ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VI. ŠT. G-7 JULIJ 1982
pez*utxxixxu.x*
1(325451
VLOGA SINDIKATA PRI INFORMIRANIU
Živimo v zelo dinamičnem času, ki terja in prinaša človeku z vsakim dnem ogromno novih podatkov. Sodobni človek jih potrebuje vse več, posebno še v sistemu socialističnega samoupravljanja. V Ustavi smo zapisali, da ima vsakdo pravico, da je o vsem objektivno in pravočasno informiran kot delavec in občan. Tako smo zapisali tudi v dokumente kongresov ZK, kakor tudi sindikatov in vseh drugih družbenopolitičnih organizacij. Posebno pomembno in važno je objektivno in hitro informiranje danes, ko se spopadamo z nekaterimi negativnimi težnjami v razvoju naše družbe.
Delavci Perutnine so informirani z živo besedo s pomočjo službenih sredstev, ali preko različnih oblik pisanega teksta (Ptujski Perutninar, oglasne deske).
Komisija za informiranje pri konferenci osnovnih organizacij ZS Perutnine je prišla, na pobudo več posvetov in okrogle mize kluba samoupravljalcev, do za-klučka, da moramo povečati prizadevanja za ureditev in izboljšanje obveščanja za samoupravno in delegatsko odločanje v OZD.
Kjer to ni še urejeno, je treba področje obveščanja samoupravno organizirati in izvoliti novi organ — komisijo, ki bo prevzela odgovornost za obveščanje in informiranje. Zavedati se moramo in storiti vse, da ob naporih, ki jih vlagamo v proizvodnjo, skrbimo za izboljšanje in iskanje novih oblik in sredstev za obveščanje. Skrbeti moramo za kvalitetno, urejeno in vsakomur razumljivo vsebino in obliko informacije.
Med drugim moramo biti pobudniki razprav o osnutkih kongresnih dokumentov za 10. kongres ZS Slovenije, ki so že v javni razpravi. Pritegniti je treba vse delavce in o dokumentih ter o vsebini in kvaliteti razprav razpravljati s široko akcijo obveščanja. Po-memebna vprašanja so: družbenoekonomski položaj DO, usklajevanje planskih dokumentov, z realnimi možnostmi razvoja, gospodarska situacija, možne posledice neuresničevanja politike gospodarske stabilizacije in položaj v Jugoslaviji. Skratka, delavca je treba objektivno informirati o stanju, v katerem se nahajamo v tem trenutku.
V	zvezi z urejanjem pravilnikov v TOZD in DO kot celoti je sedaj nujna naloga, da dosledno opredelimo samoupravni položaj organov obveščanja. Pri vsem tem si moramo prizadevati, da pritegnemo čimvečje število sodelavcev in še posebej poskrbimo za povratne informacije.
Vlogo nosilca informiranja vse bolj prevzema sindikat. Namen je, da izboljšamo prvotne informacije, neposredne informacije in množične informacije. To lahko storimo z ustnim informiranjem, s pisano besedo, z informiranjem, preko oglasnih desk, ter z ozvočenjem v proizvodnih prostorih. Še posebej pa gre za izboljšanje obveščanja v okviru delegatskega sistema.
Veliko zanimanje se kaže danes v svetu za tako imenovano »poloinformiranje«, ki pomeni trenutne novice, pomembne za javnost. Na take novice se prejemniki ustrezneje odzivajo, kjer so jim dostopne takoj po dogodku. Takšni način informiranja so v interesu tudi pri nas.
Kaj smo pa mi naredili za našega delavca v okviru dnevnega informiranja?
V	nekaterih naših TOZD-ih imajo ozvočenje. Mislim, da zaenkrat samo za napoto. Poklicati bi morali odgovorne in jih vprašati, zakaja se ozvočenje ne uporablja za predvidene namene, gotovo ne gre samo za to, da kličemo delace s pomočjo ozvočenja k telefonu.
Sindikatu v vseh sredinah predlagamo, da se zavzame za namestitev ozvočenja v vseh delovnih prostorih in da ga v bodoče tudi uporabljamo kot enega važnih sredstev za informiranje z živo besedo. S tem načinom informiranja bi brez dvoma izboljšali kvaliteto informiranosti delavca, na drugi strani pa opustili gole papirje, ki so sicer namenjeni informiranju, a v mnogih primerih ne najdejo poti do delavca.
Spregovoriti bi hotel še o delu komisije za informiranje pri konferenci OOZS.
Mislim, da ta komisija do danes ni delala oz. ni opravičila nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena. Z namenom, da bi poživili delo te komisije, smo se zbrali nedavno na sestanku ter sprejeli
obvezujoče sklepe. Informiranje v OZD, postaja ena temeljnih nalog sindikata. Kritično se obrača na predstavnike TOZD Transser-vis, Perutninske farme, Tiskarna in TOK, ki se sestanka niso ude-
ležili. V naprej se je opravičil le predstavnik iz Commerca.
Čas je, da postavimo bolj odgovorne za pravočasno in objektivno informiranje.
Vladimir Galovič
Na seminarju novinarjev in organizatorjev obveščanja je sodeloval tudi Mitja Ribičič takratni predsednik RK SZDL Slovenije
Informiranju je tokrat namenjen uvodnik, vendar vas želim opozoriti, da že tečejo razprave o polletnem računu. Tudi materiali so že med nami zato vas pozivam, da se takoj vsi vključite v temeljite razprave. V naslednjih dneh bodo zbori delavcev in seje delavskih svetov.
11. DAN PERUTNINARJEV
Letošnji 11. dan perutninarjev bo v soboto 28. avgusta na stadionu ŠD Drava Ptuj (kot običajno).
Pričakujemo, da bo v programu sodeloval tudi Vinko Šimek — Jaka Šraufciger.
O podrobnostih boste pravočasno obveščeni.
8. AVGUST, PRAZNIK OBČINE PTUJ
Te dni boste seznanjeni s programom prireditev ob občinskem prazniku. Opozoriti pa vas želimo na nekaj pomembnejših.
Osrednja proslava bo 8. avgusta v Juršincih, kjer bo ob 9. uri otvoritev lovskega doma LD Jiuršinci, z otvoritvijo razstave »Tito — Kardelj — narava«. Ob 10.30 bo v domu slavnostna seja SO in D PO Ptuj.
Ta dan bo še ob 14. uri otvoritev doma krajanov v Skorbi in ob 16. uri otvoritev nove tovarne krmil in žitnih silosov KK Ptuj v Dražene! h.
1. avgusta bo v počastitev občinskega praznika ob 14. uri v Podlehniku 9. ptujski padalski pokal »Podlehnik 82« (skoki v jezero).
9. avgusta bo ob 20. uri začetek jubilejnih 10. kulturnih srečanj.
21.	avgusta ob 10. uti bo na stadionu ŠD Drava 5. ženski rokometni turnir bratskih občin SRH in SRS.
22.	avgusta pa ob 14. uri republiško prvenstvo v kartingu na
kartodromu v Hajdošah.	Uredništvo
Organizirano vzdrževanje - prispevek k stabilizaciji	________________
V času prizadevanj za boljše in varčnejše gospodarjenje ter za zmanjšanje uvoza je še kako pomembno organizirano in kvalitetno vzdrževanje vseh proizvodnih naprav. Teh pa je v naši delovni organizaciji veliko iz uvoza. Dobro vzdrževanje teh naprav in iskanje domačih nadomestnih delov je še toliko pomembnejše, ker prinaša prihranek deviz, ki so nam potrebne za nabavo surovin od katerih je odvisna kolokor-toliko normalna proizvodnja. Dobro vzdrževanje pa ni sprotno odpravljanje okvar, marveč preprečevanje okvar. Slednje se vse bolj uveljavlja v perutninskih farmah, odkar vodi vzdrževalna dela na elektrostrojnih in tehničnih napravah Alojz Auer.
Alojz Auer izhaja iz kmečke družine, v kateri so vsi vajeni trdo delati. Delovne navade je tudi on dobil že zelo mlad. Najbolj pa so ga že v rani mladosti zanimale elektronaprave, zato se je po končani osemletki tudi odločil za elektrotehnično šolo. Končal jo je v letu 1976/1977 pripravniški staž pa je opravljal na valilnici pod mentorstvom Ernesta Burjana. To je bilo ravno v času montaže novih valil-nikov v razširjeni valilnici.
Kot vodja vzdrževanja je začel delati v letu 1979 seveda ne brez težav. Z vztrajnim delom jih je premagoval, zato tudi uspeh ni izostal, sicer pa naj o tem sam spregovori.
Težav nikjer ne manjka. Pri nas na farmah je bila največja v tem, ker organiziranega vzdrževanja sploh ni bilo. Okvare so se sicer odpravljale, vendar je to bilo le gašenje požara. Zato pa je bilo okvar precej več, kot bi jih smelo biti. Tudi sam način inštaliranja farm je bil takšen, da so bile napeljave spe-
ljane v posebnem kanalu pod stropom, nepregledne in so otež-kočale popravila. Toliko bolj pa so bile »dostopne« glodalcem, ki so jih uničevali. V nekaterih objektih so bile električne napeljave do tolike mere uničene, da je bila vhlevitev onemogočena.
