski sejem vas torej pri- čakuje! Vabi! SPORED PRIREDITEV PETEK, 32. SEFTEMBllA 9.15 — promenadni koncert 10.00 — otvoritev sejma 18.00 — modna revija v dmžabnih prostorih glav- ne prireditvene dn/'orane SOBOTA, 23. SEPTEMBRA od 9. do 18. — demonstracija strojev 18.00 — modna revija NEĐEUA, 24. SEPTEMBRA 18.00 — modna revija PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA 10.00 — seja izvršilnega odbora Zveze adruženj samostojnüi obrtnikov SR Slovenije 18.00 — modna revija TOREK, 26. SEPTEMBRA 10 00 — razgovor s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in predstavniki druž- benopolitiičnih skupnosti udeležencev sej- ma 18.00 — modna revija SREDA, 27. SEPTEMBRA od 9. do 18. — komercdalnii dan 18.00 — modna reviija ČETRTEK, 28. SE^EMBRA od 9. do 18. — komercialni dan PETEK, 29. SEPTEMBRA 10.00 — ustanovna skupščdna Celjskega sejma 12.00 — posvet o raavojm problematiki maJega gospodarstva 17.00 — promenadni koncert 18.00 — modna revija 19.00 — sprejem za udeležence sejma SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 10.00 — seja združenj samostojnih obrtnikov, udeležencev sejma ,14.00 — promenadni koncert obrtniške godbe ш Zabukovice 15.00 — zabavne igre ekip 2idpuže>nj samostojnih obrtnikov 18.00 — modna revija NEDELJA, 1. OKTOBRA 17.00 — modna revija 18.0'» - zaključek sejma žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 Miroslav Zalokar je predsednik delavskega sveta delovne organizaci- je, sicer pa človek, ki kot slikopleskarski mojster skrbi za vzgojo in delo slikopleskarskih vajencev. Je njihov mentor. »Kar se tiče samoupímlja- hja v našem kolektivu, moram reči, da je dobro zastavljeno. To seveda ße ротеш, da je najboljše, toda, ob pogojih dela, raztresenosti gradbišč, večizmenska dela in po- dobno, ne samo tako ime- novani centralni delavski svet, torej svet delovne organizacije, marveč tudi delavski sveti temeljnih organizacij, dobro dela- jo. Lahko rečem, da se vsi skupaj zavedamo, da smo na začetku nove- ga uveljavljanja samou- prave, zato v izredno zah- tevnem obdobju. Naš de- lovni človek, samouprav- Ijalec, mora biti zdaj bolj na tekočem, bolj sezna- njen z vsemi dogajanji. Zato tudi od njega, kot samoupravi j alca, več zah- tevamo. Pri vsem tem ne kaže prezreti, da priha- jajo člani delavskih sve- tov na seje pripravljeni, s stališči in predlogi, da so zasedanja vselej dobro obiskana in podobno. Tako kot delavski svet delovne organizacije, ima- jo tudi delavski sveti te- meljnih organizacij vso oporo v strokovnih služ- bah in v družbenopolitič- nih organizacijah. Gre za skupno delo, za tesno po- vezovanje .. M »Temeljna organizacija Gradbena operativa nase delovne organizacije je v zadnjih letih izvajala predvsem klasično grad- njo stanovanj, manjša in večja adaptacijska dela ter v manjši meri zaključ- na gradbena dela. Na os- novi urbanizacije in za- zidalnih načrtov v celjski občini, je že iz preteklosti zaslediti, da lokacij za klasično stanovanjsko iz- gradnjo, ki jo izvaja naša temeljna organizacija, pri- manjkuje, oziroma bodo razpoložljive površine za ta način gradnje v celo- ti zazidane v letošnjem letu. Navedena dejstva in možnosti enotnega nasto- panja na tržišču pa tudi dopolnjevanje nekaterih del z dejavnostmi ostalih temeljnih organizacij v okviru naše delovne orga- nizacije, so dala povod za postopno preusmeritev nase temeljne organizacije v izvajanje zaključnih gradbenih del pa tudi za povečanje obsega adapta- cijskih del. To še pred- vsem za potrebe Stano- vanjske skupnosti občine Celje Pa tudi za potrebe drugih delovnih organiza- cij na območju celjske občine. Razumljivo je, da je ta preusmeritev naka- zana tudi v razvojnem programu naše delovne organizacije za obdobje 1977—1982,« je med dru- gim poudaril direktor TOZD Gradbena operati- va, Martin CJorišek. »Skoraj deset odstotkov čla- nov naše delovne organizacije je članov zveze komunistov. Seveda pa to ne pomeni, da smo s tem stanji;m zadovolj- ni. V kratkem bomo v orga- nizacijo vključili nove, razen tega pa prav zdaj delamo na organizacijski spremembi na- še osnovne organizacije. Pri tem sicer zamujamo, toda zdaj smo tako daleč, da bodo v kratkem zaživele osnovne organizacije v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnih službah naše de- lovne organizacije,« je povedal sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v Obnovi, Stane Klemenčič, sicer vodja izmene v kamnoseškem obra- tu. »Ko ocenjujemo svoje delo, smo vedno kritični. Nikoli za- dovoljni. Zato vselej iščemo nova pota in nove spodbude za večjo aktivnost naših čla- nov ne samo v okviru osnov- ne organizacijo, marveč v ce- lotnem dogajanju znotraj ko- lektiva in zunaj njega. Tudi mi, ne samo sindikat, bomo morali več narediti za večjo aktivnost delegacij v ko- lektivu, še predvsem delegaci- je za zbor združenega dela ob- činske skupščine. Več bomo morali tudi napraviti za več- je sodelovanje med našimi te- meljnimi organizacijami, za uveljavitev dohodkovnih odno- sov itd.« GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE OBNOVA, CELJE PERSPEKTIVA: ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Tridesetlletnica. Vsekakor trenutek, ki je primeren za oceno dela, poti. Toliko bolj za delovno organizacijo, ki je doživljala vse maoilne eta- pe razjvoija našega časa. Iz majhnega v veliko podjetje. To je o(pis poti v enem stav- ku. V njem pa je veliko de- la, naiporov, zavesti, samood- ixyvedovanja delovnih ljudi. Ce bi tega ne bilo, potem bi tudi delovna organizacija gradbenega in obrtnega ix>d- jetja »OBNOVA« v Celju ne biHa takšna, kot je. Močna, ugledna, enotna, sposobna opraviti sprejete naloge kva- litetno v pravem času itd. Ob nenehni rasti podjetja in poitem, ko je s priklju- čitvijo mnogih dotlej samo- stojnih delavnic, obratov, servisov ... dobila več ali manj zaokroženo in končno organizacijsko obliko, se je pričelo delo znotraj kolekti- va. Delo, da bi tudi s pomoč- jo samoupravne organizirano- sti dobil delovni človek vse možnosti, da odloča o ustvar- jenem dohodku, njegovi raz- deditvi itd. In tako je napo- čilo 1973. leto, ko se je ko- lektiv odločil za formiranje temeljnih organizacij zdru- ženega dela. V času do zdajš- nje oblike temeljnih organi- zacij je büo nekaj sprememb, toda, v bistvu več ali manj formalnega značaja. Zdaj po- leg delovne skupnosti skup- nih sluižib delajo v »OBNO- VI« tri temeljne organizacije ssdruženega dela: Gradbena operaitiva (direktor Martin Gorišek), Obrtna deda (direk- tor Jože Herman) in Monta- ža (direktor inž. stroj. Bogo- mU Drač). Na čelu delovne organdzacije je kot vršilec dolžnosti glavnega direktorja Prane Kragl. V kolektiivu usipešno delajo tudi tri družbenoipolitačne or- ganizacije, poleg sindikalne organizacije še Zveza komu- nistov ter mladinska organi- zacija. Temeljna organizacija grad- bena operativa povezuje se- veda gradbene operativne de- lavce, avtopark, cementninar- stvo, betonamo in žago. TOZD Obrtna deđa združuje kamno- seštvo, keramičaratvo, sliko- pleskarstvo in parketairstvo, TOZD Montaža pa ključavni- čarstvo, kleparstvo, instala- terstvo in mizarstvo. In tu so seveda še skupne službe z vso svojo značilno dejav- nostjo, službama itd. Kolektiv delovne organiza- cije je lani sprejel petletni razvojni program, ki je prav tako zrcalo skrbi za nadalj- nje delo. V njem so pouda- rili, da je p>erspektiva celot- nega podjetja v postopni uki- nitvi klasične gradnje in v prehodu na izvajanje zaključ- nih del v gradbeništvu in se- veda praiv tako na ohranja- nje in morda celo razširitev adaptacijskih del. Seveda pa to ne pomeni, da bi na pri- mer gradnjo razvijali, širili in morebiti osvajali industrij- ski način gradnje. Spoznali so, da je njihovo delo v za- ključnih delih. Zato postop- na preusmeritev zadeva pred- vsem temeljno organizacijo Gradbena operativa. Seveda tudi ostali dve enorti in prav tako skupne službe, saj se med drugim pojavlja zahte- va za okrepitev raziskovalno razvojnega dela in podobno. Na tej razvojni poti bodo med diruigim okrepili še ne- katere sedanje obraite, delav- nice, da bodo tako lažje po- segli na izredno zahtevno po- dročje zaključnih del. Na koncu koncev je takšna us- meritev kolektiva delovne or- ganizacije OBNOVE tiMM v skladu s celjsikimi potreba- mi, sicer pa odsev gospodar- ne presoje. S preusmeritvijo v zaključ- na gradbena dela bo zlasti kolektiv Temeljne organiza- cije združenega dela Grad- bena operativa opravljal na- slednje dejavnosti: plavajoči estririá, industrijski tlaki, ob- loga fasad s termoizjolacijiski- mi materiali, obloga sten s kningips ploščami, izvajanje predelnih sten iz kningips materialov, strojno kitanje betonsikih sten in stropov, strojni notranji in zunanji ometi, termoizolacija pod- strešnih stanovanj in ravnih streh, krovska dela, izvajanje lahkih in toplo izoäacijskih tlakov kot podlaga za finalni tlak ter issdelava klasičnih fa- sad. Gre torej tiidi za povsem nova dela, zato za osvajanje nove tehnologije, s pomočjo novih strojev itd. Vse to pa seveda postopno, korak za korakom. Tak je kolektiv OBNOVE, ki je na primer 1966. leta ustvaril 13.8 mUiijonov dinar- jev prihodka in imel 382 za- ix>slenih. Lani se je prihodek povečal že na 132 milijonov pri 430 zaposlenih. Letos pa naj bi 2niašal 140 milijonov dinarjev. Tak je torej ko- lektiv, ki bo imel ob koncu tega srednjeročnega obdobja za približno sto delavcev več. življenje in dogajanje v tej delovni sredini pa ni usmer- jeno samo na izpolnjevanje vsakodnevnih delovnih obvez- nosti. Tu so še druge naloge, ki jih prav tako opouvljajo z veliko skrbjo. Tako bodo v naslednjih letih zgradili na Lavi, poleg sedanjih objek- tov, še nove proizvodne pro- store za svoje obrate. Pred- vsem gre za razširitev proti jugu. In skrb za družbeni stan- dard. Kolektiv ima depandan- so na Golteh, zatem enajst prikolic ob morju, v Istri, za- tem samski dom s petdeseti- mi ležišči... Urejena je družbena prehrana. Skrb za stanovanja je na vidnem me- stu. Vsaiko leto kupijo pri- bližno tri nova stanovanja za svoje delavce, odobravajo po- sojila za gradnjo individual- nih hiš itd. To je kolekt:-, ki praznu- je letos trideseto obletnico obstoja, ki se je razvil i"- nekdanje Uprave stanovanj- skih zgradb in, ki je v vsem tem času potrdil svojo S(f>o- sobnost, zrelost. Zato ob prazniku toliko večje veselje, da so svoje dosedanje deio dobro opravili. In tudi per- spektiva je svetla, znana . 