Popravilo tako poškodovanih napeljav 'bi bilo predrago, poleg
Preiti od rednega vzdrževanja k načrt-nemu preventivnemu je osnovni cilj razmišljanj Alojza Auerja
tega pa so bile napeljave slabo dimenzionirane, s čimer je bil osnemogočen razvoj tehnologije, kakršno smo začeli uvajati. Zato smo se odločili za montažo novih instalacij, za katere smo uporabili lastno znanje in domači material. V pripravah so soiie-iovali vodji proizvodnje in veterinarska služba, ki so dali zahteve za optimalne tehnološke rešitve (razsvetljava, prezračevanje, gretje, vlažnost, krmiljenj e j in tem pogojem smo prilagodili projekt za nove električne napeljave.
Kakšne pa so prednosti novih napeljav?
Najprej ta, da so napeljave speljane po stropovih posameznih objektov in so zato varne pred glodale!, poleg tega pa so speljane zelo pregledno; Prednost je tudi v tem, da je sedaj krmljenje in prezračevanje avtomatizirano, prej je bilo ročno. V tem je velika prednost. Novost pa je tudi v varčnosti tega sistema. Razdelilne omarice so opremljene z avtomatskimi va-
rovalkami. V starih so bile vgrajene varovalke s topllnimi vložki, teh pa smo na farmi porabili okrog 1500 letno. Porabili smo tudi veliko več žarnic kot sedaj, delno zaradi neustreznih materialov, delno pa zaradi nestrokovne izvedbe. Pri vsem naštetem pa so najpomembnejši proizvodni rezultati, ki so lahko boljši od prejšnjih.
Včasih je bilo govora o težavah z ventilatorji. Govorilo se je, da je letno več sto okvar. Kako je s tem v resnici?
Ko sem prišel, je bilo govora, da letno »zgori« okrog 300 motorjev ventilatorjev. Okrog sto pa je bilo uničenih. To je bilo zelo veliko, zato so se nekateri že pripravljali na dober zaslužek s previjanjem. Ker pa nobena o-kvara ne nastane brez vzroka,
Pri montaži ima največ zaslug Slavko Kaučevič
sem se odpravil v objekte — v proizvodnjo in poskušal ugotoviti vzrok takega stanja. Ugotovitev je bila preprosta. Od leta
Sedanje elektroinštalacije in naprave (levo), takšnih pa smo bili vajeni v preteklosti (spodaj).
Ptujski izgnanci
Vlak s ptujskimi izgnanci je v začetkku druge svetovne vojne drvel proti jugu v sosednje republike. Okupator jih je pregnal v Bosno ali Srbijo, kjer jim je bil novi dom. Na sliki, katera je objavljena prvič, še vidimo nasmeh, kateri je z dolžino poti pojenjal, povečala pa se je negotovost in strah za otroke in svoje in za tiste, ki so ostali doma. Sedmega julija so praznovali svoj dan, se spominjali na tisti čas, na prijatelje in soborce, na tiste, ki so se vrnili in na tiste, ki jih niv eč.
Čestitamo jim dnevu izgnancev 7. juliju in dnevu vstaje slovenskega ljudstva.
1964 vgrajujemo v objekte ventilatorje Jugodemt, za katere proizvajalec predvideva mazanje z navadno — tovotno mastjo. Niš-če pa ni upošteval specifičnih pogojev obratovanja (vlaga, temperatura, koncentracija amoniaka), zato so hitro »zaribafi« in pregoreli.
Do uničenja pa je prišlo v glavnem zaradi nestrokovnega snemanja. Sedaj smo si izdelali v domači delavnici snemalno napravo (abciger) zato se razen že poškodovanih ventilatorjev nobeden ne uniči.
Mislim, da ste navedli že nekaj inovacij, vendar mi ni znano, da bi katero prijavili. Zakaj?
O inovacijah ne razmišljam rad, saj je težko ločiti, kaj je delovna dolžnost in kaj inovacija. Še vedno imam pred očmi začetno nezaupanje, po svoje pa bi izboljšave razumeli tudi tisti, ki so ta dela opravljali pred menoj. Po mojem mišljenju bi namreč vsi delavci morali razmišljati o tehničnih in organizacijskih izboljšavah, predvsem pa še vodji posameznih delovnih skupin, saj so za to navsezadnje tudi plačani. Žal se v praksi to premalo dogaja.
Ob tem pa moram reči, da te izboljšave, ki so očitne, niso le sad mojega dela, čeprav za to odgovarjam. Sodelujem namreč s strokovnimi službami na eni strani in z delavci vzdrževalne skupine na drugi strani Pomembno delo je pri tem opravil tudi glavni monter Slavko Kauče-vič. Uspeh je naše skupno delo. Pri tem pa včasih celo izgie-da, kot da gre za nesporazum med vzdrževalno skupino farme in delavci Transservisa, katerega pa dejansko ni. Dejstvo je namreč, da je redni vzdrževalec zainteresiran, da delo dobro opravi, saj bo lie tako lahko recimo, v nedeljo lahko mirno doma. Tistemu, ki slučajno odpravlja napako pa je pomembno, da naprava trenutno deluje.
Pravite, da je oskrbovanje hlevov v glavnem avtomatizirano, kaj pa če avtomatika odpove ali pride do izpada toka.
Za tak (primer smo vgradili dopolnilno avtomatiko, ki deluje z nekaj večjo tolernco od idealne. V kolikor bi tudi ta zatajila ali bi prišlo do izpada energije pripravljamo alarmne naprave.
Najprej smo iskali ponudbe Im ponudbo od nekega obrtnika tudi dobili, vendar je bila ponujena cena visoka, signalna naprava pa bi bila vgrajena v prostorih vodstva posamezne farme.
V	takem primeru bi bila izven delovnega časa manj efektna. Odločili smo se zato za izdelavo alarmne naprave, ki bo iz domačega materiala tin tudi izdelali jo bomo sami. Montirana bo na zunanji steni slehernega objekta.
V	slučaju okvare v objektu pa bodo oddajale zvočne in svetlobne signale.
S takim načinom bomo prispevali tudi k varnosti na farmah, saj bodo nočni morali opravljati redne obhode vseh objektov in kontrolirati naprave. Ob montaži pa bodo le-ti dobili navodila, kako ukrepati v slučaju alarma.
Za tako obsežno delo je potrebno veliko materiala, kako uspevate z nabavami.
Zelo težko! Tisti časi, ko si naročil material in si ga po nekaj dneh dobil, so minili. Sedaj čakamo na posamezne materiale tudi po leto dni in več. Nekaj ugodnejše je z nabavo -kablov, ker zbiramo odpadle materiale (predvsem baker) -in jih oddamo proizvajalcem kablov. Seveda tudi kvaliteta materialov ni vedno taka, kot bi morala -biti.
Kakšni pa so načrti za naprej?
Da bi prešli od rednega vzdrževanja na preventivno. Urejamo dokumentacijo naprav, ki je za preventivno vzdrževanje -nujno potrebna. S tako obliko si bomo lahko v naprej zagotavljali tudi rezervne dele in -material, katerega je iz dneva v dan težje dobiti. Na farmi Sela že zaključujemo dokumentacijo, -na ostalih farmah pa opravljamo v glavnem še remonte. Pomembno je še to, da že obvladujemo situacijo tako, da večja vzdrževalna dela o-pravljamo takrat, ko so posamezni objekti prazni.
Končni cilj je vsekakor okrepiti preventivno vzdrževanje in dati povdarek kvaliteti in načrtnosti dela ter s tem prispevati svoj delež k izboljšanju vzrejn-ih rezultatov.
Kaj pa mislite o centralizirani vzdrževalni službi
Mislim, da bi v tem primeru nazadovali. Vsekakor bi Se povrnilo stanje kakršno je bilo pred uvedbo vzdrževalnih služb po
TOZD. P-r-e-pričan sem, da glede na 'kvaliteto dela, tako vzdrževanje ne bi bi-lo cenejše. Sicer pa naj delavci povedo, kaj mislijo o vzdrževanju kakršno je bilo.
Moram reči, da sem podobna mnenja slišal tudi v drugih TOZD, vendar niso želeli, da bi to napisal — menda zaradi ljubega miru.	L. C.
CIVILNA ZAŠČITA POMEMBNA SESTAVINA SLO IN VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Skrb za varnost otrok
Civilna zaščita smo vsi
Udeleženci enega prvih tečajev za enote civilne zaščite v naši DO
Le gdo si ne želi zdravih in srečnih otrok. Vsi si to želimo, vendar na to željo pozabimo tisti trenutek, ko nastopijo brezskrbne počitnice in naš dopust. Pozabimo, da prav v času dopustov in počitnic preti otrokom največ nevarnosti, saj v »brezskrbnem času« v večini primerov popustiti tudi prometna in vzgojna disciplina.
Drugi kritični trenutek bo nastopil v jeseni, ko bodo naši malčki, mnogi prvič, drugi pa že »prometni strokovnjaki« zakoračili na prometne ceste in ulice na poti v šolo.
Da bi ob takih prilikah bolj mislili na svoje najmlajše in jih z ustrezno vzgojo (pa tudi kot vozniki takih ali drugačnih vozil) obvarovali pred nesrečo, smo se odločili za sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj. Skupno si bomo prizadevali vas, dragi starši, opozarjati na nevarnosti in s tem skrbeti za varnost otrok, ter tako za njihovo in našo srečo.
Posledice vojnih akcij vseh vrst, so med prebivalstvom pa tudi v gmotnem pogledu v vsaki novi vojni vse večje in vedno bolj presegajo izgube v oboroženih silah. Minili so časi, ko smo se bali samo za vojake na fronti. Sedaj poleg tamkajšnjih izgub moramo računati na vedno večje izgube med otroci, starci in vsemi tistimi, ki ostanejo na svojih domovih in v delovnih orga nizacijah v slučaju najhušega. Ker se premalo zavedamo tega dejstva, tudi premalokrat mislimo in delamo tako, kot bi bilo treba.
Vprašajmo se, ali imamo doma v gospodinjstvu zalogo obstojnih prehrambenih artiklov, tako kot smo morda že kje brali, ali hoteli prebrati, oz. se kako drugače zanimati. Razširimo obseg tega vprašanja še na obleko in obuvala za primer, da je treba nekaj dni in noči preživeti na prostem in naj bo to pozno v jesen ali pozimi. Dežnik in nizki čevlji bi bili kaj klavrno zaščitno sredstvo. Če postavimo vprašanje o zaščitnih sredstvih proti radiološkemu, kemijskemu in biološkemu orožju — roko na srce — imamo si kaj očitati.
Znani so podatki o razmerjih žrtev med civilnim prebivalstvom in oboroženimi silami. V prvi svetovni vojni je bilo to razmerje 1 : 20, v drugi svetovni vojni 1 : 1, v korejski vojni 5 : 1 in v vietnamski vojni že kar 10 : 1. Vzrok temu je izredno hitro izpopolnjevanje orožja vseh vrst ter večja koncentracija ljudi in dobrin, ki so jim potrebne za proizvodnjo in življenje v mestih in drugih naseljih.
Veliko nevarnost za ljudi in gmotne dobrine predstavljajo tudi naravne in druge hude nesreče in to tako v miru kakor v vojni. Najhujše posledice na našem ozemlju lahko povzroči potres, saj n. pr. Ptuj leži na področju, kjer je možen do Vlil. stopnje po Merkallijevi lestvici.
Tej stopnji pripisujemo že rušilne značilnosti, ker se četrtina poslopij običajno poškoduje, zvoniki in tovarniški dimniki pa se
zrušijo. Slabo zgrajena in stara poslopja pa ruši že potres VII. stopnje po Merkalliju.
Dobro, vemo, da so v naši DO možni tudi požari, do katerih pride dokaj hitro, če le malo popusti previdnost. Nič manjša ni nevarnost eksplozij prahu. Slednjega se premalo zavedamo. Predstavljamo si samo žitni filter kot bombo — velika bomba, ali ne? Še večja pa je katerakoli celica za surovine ali krmo v tovarni krmil.
CIVILNA ZAŠČITA SMO VSI
— V skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi imajo prebivalci in delavci naslednje dolžnosti do civilne zaščite:
— v civilni zaščiti so v okviru samozažščite dolžnši sodelovati vsi za to sposobni prebivalci in delovni ljudje.
Od te obveznosti so izvzeti pripadniki JLA, vojaški obvezniki, ki imajo razporeditev, pripadniki milice, nosečnice in ženske z otroki, mlajšimi od 7 let ter osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti.
Osebe, ki so razporejene v e-note civilne zaščite so se dolžne udeleževati pouka in vaj ter sodelovati pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin tako v vojni, kot ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Pouk enot civilne zaščite obsega osnovni in dopolnilni pouk. Osnovni pouk je enkraten in traja največ 100 ur, dopolnilni pa do 30 ur na leto.
V naši DO dajemo povdarek izobraževanju, katerega pa nameravamo še povečati. Tisto nekaj pridobljenega osnovnega znanja, katerega so si pridobili pripadniki civilne zaščite, je treba nenehno obnavljati, zlasti tiste enote, kjer so strokovne zahteve nekaj večje.
Včasih se sliši kako kdo negoduje, ko se je treba izobraževati na področju civilne zaščite, malokateri godrnjač pa pomisli, da si ravno s tem lahko o-mogoča način, kako bo rešil morda že jutri svojega otroka ali mater.	I. H.
Voznik motornega vozila, mora biti v gostem mestnem prometu še posebno previden. V tem natrpanem prometnem vrvežu mora biti dovolj prostora za pešce, kolesarje, voznike vseh vrst motornih vozil itd. Nihče v tem spletu ne sme uve-Ijavlijati pravice močnejšega; vsi so enakopravni 'udeleženoi in njihova glavna dolžnost je spoštovanje in izpolnjevanje pravil’ in upoštevanje pravic In prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo udeležencem v prometu.
Razbita pločevina bi nam — če bi znala govoriti seveda — o človeških usodah mnogo povedala. Koliko načrtov, hotenj, upov je ugasnilo na cesti zaradi nepremišljenosti, nezbranosti, prevelike hitrosti, alkohola? Kaže, da so ti prizori na cesti vsakdanja stvar, da jih sprejemamo kot nujno zlo, za svojo varnost in varnost drugih pa ne storimo dovolj ali celo nič. Upravljanje vozila je prav gotovo eno najtežjih opravil, a ga pogosto jemljemo vse preveč vsakdanje in neresno.
Otroci pogosto ravnajo v prometu proti vsem pravilom, ki so si jih pridobili v procesu prometne vzgoje. Trenutek čustvenega pretresa, veselje, strah ali pa samo stiska s časom in nemir v počitniškem času ali pred začetkom šole bodo močnejši dejavniki kot pa zavestno osvojena navodila in otrok se bo znašel pod kolesi vozila. Prav zaradi tega mora biti voznik pozoren na dogajanje ob cesti, še posebno v naseljih, v bližini šol in vrtcev ter v počitniških naseljih. Pripravljen mora biti v vsakem
trenutku' hitro in uspešno reagirati.
Posebne pozornosti v prometu so potrebni tudi stari ljudje. Zaradi pešanja življenskih moči ne morejo dohitevati hitrega utripa prometa, ki jih ogroža predvsem kot pešce in kolesarje. S prometno etiko osveščen voznik ne bo negodoval, če bo moral ostarelega pešca dalj’ časa čakati pred prebodom, ampak bo 'le-te-ga še opozoril z ustreznim znakom, da je na prehodu varen in naj mirno prečka cesto.
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč je nenadno prečkanje ceste. Pešci pogosto napačno ocenijo razdaljo, ki jih loči od bližajočega se vozila. Pa tudi voznik mora biti predvsem v naseljih vedno pripravljen, da mu lahko kdo nenadoma stopi pred vozilo in temu prilagoditi hitrost vožnje.
Preden pešec stopi na cestišče, dvigne levo roko in iztegne kazalec. Pozoren voznik bo njegovo namero pravočasno opazil in zmanjšal hitrost ali pa ustavil, če bo potrebno. Sporazumevanje teh dveh kategorij udeležencev v prometu bi ohranilo marsikatero življenje.
Belo označene zebre ne pomenijo večje varnosti za pešce. Krivda je prav gotovo na strani pešcev in voznikov. Pešci naj vedo, da jih oznaka na cesti varuje le ob preudarnem prečkanju ceste. Vozniki pa bi morali predvsem na odsekih, kjer so prehodi za pešce, resnično zmanjšati hitrost, da hi lahko pred prehodom zanesljivo ustavili, če bi bilo potrebno.
ZA ZAKLJUČEK
Bilanca prometnih nesreč je iz dneva v dan bolj grozljiva. Nesreče se v času dopusta še stopnjujejo, k temu pa nemalokrat pripomorejo hibe na vozilu. Da bi stanje izboljšali se je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ptuj dogovoril z Agisom, da opravljajo vsako prvo sredo v mesecu od 14. do 16. ure brezplačne tehnične preglede motornih vozil.
Menim, da ne bo voznika, ki bi se odpravil na dopust ali drugo daljšo vožnjo, ne da bi se poslužil te ugodnosti.
Urednik
Objava osnutka splošnega akta
V tej številki Ptujskega perutninarja objavljamo osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju, in izobraževanju delavcev ter pripravništvu.
Do sedaj nismo imeli v DO dovolj dobro normativno urejeno vprašanje štipendiranja, izobraževanja in pripravništva, saj so splošni akti iz tega področja že zastareli, vsled česar smo ta področja urejali s sklepi samoupravnih organov po določilih statuta.
Vsebina novega samoupravnega sporazuma združuje vsa tri področja v en splošni akt s čemer bo podana dobra preglednost nad celotnim sistemom izobraževanja v DO. Z razčlenitvijo pravic in obveznosti, ki jih imajo delavci in organi samoupravljanja na tem področju bomo lahko celotno materijo bolj podrobno spoznali in jo tudi kvalitetneje izvajali.
Eventuelne predloge spremeb in dopolnitev SaS pošljite v splošni sektor DSSS do 15. 8. 1982.
OSNUTEK
Na podlagi določil 113. in 114. člena Zakona o delovnih razmerjih,
30.	in 31. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju, družbenega dogovora v SR Sloveniji ter Samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki, so delavci TOZD, TOK in DSSS po predhodnji javni obravnavi dne	1982 sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o štipendiranju in izobraževanju delavcev ter pripravništvu
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta samoupravni sporazum v skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih temeljne organizacije (DSSS) natančneje ureja:
—	pravice, obveznosti in odgovornosti za štipendiranje mladine v usmerjenem izobraževanju in določanje višine štipendij ter druge naloge pomembne za izvajanje skupne štipendijske politike;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, da se izobražujejo in izpolnjujejo svoje znanje in svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti, v skladu s potrebami razvoja temeljne organizacije in celotne DO ter v skladu s predpisi o usmerjenem izobraževanju,
—	ureja programiranje in izvajanje programa pripravništva, spremljanje in ocenjevanje pripravnikovega usposabljanja, opravljanje strokovnega izpita ter druga tehnična vprašanja, ki so v zvezi s pripravništvom.