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д ŽALEC: RAZSTAVA O PLANINSTVU V Savinjski dolini planinci ne mirujejio. Po otvoritvi bi- vaka na Travniku, po veli- častni manifestaciji na Loki, so pretekli petek (15.9.) pla- ninci občine Žalec pripravili planinsko razstavo. Otvoritev razstave je bila ena prvih prireditev ob llO-letnici Ta- bora v Žalcu. To ni naključ- je, saj je poznan narodno- obrambni značaj planinstva pred prvo vojno in delo Franca Kocbeka, ki je pred 85 leti ustanovil savinisko podiružnioo SPD. Razstava je v novi zgradbi Osnovnošolskega centra v Žal- cu. Odprl jo je predsednik Izvršnega odbora telesnokul- tume skupnosti Žalec in zna- ni planinski delavec Božo Jordan. Osrednje mesto na razstavi je posvečeno Francu Kocbeku in Savinjski planin- ski poti. Na razstavi so razstavljeni plakati, ki so opozarjali na različne planinske prireditve. Med njimi so plakati, ki so vabili na otvoritev postojank, na pohode ob spomenikih NOV, večkrat v sodelovanju z ZB, ZSMS, na izlete, pre- davanja itd. Sledi bogat izbor planin, ske literature. Razstavljeni so vodhiki, priročniki, poljudna literatura, edina do sedaj ve. rificirana skripta za planin- ske vodnike, ki so jiih sesta- vili člani Savinjskega MDO itd. Nad literaturo so razstav- ljeni našitki in nalepke, iz- dani ob različnih pohodih, jubilejih, kot sta bili peta obletnica Savinjske planinske poti in proslava na Šmiglovi zidanici. Skupaj z našitki so razstavljene značke, med nji. mi častni znak »prijatelj pla- nin«, ki ga podeljuje Savinj- ski MDO najbolj prizadevnim planincem. Sledijo fotografi- je, ki prikazujejo različne de. javnosti, različne planinske motive. Že same fotografije prJcažejo, kako pestro je de- lo planincev. Razstavljena je različna pla- ninska oprema, oprema za markiranje, še bi lahko na- števali. Skratka zelo pestra razstava, ki lepo prikaže de- lo planinskih diruštev iz Pol- zele, Prebolda, Zabukovice in Žalca. FRANCI JEŽOVNIK mimj: NA GORJANCE šoštanjski planinci bodo v nedeljo, 24. t. m., кгепШ na izlet na Gorjance. Računajo, da jih bo na pot odšlo okoli petdeset. Obiskali bodo Trdi. nov vrh, spotoma pa tudi Ko- stanjevico in nekatere druge kraje, znane iz zgodovine NOB. V. KOJC Pred nekaj tedni smo v tej rubriki ugotovili, ka- ko propagandisti ustvar- jajo umetne vrednote, da bi čim lažje in čim več prodajah. Iz antologije zgodbic o trgovcih pozna- mo celo vrsto primerov, ko so uspešni trgovci iz- koriščali nenavadne situ- cije za sklepanje kupčij. Tako je neki zavarovalni agent, potem ko je pov- zročil nesrečo, predal po- licaju in oškodovancu zar varovalno polico. Splošna atmosfera je odgovor na vprašanje, za- kaj se sploh prodaja, pred nekaj dnevi sem se mudil v poslovalnici Že- lezninarja, kjer sem za- gledal veliko množico kupcev, ki se je prerivala okoli nekega pulta. Ker sem tako ali tako že po naravi radoveden, sem se- veda pristopil, da vidim, kaj je. Orodje zreškega Uniorja so prodajali na kilograme, kar je za naše pojme o trgovini dokaj nenavadno. Malokdo od nas se lahko pohvali, da je kupoval kladiva ali kle- šče na težo in ne po ko- madu. Kljub temu, da sem po kratkem izračunu ugotovil, da je znižanje komajda 30 odstotno in da že imam dovolj orodja, sem tudi sam posegel po denarnici in sklenil kup- čijo. Kaj je bilo tisto, kar je sprožilo pri kupcih že- ljo po nakupu? Predvsem gneča. Kjerkoli se nabere nekaj ljudi, takoj se us- tavijo tudi drugi. Nasled- nji faktor je razsodnost oziroma kritičnost. V gne- či kupci ne razmišljajo toliko o funkcionalni vrednosti proizvoda, kot o tem, da je priložnost, da se utegne zgoditi, da bo tega proizvoda kma- lu zmanjkalo. Tako nas naše boljše polovice ničkolikokrat razveselijo z novim va- ljarjem ali pa kompletom loncev za vkuhavanje marmelade, pa čeprav je lanski še povsem dober. Na vprašanje, zakaj takš- na potrata, preprosto in direktno odgovorijo, da je bila pač priložnost, sploh pa tako poceni. Rivalstvo med ljudmi, želja po samopotrditvi, družbenost navaja (zava- ja) ljudi k nakupu. Ali vpliva mòrda na nakup ugodna cena, zdravje, kva- liteta udobnosti. To so samo tisti faktorji, ki sku- paj z ugodno atmosfero ljudi pripravijo k temu, da kupujejo. Ko je pri- šel elektroinženir v trgo- vino, da bi kupil svojemu sinu za odlično spričevalo gramofon, do nakupa sploh ni prišlo. Poglejmo zakaj. Trgovec je pri- stopil k njemu, mu pri- jazno pokazal vse vrste gramofonov, razložil to in ono, kar ga je zanimalo. Na vprašanje, kako je s servisi, je odgovoril, sploh se ne vznemirjajte. To so kvalitetni gramofoni, ki se redko kvarijo. Ce pa bo do okvare že prišlo, po- tem prinesite gramofon v trgovino, pa bomo mi po- skrbeli zanj. Na pogled so v tej trgovini izredno poslovni, pa to le ni tako. Izostreno oko za opazo- vanje človeške duše je kupca opozorilo, da tu z odnosom do ljudi le ni vse v redu. Ko je vstopil v prodajalno, se je pro- dajalec pogovarjal z ne- kom po telefonu in ves čas strežbe pustil svojega sogovornika brez besede opravičila, čakati pri od- loženi telefonski slušalki. Takšen nekorekten odnos do sogovornika pa lahko preide tudi na kupca. Prodajalec mora pri kupcu ustvariti občutek prijaznosti, ustvariti obču- tek zaupanja, utrjevati sa- mospoštovanje kupcu in olajšati odločitev pri iz- biri. Kateri je najvažnejši faktor? Moti se tisti, ki daje prednost kateremu- koli od teh. Prodaja je celota, pri čemer bodo morali vsi ti elementi imeti svoje ustrezno me- sto. Kteiranje ugodne at- mosfere ni tako enostav. no, kot deklamiranje na pamet naučene pesmice. Ko so trgovci v želji, da bi prodali nekurantno blago, poskušali umetno ustvariti gnečo, so kupci to prozorno zanko takoj spregledali in do nakupa v takšni masovni obliki sploh ni prišlo. LEON MOKOTAR IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (9) PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Tončka Čet, z ilegalnimi nadimki Olga. Pavla, Roza, spada med najmarkantnejše ženske like IZ vrste predvojnih slovenskih komunistk in prvih bork v času narodnoosvobodilnega boja. Rodila se je 10. maja 1896. leta v rudarski družini v Trbovljah. Zaposlena je bila v administraciji rudni.