2.	člen
Tehnična dela in naloge v zvezi s štipendiranjem, izobraževanjem in pripravništvom opravlja kadrovska služba delovne organizacije.
M. ŠTIPENDIRANJE
1.	Splošne določbe
3.	člen
Z uresničevanjem dogovorjenih načel, enotnih izhodišč in kriterijev si bomo prizadevali, da bo vsaka podeljena štipendija temeljila na kadrovskih potrebah in da bo upoštevan socialni vidik tako, da bo omogočeno šolanje tistih, ki imajo za to nagnenja in učne sposobnosti In se brez štipendije ne bi mogli šolati.
4.	člen
Prizadevali si bomo, da bodo štipendije:
—	sestavni del vlaganja v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike temeljne organizacije (DSSS), usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje,
—	oblika povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija za takšno povezovanje,
—	vzpodbuda mladim za boljše učenje,
—	ena izmed oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje.
5.	člen
Podpirali in razvijali bomo štipendiranje držbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru Titovega sklada.
Prav tako bomo podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov, v skladu z interesi združenega dela, v okviru sklada Borisa Kraigherja.
6.	člen
Temeljne organizacije in DSSS združujejo del svojega dohodka za štipendiranje, v višini do 0,5 % izplačanih bruto osebnih dohodkov na ravni občine.
2.	Kriteriji in merila za podeljevanje štipendij in določanje višine štipendij
7.	člen
Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialnoekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 %
poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto.
8.	člen
Štipendistu se lahko podeli razlika h kadrovski štipendiji, če njegova kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih iz tega Samoupravnega sporazuma ne presega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, da bi sprejemal štipendijo iz združenih sredstev.
Za razliko iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, ugotovljenega v preteklem letu.
9.	člen
Pri izbiri štipendistov imajo prednost kandidati z boljšimi učnimi uspehi in kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin.
10.	člen
Višina štipendij se določa po naslednjih merilih:
a)	za učence
z zadostnim uspehom z dobrim uspehom s prav dobrim uspehom z odličnim uspehom
b)	za študente
s poprečno oceno 6,0 — 6,5 oz. s poprečno oceno 6,6 — 7,2 oz. s poprečno oceno 7,3 — 7,9 oz. s poprečno oceno 8,0 — 8,6 oz. s poprečno oceno 8,7 — 9,3 oz. s poprečno oceno 9,4 — 10 oz.
400 točk 480 točk 590 točk 720 točk
2.0	—2,4	600	točk
2.5	—2,9	650	točk
3.0	—3,4	720	točk
3.5	—3,9	800	točk
4.0	—4,4	900	točk
4.5	— 5	1080	točk
11. člen
Število točk za posameznega štipendista se določa vsako leto na novo, tako da se upošteva dosežen učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študintih v I. letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencu 480 točk in študentih 650 točk.
12.	člen
Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje.
13.	člen
Štipendistu, ki uspešno predčasno konča študij, se izplača štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ki bi mu pripadal po pogodbi.
14.	člen
Ob začetku vsakega šolskega leta se vrednost točke usklajuje z gibanjem osebnih dohodkov zaposlenih v SRS.
Kot podlaga za določanje nove vrednosti točke oz. višine štipendije služi tudi izračun življenjskih stroškov študentov in učencev, ki ga pripravi pooblaščen organ.
3.	Štipendijska razmerja in razpisi
15.	člen
Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje v temeljni organizaciji (DSSS). Štipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja.
16.	člen
Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja letnik, v naslednjem šolskem letu ne more prejemati štipendije, razen v opravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor.
Prepis na drugo šolo ali smer študija se lahko izvrši samo v soglasju s štipenditorjem.
17.	člen
Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja se medsebojno izključujeta.
18.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti učencev in študentov, ki prejemajo štipendijo od štipenditorja, se podrobneje uredijo s pogodbo o štipendiranju.
V (primeru kršitve pogodbenih določb je temeljna organiacija (DSSS) upravičena zahtevati vračilo štipendije.
19.	člen
Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila:
—	obveznosti štipendista do štipenditorja glede šolanja,
—	določila o višini štipendije,
—	čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju,
—	obveznost štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje 2 meseca po zaključku šolanja; v naprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri,
—	obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti ali drugega opravičljivega razloga ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti,
—	morebitna druga določila in obveznosti, s katerimi se podrobneje urejajo razmerja med štipendistom in štipenditorjem.
20.	člen
Delovna organizacija bo vsako leto, skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju, objavila razpis kadrovskih štipendij in sicer mora biti razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij zaključen do 1. septembra vsako leto. O štipendiranju za potrebe DO odloča gospodarski odbor delovne organizacije.
21.	člen
Pri razpisovanju in podeljevanju štipendij mora biti zagotovljena javnost.
III.	[IZOBRAŽEVANJE iDELAVCEV
1.	Planiranje [izobraževanja
22.	člen
Planiranje Izobraževanja temelji na kadrovskih in izobraževalnih potrebah temeljnih organizacij in DSSS. Plani izobraževanja temeljnih organizacij so sestavni del temeljev plana TOZD in letnih planov.
23.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja se delavci temeljne organizacije (DSSS) skupaj z drugimi delavci vključujejo in sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov posebne izobraževalne skupnosti, občinske izobraževalne skupnosti in izobraževalne skupnosti Slovenije.
2.	Vrste vzgojnoizobraževalne dejavnosti
24.	člen
Na osnovi opredeljenih potreb v planih izobraževanja_se bodo delavci izobraževali ob delu in iz dela ter samoizobraževali po programu:
—	za usposabljanje pri delu,
—	za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe,
—	za pridobitev strokovne izobrazbe.
3.	Usposabljanje z delom
25.	člen
Z usposabljanje z delom se delavcem omogoči sistematično uvajanje v delo, pridobivanje posameznega strokovnega znanja, spretno sti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog, pridobivanje osnovnega in posebnega znanja iz varstva pri delu, vključevanje v samoupravljanje ter spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnologije, tehnike in proizvodnih procesov v delovni organizaciji.
26.	člen
Usposabljanje z delom se lahko opravlja:
—	za delavce, ki se prvič zaposlijo v temeljni organizaciji, vendar ne sklepajo prvič delovnega razmerja;
—	kot proizvodno delo in delovna praksa za učence in študente;
—	za pripravnike;
—	za delavce, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe;
—	za tekoče potrebe delovnega procesa;
—	za invalide;
—	itd.
27.	člen
Vsak delavec, ki se prvič zaposli v temeljni organizaciji (DSSS), ima pravico in obveznost, da se vključi v uvajanje za delo in samoupravljanje.
Namen uvajanja je, da se delavec čimhitreje, varneje in popolneje vključi v delovni in samoupravni proces v temeljni organizaciji.
Program uvajanja praviloma obsega osnovne informacije o vlogi in pomenu temeljne organizacije, dejavnosti in poslovni politiki, delovni in samoupravni organiziranosti, samoupravnih pravicah in obveznostih ter načinih njihovega uveljavljanja, vlogi in organiziranosti družbenopolitičnih organizacij, pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, sistemu nagrajevanja, osebnem in družbenem standardu, varstvu pri delu, družbeni samozaščiti itd.
Za pripravo vsebine uvajanja, za njegovo izvajanje ter druge naloge v zvezi s tem je zadolžena kadrovska služba in vodstvo TOZD.
28.	člen
Proizvodno delo in delovna praksa sta obliki usposabljanja z delom, ki ju izvajamo neposredno v delovnem procesu.
Proizvodno delo in delovna praksa omogočata učencem usposabljanje z delom za pridobivanje posameznega strokovnega znanja ter razvijanje sposobnosti in spretnosti neposredno v delovnem procesu.
29.	člen
Na osnovi okvirnega učnega načrta proizvodnega dela oz. delovne prakse, ki ga sprejmejo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti bodo oblikovali podrobni učni načrt proizvodnega dela oz. delovne prakse, ki ga izvaja delovna organizacija. Predlog načrta pripravi kadrovska služba v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami, sprejme pa ga delavski svet temeljne organizacije, kjer se načrt izvaja.
30.	člen
Oilji proizvodnega dela in delovne prakse so, da učenci oz. študenti:
—	z aktivnim vključevanjem v neposredni delovni proces doživljajo delo, neposredno sodelujejo v delovnih procesih, ter s tem spoznajo organizacijo dela in vlogo delavcev v tem procesu,
—	se neposredno vključijo v samoupravne odnose, jih vrednotijo in jih povezujejo s teoretičnim spoznanjem,
—	spoznavajo pravila varstva pri delu in uporabo osebnih zaščitnih sredstev,
—	opravljajo značilna dela in naloge v panogi; to jim pomaga da se opredelijo za eno od smeri v okviru izbranega programa.
31.	člen
Program proizvodnega dela vsebuje uvodni del, v katerem se učenci oz. študenti informirajo o organizaciji dela, tehnološkem procesu v temeljni organizaciji in samoupravnem življenju. Da bi učenci bolje spoznali samoupravno življenje v temeljni organizaciji, se bodo udeleževali sej različnih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji. V zvezi z delom, ki ga bodo opravljali v temeljni organizaciji, pa bodo na osnovi učnega načrta proizvodnega dela oz. delovne prakse, ki ga je sprejela posebna izobraževalna skupnost, [izbrali primerna in tipična dela in naloge v tehnološkem procesu v temeljni organizaciji, ki naj bi jih opravljali učenci.
Pri tem bodo upoštevana naslednja merila:
—	stopnja razvitosti proizvajalnih sredstev,
—	različnost in, hkrati tipičnost proizvodnega oz. delovnega procesa, delovnih nalog,
—	zahtevnost delovnega procesa glede na psihofizične lastnosti učencev,
—	primernost s stališča varstva pri delu,
—	možnost izvedbe proizvodnega dela oz. delovne prakse (kadrovske in materialne razmere).
V	načrtu je treba predvideti, da bodo učenci seznanjeni z varstvom pri delu na konkretnih nalogah, ki jih bodo opravljali.
32.	člen
Delavce, ki bodo izvajali proizvodno delo oz. delovno prakso, imenuje na predlog kadrovske službe delavski svet temeljne organizacije.
Delavci iz 1. odstavka tega člena morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon za delavce v usmerjenem izobraževanju:
—	imeti morajo ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z veljavnimi predpisi in vzgojnoizobraževalnim programom,
—	da s celotno svojo poklicno in družbeno aktivnostjo uveljavljajo humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje,
—	da so opravili ustrezni preizkus znanja po programu za usposabljanje delavcev, ki bodo izvajali proizvodno delo oz. delovno prakso.
33.	člen
Za nemoteno opravlanje delovne prakse oz. proizvodnega dela mora TOZD zagotoviti delovne prostore, delovna sredstva, predmete dela, sredstva osebnega varstva pri delu in druga sredstva varstva pri delu.
34.	člen
Učenci oz. študenti na proizvodnem delu in delovni praksi imajo pravico do:
—	varstva pri delu,
—	zavarovanja za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni,
—	nagrade v sorazmerju s prispevkom, ki ga s svojim delom prispevajo k dohodku temeljne organizacije,
—	do tople malice in obveznost da:
—	redno prihajajo na delo in izpolnjujejo naloge, ki jim jih da izvajalec proizvodnega dela oz. inštruktor,
—	spoštujejo delovni red,
—	izpolnjujejo dnevnik delovne prakse.
35.	člen
Če pri proizvodnem delu in delovni praksi sodeluje izobraževalna organizacija, se medsebojne pravice in obveznosti določijo s samoupravnim sporazumom. Z vsakoletno pogodbo pa se za tekoče šolsko leto podrobneje določita obseg in način uresničevanja medsebojnih pravic in obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom.
36.	člen
V	posameznih temeljnih organizacijah lahko poteka praktični pouk v sodelovanju z ustrezno vzgojno izobraževalno — organizacijo.
Kadrovska služba mora skupaj z ustrezno vzgojno-izobraževalno organizacijo sodelovati pri organizaciji in načrtovanju praktičnega pouka, pri razporejanju učencev in pri vrednotenju rezultatov praktičnega dela.
Učitelji in inštruktorji praktičnega pouka morajo izpolnjevati pogoje zakona o usmerjenem izobraževanju.
37.	člen
Usposabljanje pripravnikov je načrtno uvajanje in usposabljanje za samostojno opravljanje del in nalog, seznanjenje z organizacijo in poslovanjem temeljne (delovne) organizacije s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, delovnim redom, delovnimi razmerami in samoupravljanjem po programu usposabljanja, ki je sestavljeno iz splošnega in posebnega dela in ki ga pripravi kadrovska služba v sodelovanju z mentorjem. Ob koncu pripravniške dobe mora pripravnik opraviti strokovni izpit.
Pravice in obveznosti pripravnikov vsebuje pravilnik o delovnih razmerjih.
38.	člen
Če delavec postane delovni invalid, ima pravico do rehabilitacije v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do usposobitve za taka dela in naloge, ki ustrezajo njegovim preostalim psihofizičnim oz. delovnim zmožnostim.
4.	Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe
39.	člen
Vsak delavec se je v okviru svojih sposobnosti in zmožnosti dolžan izobraževati in usposabljati, da bi najbolje ustrezal zahtevam za opravljanje del in nalog in dosegel pri tem čim boljše uspeh za lastni in družbeni interes. Delavci so se kot samoupravljalci dolžni izobraževati tudi za izpolnjevanje samoupravljalskih nalog.
Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, imajo do izobraževanja posebne pravice.
Delavci se izobražujejo praviloma izven rednega delovnega časa, razen kadar je to izobraževanje tesno povezano z delom, oz. se ne more izvajati zunaj delovnega časa.
40.	člen
Delavci, ki si želijo pridobiti strokovno zobrazbo, se lahko začno izobraževati, če je le-to v interesu temeljne organizacije (delovne skupnosti) in v skladu s kadrovsko politiko, planom zaposlovanja in planom izobraževanja.
5.	Vključevanje v občinsko in posebne izobraževalne skupnosti
41.	člen
Delovna organizacija se vključuje v občinsko in v eno ali več posebnih izobraževalnih skupnosti ali neposredno v izobraževalno skupnost Slovenije, kadar gre za izobraževanje za pridobitev in izpopolnitev strokovne izobrazbe.
Delavci v temeljnih organizacijah (delovni skupnosti) uresničujejo pravice in obveznosti v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih po svojih delegatih.
Organi samoupravljanja oblikujejo usmeritev za delo delegatov le-4:i pa so dolžni zastopati mnenja, stališče in predloge, ki so jih oblikovali organi samoupravljanja, jih usklajujejo z drugimi delegati, sproti poročajo o svojem delu in o delu izobraževalnih skupnosti organom samoupravljanja in enkrat na leto zboru delavcev.
IV.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
1.	Interni razpisi za izobraževanje
42.	člen
Kadrovska služba v skladu s potrebami temeljnih organizacij (delovne skupnosti) enkrat na leto objavi interni razpis za izobraževanje in to v mesecu maju.
Razpis mora vsebovati:
—	vrste vzgojno izobraževalnih programov, po katerih bo delovna organizacija omogočila izobraževanje ob delu ali iz dela,
—	število delavcev, ki jim bo omogočeno izobraževanje, ter merila in postopek za izbiro kandidatov, če bo njihovo število večje od razpisanega,
—	pravice in obveznvsti delavcev, ki se bodo izobraževali,
—	rok objave in dokumente, kj jih je potrebno priložiti.
43.	člen
Če se na interni razpis prijavi več delavcev, kot je predvideno z razpisom, bodo pri izbiri upoštevani zlasti naslednji pogoji:
—	uspešnost delavca v dosedanjem izobraževanju,
—	uspešnost in prizadevnost delavca pri opravljanju del in nalog,
—	delovna doba v temeljni (delovni) organizaciji,
—	drugi morebitni pogoji.
Sklep o izbiri delavcev na podlagi razpisa o izobraževanju sprejme delavski svet temeljne organizacije (oziroma delovne skupnosti).
Delavec ima pravico ugovora zoper sklep iz prejšnjega odstavka po določbah pravilnika o delovnih razmerjih.
44.	člen
Delavci pridobe pravice in obveznosti po tem sporazumu na podlagi sklepa o odobritvi Izobraževanja in, ko podpišejo ustrezno pogodbo o izobraževanju.
45.	člen
Kadrovska služba mora poleg letnih razpisov stalno in z različnimi oblikami seznanjati delavce z možnostmi izobraževanja 'in jih usmerjati v ustrezne programe.
2.	Pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo
46.	člen
Pravice in obveznosti delavcev, pri izobraževanju so:
—	do kritja stroškov izobraževanja,
—	do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela,
—	da so po končanem šolanju v okviru možnosti in potreb razporejeni na druga ustrezna dela,
—	da redno izpolnjujejo študijske obveznosti,
—	enkrat letno oz. na zahtevo pristojne službe podajo podatke o poteku 'izobraževanja,
—	da ostanejo na delu po končanem šolanju najmanj toliko časa, kolikor je trajalo šolanje,
—	da v primeru prekinitve izobraževanja oz. neuspešnega zaključka izobraževanja povrnejo vse stroške izobraževanja.
3.	Pogodba o izobraževanju
47.	člen
Delavec, ki se namerava izobraževati ob delu oz. iiz dela in temeljna organizacija skleneta pogodbo o izobraževanju, v kateri določita medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti.
V pogodbi je določena tudi obveznost delavca, da ostane na delu v temeljni organizaciji (delovni skupnosti) najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje oz. da povrne stroške izobraževanja, če predčasno odpove delo ali če ne dokonča izobraževanja.
48.	člen
Delavski svet lahko na prošnjo delavca odloči, da prejemnik šolnine vrača sredstva izobraževanja v obrokih. Obročno odplačevanje pa lahko traja največ polovico časa, kolikor je prejemnik prejemal šolnino.
49.	člen
Delavcu se vračanje stroškov izobraževanja oprosti:
—	če zavlačuje izobraževanje iz objektivnih razlogov (bolezen, posebne okoliščine v družini in pod.),
•— če se odseli v drugi kraj zaradi selitve zakonca, pa bi prevoz na delo bistveno prizadel socialno stanje družine,
—	če mora zaradi zdravstvenega stanja spremeniti delo.