ške uprave. Leta 1920 je sodelovala v štrajku rudarjev in postala član KPJ, V naslednjem letu je bila nekaj časa zaprta. Zatem se je zaposlila v naprednih sindi- katih v I.jubljani, k,jer je bila izvoljena v Pokrajin.ski komite KPJ za Slovenijo. Poslana je bila na politično izobraževanje na komunistično univerzo narodnostnih manjšin Zahoda (KUNMZ) v Moskvo. Tu se je poročila z jugoslovanskim emigrantom, profesorjem iz Kar- ^ lovca, ki j« kasneje i>adel kot prostovoljec v Španiji. Cečeva se je 1937. leta vrnila v domo- vino in delovala v rudarskih revirjih. Po prihodu okupatorja je prevzela še večje politične odgovornosti. Proti koncu 1941. leta je bila dodeljena za inštruktorja v celjsko okrož.}e, a kasneje, v aprilu 1942 je postala sekretarka novoustanovljenega okrožnega komiteja KI' za Kozjansko. Osemindvajsetega avgusta je bila v boju ranjena in zajeta na Topolovem in nato zaprta v Celju, Mariboru in na Borlu. V mrzlih novembrskih dneh je bila vodena in zasramovana po cel.iskih ulicah skupno s partizani, ujetimi v borbi na Dobrovljah 7, no- vembra 1942 in potem zaprtimi v Starem pi.skru. Roza je srepo in z dvignjeno glavo zrla svojim sovražnikom v oči. V marcu 1943 je bUa odvedena v Auschwitz, kjer je 3. novembra 1943 umrla. V 1953. letu je bila proglašena za narodnega heroja. (Sàiki iz fotodokumentacije Muzeja revolucije, Celje) Sekretar PK se je proti koncu meseca julija s svoji- mi najožjimi sodelavci veliko zadrževal na rogaškem sek- torju, a kasneje in vse do pozne jeseni in prvUi zim- skih mesecev na kozjanskem področju. Do njega so pri- hajali na sestanke okrožni sekretar iz Maribora, Mima Zupančič-Barka in Franc Osolnik iz okrožja Ptuj in še nekateri redki okrožni politi, čni delavci iz rogaško-kozjan- skega sektorja. Tudi Tončka 0ečeva-Roza, ki se je sorazmerno še naj- manj zadrževala v Zadobro. vi, je odšla v smer Šentjur— Kozje, saj je bila v prvih me. secih 1942. leta že odgovorna za razvoj osvobodilnega gi- banja na Kozjanskem. Roza je še prihajala v Celje, dok- ler niso bile njene zveze ra- di aretacij prekinjene. Zatoči, šče je imela na več mestih, vendar se je najpogosteje za- drževala pri šrotovih. Cesta na grad in pri Drakslerjêvih, ki so živeli na Bregu, šrot in Draksler sta bila v službi na rudniku v Pečovniku in Drakslerja je dobro poznala, saj je bil nekdaj doma v Do- lu pri Hrastniku. Tone Žnidarič — Štefan in Cvetka Praprotnik — Štefka sta tiste dni odšla skupno preko Blagovne v Šentjur, v zaselek pod razvalinami gra- du Rifnik, kjer je bilo zato- čišče pri dveh — treh druži- nah. Pred tem sta bila nekaj dni pri Dobrotinškovih. Žni- darič je odšel potem na Ko- zjansko, Štefko so p>a vodile kurirske naloge in poti v Tr. bovlje, Maribor, Ptuj, v Sa- vinjsko dolino, proti Koro- ški v -Prevalje in spet nazaj v Rogaško Slatino, kjer se je PK zadrževal pri Sv. Ka- tarini pri Kamenškovih že v sredi januarja nekaj časa. V zatočiščih v okolici Rog. Slatine se je nekoliko odpo^ čila, toda le za dan, dva, da bi lažje spet šla na pot v smer Revirjev, v Izlake, na Kolovrat in še naprej. Vsa- ka pot v negotovost, vedno s vprašanjem, kako boš nalo- go opravil in kdaj se boš, če se sploh boš, vmil med svoje. Gestap>o je, po doslej ne še čisto natančno ugotovlje. nem vzroku začetka, izvršil neko aretacijo v šmarjeti pri Škof ji vasi kot je bilo že omenjeno. Približno deset dni je vse mirovalo. Potem se je utrgal plaz. V Ctelju so bile manjše aretacije koncem ap- rila, več ljudi je bilo areti- ranih v prvih dneh maja. Največ aretacij je bilo iz- vršenih 4. maja. Takrat so bile obsežne aretacije v ško- fji vasi, Zadobrovi, Arclinu in po vseh vaseh in zaselldh, kjer je delovala frontina or- ganizacija. Iz Zadobrove so-zaprli Kri. žanovo mater in Milado, por. šmid. Zvonko — Anton Kri- žan je aretaciji ušel, bil po izdajstvu v sosedst-voi, šele po vojni kaznovanem, 13. ju- nija ujet in 7. julija v Starem piskru ustreljen. Milada je vseskozi, tako v zaporih v (3elju, Mariboru in na Borlu, kjer je videla plakat, razglas o ustrelitvi talcev in na njem bratovo ime, pred materjo skrivala Zvonkovo smrt. Ma- ti, stara preko 70 let, je bdla po nekaj mesecih izpuščena domov, a Milada je bila med številnimi drugimi odvedena v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Vrnila se je po osvoboditvi. Se dve leti po vojni, je do svoje smrti nje- na mnti urv-i^a, d«» sp ii bo Zvonko le še vrnil. Ni bila edina, ki je čakala zaman. Močno je trpela družina Ve. denikovih iz Ostrožnega Ustreljena sta bila oba sina, Franci 21. maja, Karli 3. j» ni j a. Mati in oče sta bilí v taborišču in sta vojno pr^ živela, toda hčerka Katica je za vedno ostala tam. Pod gestapovskimi streli je končala 30. julija v Starem piskru mlada trgovka šteft» Antloga, ki je talco zanesljt Vo verovala, da dela konspi rativno. Zadrža!a se je june, ško, svojih sodelavcev ni it dala. Izdajstvo je v tistih kra tìh razmerah povzročalo or- ganizaciji in posameznikoo veliko zla. Mnogim strahotno mučenje, koncentracijsko t» borišče, nekaterim strel. An taoijam so bili najčešči vzra ki premajhna previdnost, рг& veliko zaupanje in pripovedft vanje o svojem delovanju zi osvobodilno gibanje. Najslafr še se je izteklo tam, kjer je Cîestapu uspelo vriniti kak- šnega svojega zaupnika ^ frontino organizacijo, ki .i* čez nekaj časa, ko je že spoznal nekatere člane giW- nja, do potankosti rakril nemški policiji ves položaj- Nekateri, prej agilni sodelav- ci, niso vzdržali mučenja ^ so za ceno svojega življenj* onesrečili vrsto ljudi in c^ lih družin. Končno, ko nis« mogli z ničemer več Gestaf® koristiti, so prišli pravtaW pred okupatorjeл'e puške. V tistih, za celjsko področ- je najtežjih dneh 1942. let^ je bilo samo iz Vojnika, šKO fie vasi, Zadobrove, Arcliof' Sv. Tomaža, Višnie vasi ^ Prekorij ustreljenih 36 ^ cev. 23. jimija re bilo ust^ Ijenih v zaporih Starega ^ skra 62 talcev, a med šest iz naštetih krajev. ^ 7. juUja med 37 talci dva, ^ iuliia med 100 ustreijei^ štirinajst, dne 30. juliia 70 talci šest in 15. nih ia teh krajev. žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 ^ELJANJE MNOŽIČNO KOT MALOKJE v štirih dneh je bilo streli- ^ v Celju pravo mravljišče. Qbdinska strelska zveza je jjainrec organizirala ♦ tradici- onalno že peto masovno prvenstvo Celja z malokali- Ijersko puško serijske izdela- ^ in z zračno pištolo proste j^bire. Propozicije tega tek- piovanja so bile nekoliko iz- yen običajnih strel&kih pra- vil. Tekmovali so lahko vsi državljani SFRJ v starosti od deset do sto let, razen tistih strelcev, ki so že kdajkoli na- stopili na strelskem prven- stvu Slovenije ali še na višje razrednem tekmovanju. Stre Ijalo se ije deset strelov leže, hvëz »probnih«, vendar pa je bil dovoljen naslon na eno blazinico. Vsakdo je lahko streljal večkrat, za končno uvrstitev pa se je upošteval le najboljši rezultat. Najsta- rejši udeleženec pri moških je bU Ivan Jeram, ki je kljub temu da ima že 70 let, dose- gel še dobeir rezultat 70 kro- gov. Najmlajši udeleženec je bil Martin Korošec, ki mu je iBomaj 11 let in obiskuje os- novno šolo »Franja Vrunča« na Hudinji. Nastreljal je 61 krogov, kar ni slabo, če upo- ítevamo to, da je puška bila skoraj večja kot.on. Pri žen- skah nismo mogli ugiotoviti tiste ta »najstarejše«, ker so 736 zatrjevale, da so še mla- de. Naijimlaijša pa je bdla Barbara Jager, ki je »stara« oziroma »mlada« 12 let in otoiskuje osnovno šolo I. Celjske čete. Barbara je do- segla odličen rezultat 80 kro- gov. Tekmovanja se je udele. žilo blizu 400 strelcev različ- nih starosti in poklicev. Do- sežena jé bila kopica odlič- nih rezultatov. Ob. tej priliki in na tem mestu se želimo zahvaliti vsem, ki so kakor- koli prii>omogli. da se je lah. ko to tekmovanje izvedlo. Ka- kor že leta nazaj so nam le^ tos še posebno priskočili na pomoč z denarnimi prispev- ki številioi zasebni obrtniki iz občine Žalec! Mnoge tovar- ne in trgovine) iz Celja so prispevale praktičn'^ darila. Velik del stroškov pa je kri- la Skupščina občine Celje iz sredstev splošnega ljudskega odpora ter Občinska strelska zveza Celje. Najboljša petnajsterica pri moških s puško: Ernest Sevšek 92 krogov od 100 možnih, kar je nov re- kord tovrstnega prvenstva, Franc Štuklek (lanskoletni zmagovalec) 91, ValU'r Leben 89, Miran Hernaus 88, Bog- dan Podplatan 88, Edi Končan 86, Franc Jonke 86, Peter Uri. bernik 86, Alojz šmid 86, Sta- ne Ivanšek 85, Jože Zupan 85, Emil Jeromel 85, Zdenko Baumgartner 85, Boris Poteko 85, Edi Fister 84 itd. Najboljša petorica pri st.re- Ijanjiu s pištolo: Valter Špegllč 85, Ljubomir Prelog 79, Stane Kroflič 79, Miran Hernaus 77, Darko Bo- horč 75, Mihael Deželak 75 itd. Najboljša peterka pri žen- skah: Fanika Sariah 81, Barbara Jager 80, Tatjana Grunt 77, Majda Ratej 73, Mojca Kovač 65 itd. TONE JAGER Ernest Sevšek je zmagal med najboljša - med strelkami' strelci Fanika Šarlah je bila Pokalni prvaki Slovenije so ponovno strelci Ctlja (od leve proti desni): Tone Jager (odličen strelec in naš vesten ter Izjemno natančen sodelavec!!!), njegova hčerka Alenka Ja- ger, Jože Jeram in Ervin Seršen. Celjani so osvojili prvo mesto, postavili nov rekord, osvojili med posamezniki prva tri mesta, Alenka Jager je postavila nov republiški mla- dinski rekord in uvrstili so se na državno prvenstvo, ki l>o 1. oktobra v Zagrebu. Celjski strelci so vse samo »NAJ« ta upamo, da bo tako tudi na prihodnjih tekmovanjih. VALTER LEBEN, pred- sednik Strelske družine Celje, je po uspelem 15. odprtem prvenstvu Celja v streljanju izjavil: »S tem tekmovanjem smo lahko več kot samo zadovoljni, še enkrat smo potrdili, da celjski strelci nismo samo dobri tekmo, vaici, ampak tudi organi- zatorji. štiridnevno tek- movanje na našem stre- lišču na Gričku pa je zno. va potrdilo, da je med ob- čani vedno večje zanima- nje za to športno zvrst. Vse to pa je tudi dobro za SLO. Ce je bilo letos blizu 400 tekmovalcev jih lahko prihodnje leto pri- čakujemo še vsaj sto ali dvesto več. Sicer pa je naše strelišče odprto vsak dan in vedno radi vsake- ga ljubitelja športa, kot je streljanje, sprejmemo medse. Hvala tudi delov- nim organizacijam in os- talim za pomoč pri izpe. Ijavi tega zanimivega pr. venstva, ki je brez dvo- ma eno najbolj množičnih v Celju.