50.	člen
Delavci, ki se izobražujejo ob delu, imajo pravico do študijskega dopusta v smislu določil pravilnika o delovnih razmerjih.
Če je po statutu šole potrebna za opravljanje vaj oz. obvezne prakse daljša obvezna navzočnost v šoli, se odobri toliko dni dopusta, kolikor je določeno v statutu šole.
51.	člen
Delavec mora izobraževanje ob delu prilagoditi tako, da je njegova delovna obveznost čimmanj prizadeta. Delavec zaradi izobraževanja nima pravice zahtevati, da dela samo v eni izmeni.
V.	PRIPRAVNIŠTVO
1. Splošne določbe
52.	člen
Določbe tega poglavja sporazuma veljajo za vse poklice delavcev ne glede na stopnjo, smer in vrsto izobrazbe, ki so dolžni v skladu z zakonom opravljati pripravništvo in strokovni izpit.
Določbe tega poglavja ne veljajo za poklice oz. stroke, za katere je potek pripravništva in strokovnih izpitov urejen s posebnimi predpisi.
53.	člen
Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati dela in naloge, pa v delu programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prkse, v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
Smatra se, da ne izpolnjuje pogojev za takojšnje opravljanje samostojnega dela v svoji stroki delavec, ki ni imel v vsem programu izobraževanja za poklic najmanj polovico učnega programa izvedenega na praktičnem pouku, proizvodnem delu ali proizvodni praksi, ali ni zanj posebej določen program pripravništva in strokovnega izpita.
54.	člen
Delavcu, ki opravlja dela in naloge v poklicu oz. stroki, pa je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica oz. stroke, ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita.
Delavcu, ki v nadaljnjem izobraževanju doseže enako ali višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oz. stroki, ki je različna od tiste, v kateri je doslej opravljal dela in naloge, mora opraviti skrajšano pripravniško dobo in posebni del programa strokovnega izpita za poklic oz. stroko, ki jo bo začel prvič opravljati.
55.	člen
Namen pripravništva je, da se pripravnik, po določenem programu in načrtu, pod strokovnim vodstvom seznani ter vpelje v delovno okolje in usposobi za potrebno delo v poklicu oz. stroki, za kaatero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobiva delovne izkušnje za samostojno delo.
56.	člen
Strokovno usposabljanje pripravnikov mora biti:
—	del plansko vodene strokovne in kadrovske politike,
—	ekonomsko opravičljivo,
—	racionalno glede načina izvajanja,
—	intenzivno glede časa, energije in vloženih sredstev,.
2.	Sklenitev delovnega razmerja
57.
Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je v planu potreb po delavcih določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela in naloge za katera se je usposabljal kot pripravnik.
58.	člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas:
—	če v temeljni organizaciji (delovni skupnosti) ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela in naloge,
—• če si pripravnik želi v temeljni organizaciji pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
59.	člen
Delavce temeljne organizacije se lahko po predhodnem sporazumu z drugo OZD dogovore o pogojih, pod katerimi lahko pripravniško prakso opravlja tudi pripravnik, ki je v delovnem razmerju v drugi OZD, skupnosti ali organu.
60.	člen
Pogoji za sprejem pripravnikov morajo biti objavljeni v sredstvih javnega informiranja.
Izjemoma se lahko delovno razmerje sklene brez oglasa, če gre za pripravnike, ki jih je štipendirala delovna organizacija.
61.	člen
Pripravniška doba traja lahko najmanj 6 mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače.
62.	člen
Za dela in naloge, za katere se zahteva visoka šolska izobrazba, traja pripravniška doba 12 mesecev.
Za dela in naloge, za katere se zahteva višja šolska izobrazba, traja pripravniška doba 9 mesecev.
Za dela in naloge, za katere se zahteva srednja šolska izobrazba, traja pripravniška doba 6 mesecev.
63.	člen
Za čas daljše odsotnosti z dela (več kot 30 dni) se pripravniška doba ustrezno podaljša, razen odsotnosti zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
64.	člen
Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravniško delo, ali pobudo pripravnika, skrajša doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom pripravniške dobe, vendar le dva meseca pred potekom roka, ki ga določa 62. člen tega sporazuma.
Če pripravnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne opravi strokovnega izpita ga lahko ponovi šele po preteku zahtevane redne pripravniške dobe.
O skrajšanju pripravniške dobe odloča odbor za delovna razmerja.
65.	člen
Ko določajo število in vrsto pripravnikov, delavci zlasti upoštevajo:
—	stopnje in vrste strokovnosti, kakršne terja dejavnost, ki jo opravlja temeljna organizacija, upoštevajoč sodobne tehnološke, kadrovske in izkustvene normative,
—	izobrazbeno in poklicno sestavo delavcev, ki je potrebna za čim boljšo izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov, ter za večjo produktivnost,
—	potrebo, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela in nove tehnologije,
—	potrebo, da s spremljanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbijo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene sestave delavcev, skladno s programom razvoja,
—	potrebe po kadrih v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, o čemer se dogovorijo v okviru OZD ali SIS,
66.	člen
Temeljna organizacija sprejema pripravnike v skladu s kadrovskim načrtom, ki ga vsako leto v mesecu decembru sprejmejo delavski sveti TOZD in DSSS.
Z načrtom se določi število pripravnikov, in za kakšne poklice bo temeljna organizacija sprejemala in usposabljala pripravnike v naslednjem letu.
67.	člen
V načrtu pripravnikov mora biti določeno število pripravnikov, ki se sprejmejo za nedoločen in za določen čas.
Sprejeti načrt z obrazložitvijo pošlje kadrovska služba takoj po sprejemu skupščine občine in skupnosti za zaposlovanje
68.	člen
Pripravnika se ne sme razporediti k delom in nalogam, za katere se zahteva usposobljenost za samostojno delo.
Če opravlja taka dela zaradi pridobitve delovnih izkušenj, ga mora strokovno nadzirati za to pooblaščeni delavec.
3.	Program strokovnega usposabljanja pripravnikov
69.	člen
Program strokovnega usposabljanja izdela za vsakega pripravnika posebej kadrovska služba s pripravnikovim mentorjem. Pri tem mora upoštevati smotre pripravništva, čas trajanja pripravništva in okvirni program strokovnega usposabljanja pripravnikov.
70.	člen
Progrm strokovnega usposabljanja pripravnikov se sestoji iz dveh delov in sicer:
—	splošnega programa usposabljanja,
—	posebnega (strokovnega) programa usposabljanja.
Splošni del usposabljanja je enoten za vse pripravnike, ne glede na njihovo strokovno izobrazbo, medtem, ko je strokovni del programa različen glede na stroko, poklic in delo oz. naloge pripravnikov.
71.	člen
Splošni del usposabljanja, ki je setavljen iz dveh delov zajema:
1.	Spoznavanje delovne organizacije kot celote — A program, in
2.	Spoznavanje temeljne organizacije (DSSS) — B program, ki je informativen in mora pripravnika seznaniti zlasti:
—	o zgodovinskem razvoju delovne organizacije in njenih TOZD,
—	z organizacijo dela,
—	s položajem delovne organizacije v jugoslovanskem in svetovnem gospodarskem prostoru,
—	o proizvodno-poslovnem programu in razvojnih perspektivah DO in TOZD,
—	o organizaciji samoupravljanja,
—	o delu in organizaciji DPO,
—	o varstvu pri delu,
—	o osnovah pridobivanja in razporejanja dohodka, čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke,
—	o sredstvih informiranja,
—	s predpisi o pripravnikih in z vsebino drugih samoupravnih splošnih aktov DO in TOZD.
72.	člen
Posebni del programa je odvisen od strokovne izobrazbe oz. stroke pripravnika ter je pravtako kot splošni del sestavljen iz dveh delov:
1.	seznanjenje z delom — C program, in
2.	seznanje s posebnimi delovnimi nalogami — B program.
Pred izvedbo strokovnega dela programa je treba izvesti ustrezne
priprave kot so zlasti:
—	proučiti dela in naloge, pri katerih bo delal pripravnik,
—	določiti delovne postopke, ki jih mora obvladati pripravnik, da bi lahko uspešno opravljal dela in nalogeh katerim bo razporejen po opravljenem strokovnem izpitu,
—	določiti vrstni red opravljanja nalog,
—	zagotoviti pripravniku, da bo lahko praktično opravljal posle, ki so vezani na njegovo bodoče delo in naloge,
—	pred začetkom dela je treba pripravnika obvezno seznaniti z delovnimi napravami, z nevarnostmi pri delih in nalogah ter zaščitnimi sredstvi in njihovo uporabo,
—	omogočiti vsem pripravnikom, da med pripravniško dobo spoznajo vsebino in način dela samoupravnih organov, s programom pa je treba predvideti obvezno navzočnost pripravnikov na sejah samoupravnih organov in DPO,
—	določiti literaturo, ki jo mora pripravnik obvezno proučiti med pripravniško dobo.
73.	člen
Splošna združenja ali organ gospodarske zbornice lahko za posamezne poklice in stroke izdelajo skupen program posebnega dela strokovnega izpita za posamezni poklic.
74.	člen
Pred pričetkom pripravništva mora biti pripravnik seznanjen s programom, ki ga bo izvajal.
75.	člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod neposrednim vodstvom in nadzorom strokovnjaka — mentorja.