« Karate klub »S. šlander« iz Oe- 'j® je ix).novno pripravil Unmir * »kontaktnem« karateju. V os- borbah so trikrat zmagali pijani in sicer Zorko, Teršek in piljak. Tekmovanje je bilo đa- ^obiskano. Vzrok? Verjetno wevisoka vstopnina, Iti je bUa *> din!!! » ♦ • ТаЗсч«'п je bil vrsiiU red mla- Jujce^ iz OeJja na drugi dirki za ^^vno prven.4tvo v kartinjfu, ki J® bila v Mariboru. Aleš Pepel je osmi, Franc Zelenšek deveti, J'at.jaž Pečolar deseti in Henrik ■•onda enajsti. Med člani je seda- jo član celjsltie ekipe Drago Bu- na tej dirki osvojil drugo In vodi v skup.ii uvrstitvi, ^tali celjski tekmovalci pa so ^'f na štirinajstem, Hacin na J^mnajstean, Smodej na šestin- Jrte.setem in Borlak na osemin- ^đesetem mestu. Tretja dirka za ■ravno prrenstvo v kartingu bo nedeljo v Novi borici. • * • ^^ naslednji hokejsko — drsal- " sezoni basta za CJelje nastopi- ** tudi odlična hokejista in dr- žavna reipuiezenbanta brata Marjan in Franci Zbontair, oba z Jese- nic. * « * Pod poikroviteljstvam TKS Žalec je S-K Savinjčan pripravil ob svoji 30 letnici obstoja tumir, kjer je nastopilo osem efcip, zma- gal pa je 81ол"епј gradee pred slavljenci in Žalcem. » • • V republLški nogometni ligi je največje pre>«;nečenje pripravil UNIOR iz Slovenskih Konjic, ki je doma gladko premagal v zad- njih letih izredno solidno ekipo v slovenskem nogometu Šmartno 3:0. To je prvorazredno presene- čenje v dveh smereh: da nogomet na področju občine Slovenske Konjice napredu,1e oz. da ista športna panoga v šmartnem na- zaduje. Kiadivar (kaj je zdaj to: selekcija Cel.ja ali Kladlvarja, naj se o tem odgovorni zmenijo!!!) je gostoval v Murski Soboti proti ■Muri in doživel prvi poraz v no- vem prven-itvu 4:1. Na lestvici so Cel.iani peti, Unior sedmi in Šmartno osmo. V prihodnjem ko- lu so Oeljani prosti, Šmartno ig- ra doma proti Dravi iz Ptuja, Unior pa bo gostoval v Lendavi proti Nafti. * * • V TI. zvezni ligi so nogometaši velenjskega Rudarja igrali doma proti novincu Segesti iz Siska 2:2. Tako so po petih kolih osmi in imajo pet to6k. V prihodnjem kolu bodo gostovali v Visokem proti Bosni. • * • Moške kegljaške dvojice so končale s tekmovanjem na celj- skirm območju. Prve tri so si pri- borile pravico. onov najvišjih stoi)enj in celo nekaj prven- stvenih. Zadremal je samo poročevalec. Zaradi skopega prostora objavljamo novice v telegrafskem stilu. Julijske Alpe — šita nad Planico: Jesihova smer in Smer JLA. JALOVEC: prvenstven vz- pon med razom in Dularje- vo zajedo, plezala Franček Knez in tečajnik Stopar. TRIGLAV: prvenst\'en vz- pon v stebru levo od Sfinge (Miokin steber) V., 11 ur, plezala Franček Knez in Jo- že Zupan. ŠPIK: prvenstven vzpon med Direktno in škalaško smerjo. Plezala Knez in Zu- pan, ocena IV., 7 ur. TRAVNIK: ponovitev Za- jede v Travniku, VI., pleza- la Franček Knez in Auer AO TAM Maribor. Savijske Alpe — TURSKA C30RA: Cadova smer z direkt- nim izstopom na vrh, Debe- Ijakova, šalaj—Gerin. MALA RINKA: Vzhodna, Debeljakova, Igličeva, ter pr- venstven vzpon v jugovzhod- ni steni. Plezal Canžek s te- čajniki, ocena IV., III (TE- CAJNIŠKA). ŠTAJSRSKA RINKA: Ste- ber, Direktna (s filmanjem), Modec—^Režek. DEDEC: Leva, Sarina poč, Ptntarieva, Raz Dedca. VRŠIČI: Pintar jeva. Mimo votline. Raz Vršičev, Mimo glave. Crna jama, Lukmano- va. Kamniška in Preložniko- va. OJSTRICA: OgrinoTO, Raz nad bivakom, Debeljakova, — s61o Lesjak. RADUHA: Kovačeva, D-D, Mamina varianta, Originalna, Z-Z. Plošče, Levo od plošč, Desno od plošč, Zagorčeva, ter prvenstven vzpon »Par- keljnova smer«, IV., 4 ure, plezala Franček Knez in Jo- že Zupan. Poleg teh smeri še Steber Brane, Direktna v Mrzli go- ri, Steber Poljskih devic ter vzpon na Mönch in Jungfrau v Švici. Pri vzponih so sodelovali: Knez, Zupan, Gračner, Les- jak, Canžek, Srebot, Marja- na šah. Meta Meh, Dolžan, Verdnik, čulk, Kramer, De- beljak ter večina pripravni- kov in tečajnikov AO Olje. Preteklo soboto in nedeljo je imel odsek poleg plezal- nih vzponov še delovno ak- cijo pri pripravi drv za zim- sko sezono. CIC PRIPOROČA Pred vrati je jesen in za njo zima. \¡ »T« imajo bogato izbiro oblek, piaščev pelerin in ostalega, kar otroci potrebujej^ za jesensko-zimski čas, da jih ne bo zeblo ter da ne bodo mokri. Torej stopite v »f, in si vse to oglejte ter — kupite! Ml IN ZDRAVJE PIŠE: DOC. DR. MGR. JANEZ KRAŠEVEC Ob razmišljanjih o klimi .se lahko vprašamo, kje naj išče- mo svoje dopustniško ugod- je? Katera klima bi bila za nas najbolj ugodna? Upošte- vati moramo našega dojenč- ka, šolarja, svoje težave, spremljajoče starše in pod. V večini dežel so možna dopust- niška letovanja v visokogor- skem, srednjegorskem svetu. Nekatere države v Evropi, prav tako kot mi, imajo jeze- ra in inorjö. Ločiti moramo hladna severna morja od na- šega lepega, toplega in dokaj ohranjenega Jadrana. Vse tri možnosti označujejo značil- nosti: visokogorska in obmor- ska klima je za člo^veški or- ganizem dražilna, z gozdovi pokrito sredogorje pa deluje pomirjajoče. Dopustnik naj bi se pravilno odločil za njemu pravo in koristno okolje. Značilnost visokogorskega oz. našega alpsk^a okol;a je znižan pritisk kisika v zra- ku zaradi višje