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj. Če temeljna organizacija nima ustreznega delavca za mentorja, zaprosi za mentorja drugo temeljno organizacijo v sestavi delovne organizacije ali drugo OZD.
Mentorja določi odbor za delovna razmerja temeljne organizacije.
76.	člen
Potek strokovnega usposabljanja se določi (sočasno s programom usposabljanja) s programom strokovnega usposabljanja, ki ga izdelata kadrovska služba in pripravnikov mentor. Potek in program lahko mentor v soglasju s kadrovsko službo po potrebi adaptira na morebitne drugačne razmere.
4.	Službe in delavci, ki so odgovorni za programiranje in izvajanje pripravništva
77.	člen
Poleg delavcev temeljne organizacije (DSSS), ki prihajajo v stik s pripravniki in so jim dolžni tovariško pomagati pri njihovem usposabljanju, so za programiranje in izvajanje pripravništva posebej za dojžene in odgovorne naslednje službe in delavci:
—	kadrovska služba,
—	delavci, ki so določeni kot mentorji pripravnikov,
—	inštruktorji praktičnega dela,
—	delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	drugi delavci, ki jih pooblaščeni delavci, zadolžijo za določene naloge, v zvezi s strokovnim usposabljanjem pripravnikov.
78.	člen
Naloge kadrovske službe so:
—	opravljanje vseh strokovnih priprav za izvedbo pripravništva,
—	izdelovanje in izpopolnjevanje programa za strokovno usposabljanje pripravništva,
—	sestava indnvidualnega programa usposabljanja skupaj z mentorjem,
—	spremljanje kroženja pripravnikov, vodenje evidenc o realizaciji programa,
—	spremljanje poteka usposabljanja pripravnikov,
—	sodelovanje pri izbiri in usposabljanju mentorjev,
—	organizacijam izvedba A programa,
—	organizacija preizkusa znanja,
—	organizacijska pomoč temeljnim organizacijam pri izvajanju in programiranju usposabljanja pripravnikov,
—	spremljanje pripravništva in vodenje evidence o pripravništvu,
-— sodelovanje pri strokovnih izpitih pripravnikov,
—	izdajanje potrdil o pripravništvu,
—	izdelava poročil o pripravnikih in pripravništvu,
—	proučevanje tehnologije lin organizacije usposabljanja pripravnikov ter izpopolnjevanje tega sistema.
79.	člen
Naloge mentorjev:
—	mentorji se morajo pedagoško in andragoško usposabljati za svojo vlogo,
—	vzgajajo pripravnika kot to določa ta sporazum in drugi samoupravni splošni akti,
—	sodelujejo in so soodgovorni za izdelavo individualnih programov pripravništva,
—	dajejo pripravniku podrobna strokovna navodila za delo in uvajanje v delovno okolje,
—	usmerjajo pripravnike v študij literature in delovne dokumentacije,
—	spodbujajo pripravnike k opazovanju, kritični presoji, povezovanju teorije s prakso, opozarjajo na možno aplikacijo teorije, opozarjajo na specifične okoliščine,
—	odgovarjajo za izvedbo individualnega programa za posamezne pripravnike,
—	dajejo mnenje in predloge za pohvale, nagrade ali disciplinske ukuepe proti pripravnikom,
—	dolžni so kontinuirano spremljati delo pripravnika in po potrebi adaptirati program usposabljanja pripravnikov,
—	skrbijo, da se pripravniki seznanijo tudi z delom drugih delavcev v skupini, v kateri se usposabljajo,
—	skrbijo, da pripravniki sodelujejo na raznih sejah in sestankih,
—	seznanjajo pripravnike z ekonomičnostjo delovnih postopkov,
—	seznanjajo pripravnike z varstvom pri delu in varstvom pred požari,
—	redno kontrolirajo in podpisujejo dnevnike pripravnikov,
—	dajejo predloge odburu za delovna razmerja za skrajšanje pripravniške dobe, kadar ugotovijo, da se je pripravnik predčasno strokovno usposobil.
80.	člen
Poleg obveznosti, ki so določene v pravilniku o delovnih razmerjih, ima pripravnik v zvezi s strokovnim usposabljanjem še naslednje obveznosti:
—	da se ob začetku pripravniške dobe podrobno seznani s programom strokovnega usposabljanja,
—	da med strokovnim usposabljanjem stalno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti, skladno z zahtevami del in nalog, in zahtevami, ki izhajajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa temeljne organizacije,
—	da se aktivno vključi v vse dejavnosti, ki izhajajo iz programa strokovnega usposabljanja,
—	da opravlja naloge, za katere ga zadolži mentor ali njegov pomočnik,
—	da vodi pripravniški dnevnik,
—	da se udeležuje sestankov in sej,
—	da opozori mentorja, če usposabljanje ne teče po predpisanem programu,
—	da predlaga izpopolnitev programa strokovnega usposabljanja,
—	da najkasneje 15 dni pred iztekom pripravniške dobe zaprosi za opravljanje strokovnega izpita,
—	da opozarja na napake pri delu, ki jih je opazil v posameznih delih delovnega procesa,
—	da upošteva navodila za varno delo, ipd.
81.	člen
Pripravnik lahko mjedlaga, da se mu postavi druga oseba za mentorja, če postavljeni mentor tako zanemarja svoje dolžnosti, da zaradi tega očitno trpi pripravniško usposabljanje.
5.	Spremljanje strokovnega usposabljanja pripravnikov
82.	člen
Med pripravniško dobo spremljata delo pripravnika pri izvajanju programov usposabljanja njegov mentor in kadrovska služba.
83.	člen
Mentor m
---------- KaorovsKa siuzoa morata med pripravniško dobo ugotavljati zlasti naslednje:
—	če pripravnik v celoti izvršuje program usposabljanja,
—	učinek, ki ga dosega pripravnik pri delu,
—	kvaliteto opravljenih nalog,
—	pripravnikovo prizadevanje pri izvrševanju del in nalog,
—	pripravnikovo delovno disciplino,
—	pripravnikov odnos do sodelavcev,
—	pripravnikovo zadovoljstvo s svojim delom.
84.	člen
Med pripravniško dobo vodi pripravnik dnevnik dela. Pripravniški dnevnik je eden izmed dokumentov, ki služi pristojnim organom za spremljanje in ocenjevanje pripravnikovega dela. Dnevnik je hkrati tudi temeljni dokument, s katerim pripravnik dokazuje, da je izvršil program strokovnega usposabljanja.
Pripravnik mora voditi dnevnik vsak dan in ga je dolžan kadarkoli pokazati delavcem, ki so pristojni za spremljanje pripravništva.
85.	člen
Mentor spremlja in kontrolira vodenje dnevnika ter ga s svojim podpisom tedensko potrjuje.
Dnevnik pripravnika, ki se usposabljaja v drugi organizaciji oz. državnem organu, potrdi pooblaščeni delavec te organizacije oz. organa in pošlje še posebno poročilo o tem, s kakšno uspešnostjo je pri njih pripravnik opravil programirano oziroma dogovorjeno prakso.
86.	člen
V pripravniški dnevnik vpisuje pripravnik zlasti:
—	vsebino in trajanje dela v okviru programa usposabljanja,
—	strnjen opis opravljenih del,
—	metode, po katerih je delal (praktično delo, vaje itd.),
—	posebna opažanja in mnenja o organizaciji dela, tehnološkem procesu, samoupravljanju, medsebojnih odnosih, o izvajanju pripravništva in o težavah med pripravniško dobo,
—	beležke o nasvetih mentorja in sodelavcev.
6.	Ocenjevanje pripravnikov in strokovni izpit
87.	člen
Primernost pripravnika za določena dela (in naloge je treba ocenjevati med in ob koncu pripravniške dobe.
Pripravnika ocenjujejo:
—	njegov mentor, končno oceno pa da strokovna komisija, pred katero opravlja pripravnik strokovni (izpit.
88.	člen
Končna ocena pripravnika se opravi na podlagi:
—	pismenega testa o pripravnikovi informiranosti, po končanem A in B programu (splošni del),
—	ocene pripravniškega dnevnika, ki jo poda mentor,
—	ocene strokovnega izpita, ki ga pripravlja ustno.
89.	člen
Obseg spoznavanja programske tvarine ter raven izpraševanja in ocenjevanja morata biti prilagojena stopnji in vrsti strokovne izobrazbe kandidata.
90.	člen
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki imajo lahko namestnike.
Izpitno komisijo imenuje delavski svet temeljne organizacije (DSSS) (in sicer dva člana iz vrst strokovnjakov temeljne organizacije (DSSS), enega pa iz liste strokovnjakov — članov izpitnih komisij, ki jo sprejmejo organi splošnih združenj posameznih strok in medobčinskih zbornic, za poklice skupne več ali vsem strokam.
Član izpitne komisije, ki je imenovan iz liste strokovnjakov po predhodnem odstavku, je istočasno predsednik izpitne komisije.
91.	člen
Če temeljna organizacija nima dovolj oz. nima ustreznih strokovnjakov, lahko imenuje predsednika oz, dva ali vse člane in namestnike iz liste članov izpitne komisije.
92.	člen
O datumu, času in kraju strokovnega izpita morajo biti 15 dni pred dnevom izpita obveščeni člani izpitne komisije in pripravniki.
93.	člen
Komisija sklepa o oceni z večino glasov.
Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije, takoj po končanem izpitu.