nadmorske razlike in znižan zračni pri. tisk. Ze ta dva činitelja lah. ko delujeta kot dražilo na člo- veka. Nadalje je tu nižja zrač. na temperatura, večinoma bolj suh zrak, manj oblačnosti in več . sončnih žarkov. Tudi zimske padavine v gorah ima- jo svoj vpliv. Odboj sončnih žarkov je pri novozapadlem snegu do 90 odstotkov, pri starem pa do 60 odstotkov in ojačana je moč ultravioletnih žarkov. Od tu nujnost očal, bleščanje, nenadne oslepitve in možnosti sončnih kopeU. Ravno ti žarki pa imajo več zdravilnih učinkov. S snežni- mi padavinami se ozračje tu. di čisti, vsled nizke tempera- ture pa v njem ni toliko pov- zročiteljev infekcij. Zato je tudj v ohlajenem suhem gor- skem svetu manj obolelih in prehlajenih, kot v vlažnih, hladnih in zameglenih doU- nah. Sneg v hribih pa je tudi dušilec hrupa. Zaradi hladu je tudi pospešeno človekovo gibanje oz. nuja po njem. Za- radi tega tudi zimski turizem, ki ima visoko dopustniško re- kreacijsko vrednost. O srednjegorskem svetu vsaj z bioklimatološk^a sta- lišča ne moremo govoriti kot o znižanem visokogorju. Tudi tu so le njemu lastne specL fičnosti. Skoro povsod so go- zdovi, zaradi tega zmanjšano prodiranje sončnih žarkov, hladnejši zrak, bolj vlažen, v vročih dneh zelo pomirjujo- če okolje. Ravno to pa je pri- poročljivo starejšim ljudem in rekonvalescentom, srčnim bolnikom in pod. V vetrov- nem vremenu gozd umirja moč vetra, čisti zrak z lovlje- njem prahu. Poleg tega je gozd poln eteričnih olj, odvis- no od vrste gozda. Nekateri ravno to lastnost imenujejo zračni vitamini. Važno pri alergikih na dihalih je tudi, izbrati pravilen gozd, ki ne vsebuje alergenov oz. cvetnih prahov, na katere je posamez- nik preobčutljiv. Klima morij in velikih jezer je okarakterizirana z relativ, no stabilnostjo temperature. Gre za višjo vlažnost okoliš- nje klime, močnejše gibanje zračnih plasti, relativno moč- nejše odbijanje sončnih žar- kov. Ob morju pa je še za- sičenost zraka s solmi, jodom in alergeni so izredno razred- čeni. V tem okolju obstoji še kombinacija meteoroloških vplivov na organizem s кора. njem in plavanjem. Plavanje je priporvčljiTO ne glede na starost, sončenje pa ima zëlo dražilne vplive na telo. Ob tem moramo dobro premisli- ti, kdo, kdaj in koliko časa naj bo izpostavljen diraktnim sončnim žarkom. O tropski klimi, ki postaja vsled naših vse češčih potovanj po svetu zanimiva le toliko, da gre tu za izredno močna sončna žar- čenja, visoke temperature, suh zrak in slabo gibanje zra- ka. V severnoafriških letovi- ščih seveda' tudi za precej- šnjo množino peska v njem. V tropskih gozdovih pa naj- demo izredno vlažnost, ki je bolj obremenitev, kot poči- tek. Končno gre za to, da iz- beremo pravilno med dražil- no in blažilno klimo. Ljudem, ki nimajo organ, skih obolenj, so psihično zdravi in pripravljeni na fi- zične napore, je visokogorska klima kar primerna. Nadmor- ska višina 500—800 metrov. bogata z gozdovi (Pohorje, Pokljuka) je praktična za vsa- kega. Ljudje pa, ki želijo to. piote, sonca in to ni zdrav, stveno omejeno pa radi biva. jo ob velikih jezerih (Ohrid, Skadar) oz. Jadranu, ki je na- še največje turistično bogast- vo. Ne smemo zanemariti šte- vilnih naših zdravilišč, ki leže v lepem, blažilnem in čistem okolju, ki pol^ klime in spremembe okolja dajo mož- nosti tudi bolj intenzivne me- dicinske nege in rehabilitaci- je. Pri živčno zelo izčrpanih in pri težjih vegetativnih ter dihalnih motnjah obstoji in- dikacija tudi v klimatskih le- toviščih. Ta so vsaj včasih bila ргј nas na Gorenjskem in Pohorju, pa tudi drugod po Jugoslaviji. Ljudje pa, ki trpijo na čestih zimskih in- fekcijah dihal, elergijah, sen- skem nahodu, astmi in pod. se odločijo za obmorska biva- nja, kjer praktično v zraku n¡ ale'rgenov, niti prašnih del- cev. Seveda, da imajo podo- ben učinek tudi dalj časa trajajoča krožna p>otovanja ï>o morju z ladjo. Medtem, ko mladi hitro prebrodijo krize sprememb klime, je po- trebno po 55 letu s-tarosti bolj paziti. Vendar tudi zdravi 65- letniki in starejši kar dobro prenašajo spremembe dražil, nega okolja klime. Večkrat imamo težave z otroci. Tu pride do izraza prekomerno sončenje, sprememba prehra- ne. Tudi takih momentov, kot so bili letos z meduzami na morju in pod. ne smemo za- nemariti. Na žalost nam do- pustniški čas večinoma dikti- rajo šolske počitnice. Tisti, ki jim ta časovni diktat ni po- treben, naj izkoristijo počitni- ce marca pa do junija in v septembru ter oktobru. Ne samo ugodne klimatske raz- merö, ugodna klima Jadrana, lepi jesenski dnevi srednjih in visokogorskih središč, še izčrpajoči pritisk masovnega turizma govori za to. V VSAK DOM NOVI TEDNIK žit. 37 — 21. september 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 21. september 197д 37 — 21 ._septembeM 97J^ NOVI TEDNIK — stran tS s POTI PO KITAJSKI (5) POZORNOST KULTURI Kitajci so znani izdelovalci keramike — njihov porcelan je svetovno znan. V šanghaj- sketn muzeju smo si ogledali razvoj keramike, ki je ena najstarejših obrti in sega v obodobje 2000 let pred naše štetje. Videli smo vaze enkrat- nih izdelav in velikosti z do- miselno kombinacijo barv in vzorcev. Vsi člani skupine smo gojili skrite želje — imeti tako ,vazo v stanovanju. No, v trgovinah, ki so bogato za- ložene s porcelanskimi izdel- ki vseh vrst, smo si z naku- pom manjših porcelanskih va- zic, čajnikov, skledic itd. vsaj malo potešili »porcelansko la- koto« — kaj večjega nismo mogli, ker bi bil transport preveč tvegan. Ena Ì2imed veleblagovnic, ki emo si jo ogledali, je biLa za naše pojme srednje dobro za- ložena, cene pa ne previsoke. Kakršnakoli primerjava med njihovo in našo kupno moč- jo bi bila tvegana in brez- predmöta. Povprečni osebni dohodek Kitajca znaša okoli 45 juanov, dočim je naš več kot 10 krat večji. Sploh pa so naš življenjski ritem in naše potrebe povsem drugač- ne od njihovih. Vse kulturne utanove izred- no cenijo — cenili so jih tudi v revoluciji, zato so jih tudi dosti ohranili — kar ni pov- sod v svetu slučaj. V sobo- to, 6. maja zvečer, smo šli na plssno-pevsko prireditev v novo koncertno dvorano, ki sprejme E>od svojo streho 13.000 poslušalcev in gledal- cev. Dvorana je bila povsem p>olna, nam pa so dali naj- boljša mesta v prvih vrstah. Orkester z najmanj 80 godbe- niki je muziciral brezhibno. Prva točka je bila; »Ko cvete lotosov cvet«, kar je slavo- spev svobodni domovini. Sle. dili so plesi iz Bangladeša, Sri Lanke, Korejski ples, ples letalcev, ples z meči in ščiti. Plesalci so bili originalno ko. stimirani, spremljala pa jih je izvirna ljudska glasba. Med plesi so se zvrstile solo toč- ke odlične sopranistke, bari- PIŠE: ERNEST REČNIH tonista in narodnega ansam- bla. Za konec so prikazali alegorično pesnitev: »Rdeče cvetje se razcveta na planini Tjen-šan«, ki je bila zelo do- miselna kombinacija plesa, petja in muzike, posvečena borbi za svobodo na čelu z velikim Mao-Ce-Tungom. Pu. blika je izvajalce bogato na- grajevala z aplavzom, poseb- no eno izmed pevk, ki .;e res odUčno pela in bila povrhu še zelo čedna. Po aplavzu smo sodili, da je ljubljenka šang- hajskega občinstva. Nam vsem je bila prireditev izred- no všeč, saj je bila njena umetniška vrednost visoka. Bogata »kulturna večerja« je bila pri kraju in odptíljali so nas v hotel k počitku. Mi pa smo si tako želeli sesti v kakšno kavarno ali restavnu cijo, popiti kozarček ali ka- vico in malo pokramljati... Vendar je to neuresničljivo — našli gostitelji ne poznajo takšno nočno življenje, kot ga od časa do časa poznamo mi. Vodiča sta nama pove- dala, da je zvečer treba leči k počitku, da bomo drugi dan sveži in čili ter sprejemljivi za kulturne vrednote, ki nam jih bodo kazali. Iz termovk, ki so bile poind vroče vode, smo si na čajne lističe nalili vode ter rahlo srebali grenki čaj iz lepih porcelanskih čaj- nikov. Kljub temu, da je šanghaj največje mesto na svetu in hkrati veliko prista- niško mesto, v njem nočnega življenja v obliki barov, pro- gramov, plesov itd. ni — ta- ko so nam vsaj zagotavlja- li... To je ena plat medalje, ki je morda negativna — dru- ga plat pa je pozitivna. Kljub temu, da stoji hotel na etni glavnih in najbolj prometnih ulic mesta, vlada v njem in okoli njega mir. Poznih noč- nih in jutranjih pijancev in razgrajačev ni, avtomobilske- ga prometa ni in po 22. uri je v velemestu tišina kot v kaki vasi. Od časa do časa je iz pristanišča prihajal kak zate- gel glas ladijske sirene, po- tem pa vse tiho je bilo .., KO PRIDEJO LETA ERNA NEKOČ IN DANES NEKDANJA ZVEZDA — NAJRAJE JÉ Erna Carise je bila pred 40 leti kot revijska zvezda sim- bol vitkosti. Takrat si ni pri- voščila ničesar, kar bi za gram dvignilo njeno težo m širino pasu. Dandanes ima Ema Carise od vsega najraje dobro jeda- čo. Privošči si, kolikor si le more. Na naših slikah jo vidi- mo danes in pred 40 leti. Ne rečejo ljudje zastonj: v mla- dosti grešnik, v starosti svet- nik. Le da je, kar se »palice« tiče, pri Emi narobe. UMETNO OSEMENJEVANJE KAKO PRIDOBIVAJO SEME ZA RAZPLOD Kako izgleda naravni pri: pust za osemenitev krave, to bržčas ve vsak odrasli člo- vek in ni ravno nujno, da je kmet. Toda kako pridobiva- jo bikovo seme za imnetno osemenjevanje, je v praksi vi- del malokateri živinorejec — seveda če ne redi plemenske- ga bika za umetni razplod. Bik kot bik naskoči vse, kar je podobno kravi. V ve- terinarskih institutih imajo pripravo, ki od zadaj izgleda kot krava. To je ogrodje po- krito z govejo kožo, ki jo na- vadno »odišavijo« še z vonjem krave, ki se ravno goni. Pod to ponjavo iz kravje kože je jemalec semena, ki prestreže v posebno posodo bikovo se- me, ki ga potem držijo v hla- dilnicah in zmešajo z razni- mi raztopinami. Tako od ene- ga skoka na umetno kravo dobijo. semena za celo vrsto osemenitev. MEH ZA SMEH Mlad moški v vlaku nasìK'oti sedečemu dekle- tu: — Takoj za ovinkom bo dolg tunel. Vas je strah? — Ne, če boste vzeli ci- gareto iz ust. XXX — In kdaj se boš po- ročil? — 21. julija. — Takrat, ko je najkraj- ša noč. Ti strahopetec! XXX Dva norca se vrneta s pogreba direktorja noriš- nice nazaj v sobo. In pra- vi eden drugemu: — Ta tip je bil gotovo nepriljubljen. — Po čem sklepaš? — Ker sva bila edini par, ki je na muziko ple- sal. XXX Skok čez plot je trajal nekoliko predolgo. Pa si pred odhodom domov za- takne grešnik kos krede za uho. — Kje si bil tako dolgo, ga nadere žena. — Pri nekem dekletu. — Ne laži. Kegljal si. Saj imaš kredo za uše- som! In prišla bo jesen, ko se brea dežnika, ne bo dalo ve^ NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zaiec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milán Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. ^