Ocena se glasi opravil — ni opravil.
94.	člen
O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik.
Zapisnik zajema zlasti: osebne podatke pripravnika, podatke o času in kraju pripravniške dobe, datum strokovnega izpita, uspeh izpita, poklic za katerega je opravljal strokovni izpit in sestavo komisije.
Zapisnik o strokovnem izpitu podpišejo vsi člani izpitne komisije.
95.	člen
Pripravnik, ki ni opravil splošnega strokovnega izpita, lahko izpit ponavlja.
Izpitna komisija določi rok ponovnega strokovnega izpita, ki pa
ne sme biti krajši od enega meseca oz. ne daljši od polovice redne pripravniške dobe pripravnika.
Pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega dela, lahko ponovi strokovni izpit iz tega dela.
96.	člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita, če se brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu, ponovitvi izpita oz. ponavljanju celotnega izpita, ali če odstopi od že začetega polaganja izpita.
97.	člen
Za pripravnika, ki ni opravil strokovnega izpita, pripravi mentor dodatni program pripravnikovega dela in skrbi za izvajanje programa.
Program pripravi za čas od tedaj, ko je pripravnik opravljal izpit, pa do naslednjega opravljanja izpita. Program mor biti pripravljen tko, da si lahko pripravink z usposabljanjem po njem pridobi manjkajoče znanje, zaradi katerega in opravil izpita.
98.	člen
Pripravniku je treba sporočiti sestavo komisije, ki ga bo izprašala. Če pripravnik sodi, da so pri katerem od članov komisije podani razlogi, zaradi katerih je utemeljeno dvomiti v njegovo objektivnost pri končni presoji, lahko pripravnik najkasneje v treh dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, zahteva izločitev takega člana, z navadbo razlogov, zaradi katerih predlaga izločitev. O pripravnikovi zahtevi odloči odbor za delovna razmerja.
99.	člen
Ce pripravnik meni, da je bil pri opravljanju strokovnega izpita neobjektivno ocenjen, lahko v roku 5 dni vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski svet temeljne organizacije (DSSS).
100.	člen
Pripravniku, ki je opravil strokovni izpit, se izda potrdilo, o opravljenem strokovnem izpitu.
Potrdilo izda in, vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih kadrovska služba.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu mora vsebovati osebne podatke pripravnika, datum strokovnega izpita in poklic za katerega je pripravnik opravil strokovni izpit z navedbo predpisov, na osnovi katedih je bil opravljen strokovni izpit.
Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
101.	člen
Če pripravnik opravi pripravništvo, predlaga kadrovska služba odboru za delovna razmerja, da razporedi pripravnika k delom in nalogam, za katere se je usposabljal.
7.	Osebni dohodek pripravnika
102.	člen
Osebni dohodek, ki gre pripravniku, določa pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnove in merila za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter druge osebne prejemke delavcev.
8.	Prenehanje delovnega razmerja pripravnika
103.	člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če po preteku pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne opravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo.
104.	člen
Pripravniku lahko preneha delovno razmerje tudi v vseh drugih primerih določenih z zakonom in pravilnikom o delovnih razmerjih.
VI.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
105.	člen
Za pripravnike, ki so sklenili delovno razmerje po 1. 7. 1982 se za čas do konca predpisane pripravniške dobe -izdela program pripravniškega dela v skladu s tem sporazumom.
106.	člen
Delavci, ki so pridobili pravico do izobraževanja po samoupravnih splošnih aktih lin sklepih pred sprejemom tega sporazuma, jih uresničujejo v skladu s pogodbo, ki so jo sklenili.
107.	člen
Štipendisti, ki bi po tem sporazumu imeli manjše število točk pri štipendiji, kakor so jih imeli po sklenjeni pogodbi, obdržijo že priznano število točk.
108.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo na enaJ način kot je določen za njegov sprejem.
109.	člen
Obvezna tolmačenja določb tega sporazuma dajejo delavci.
110.	člen
Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci na zboru delavcev.
111.	člen
Samoupravni sporazum se objavi na oglasni deski temeljne organizacije (DSSS) ter začne veljati 8 dan od dneva objave.
V Ptuju, dne	Predsednik zbora delavcev
Martin Vegan se je unoknjil
Pred nedavnim smo se delavci skupnih služb poslovili od Martina VEGANA, ki je odšel v zasluženo upokojitev. V našo delovno organizacijo je tov. Vegan
prišel 1. VI. 1965. Od vsega začetka je opravljaj zahtevna opravila računovodje delovne organizacije. To delo, v naglo se razvijajoči delovni organizaciji, ni bilo -lahko. Velike naložbe in stalno povečanje proizvodnje je zahtevalo tudi ustrezen napredek in organizacijo računovodstva. Nemajhen del sodobne Perutnine je sad tudi njegovega dela. Tov. Vegan n| poznal rednega delovnega časa, praznikov in nedelj, če je bilo treba delo opraviti. In tega (v računovodstvu ni bilo malo.
Poleg zavzetosti zaj delo je bij tovariš Vegan dober tovariš — prijatelj. Svoje bogate izkušnje je rad in brez egoizma prenašal na mlajše kadre. Še prav posebno se je odlikoval v svojih odnosih do sodelavcev. Vsi iz Perutnine mu izražamo zahvalo za dosedanje sodelovanje. V zasluženem pokoju mu želimo zdravja in zadovoljstva. Vsakega srečanja z njim v pribodnjesti bomo izredno veseli.
Sodelavci
Upokojil se je naš najstarejši sodelavec
V	zasluženi pokoj je odšel Jurij Merc, najstarejši delavec v tozdu Tovarna krmil in eden prvih delavcev Mesokombinata Perutnine Ptuj.
Tov. Merc je pričel s službo kot tesarski delavec v gradbenem podjetju, ki je gradilo staro mešalnico. Po končani gradnji je ostal v Perutnini Ptuj, in sicer od 4. junija 1962. leta. Od tedaj naprej je ostal zvest naši DO.
V	dvajsetih letih službovanja pri Perutnini Ptuj je Junij doživljal vesele in žalostne trenutke. Doživljal je rast DO, saj je bil prisoten pri gradnji obeh tovarn. Mnogokrat se je moral zaradi tega tudi marsičemu odpovedati. V stari tovarni je bilo delo skla-diščnotransportnega delavca izredno naporno, saj je bilo potrebno večkrat dvigati težke vreče, delati na prepihu ter v prahu,
vročini in mrazu. V začetku naši delavci tudi niso poznali urnika, na delo se je moralo priti po potrebi ob vsakem času. Ko so se iskali prostovoljci, je bil tov. Merc vedno pripravljen pomagati.
V	zadnjih letih pred upokojitvijo je tov. Merc delal v novi tovarni kot čistilec in tako skrbel za urejenost in videz tovarne.
Na delo je redno in točno prihajal vsa leta, v začetku še s kolesom, zadnja leta pa z avtobusom iz Leskovca.
V	kolektivu TOZD Tovarna krmil smo imeli našega Jurčeka vsi radi in sedaj mu želimo, da bi še mnogo let užival pokojnino v lepih Halozah.
Upamo, da nas bo tov. Merc še kdaj obiskal in se že naprej veselimo vsakega snidenja.
Sodelavci
Slovo, vendar ne za vedno, saj bo Jurček rad obiskal svoj kolektiv
SINDIKALNI IZLET MESNE INDUSTRIJE
V Mesni industriji so že uspešno razrešili prenekatero težavo, zato tudi ni bil problem nasititi 150 izlitenikov v naravi.	(Foto: Zoran Milovanovič)
Dne 22. 5. 1982 je OOZS TOZD Mesna industr. organizirala enodnevni izlet v jugovzhodni del Slovenije.
V soboto ob 5. uri je pred perutninsko klavnico bilo zelo živo. Stopetdeset delavcev s tremi avtobusi je krenilo na sindikalni izlet. Razpoloženje je bilo že v teh zgodnjih jutranjih urah na višku. Pozdravil nas je začetek lepega sončnega dne.
Odpeljali smo se točno ob napovedanem času. Pot nas je vodila skozi Pragersko, Slovensko Bistrico, Celje, Laško, Rimske Toplice, Zidani most, Sevnico ter Krško, kjer je tudi bil prvi postanek in predvideni ogled Tovarne papirja in celuloze Duro Salaj. Razdelili smo se v nekaj skupin zaradi lažjega ogleda tovarne. Tovarna je gigant v svoji branži in je na nas vse zapustila zelo močan vtis. Tudi tu niso brez
najrazličnejših težav, ki pa jih zadovoljivo rešujejo. Pogoji dela so izredno težki, predvsem zaradi visokih temperatur v nekaterih delovnih prostorih. Dnevno porabijo za redno proizvodnjo okoli 2000 kubičnih metrov lesa, 800 ton premoga in še nekaj drugih goriv.
Izlet smo nadaljevali mimo jedrske elektrarne v Krškem, ki smo si jo ogledali le od daleč. V načrtu izleta je bil sicer predviden tudi obisk nuklearke, vendar ogled zaradi vzdrževalnih del ni bil mogoč.
Po krajši vožnji smo se ustavili v Kostanjevici na Krki. V skladu s sporedom smo si ogledali srednjeveški samostan ter več skulptur forma v/Ve. Nekaj posebnega je bil ogled vinske kleti s poskušnjo tipičnih dolenjskih vin, in sicer rdečega cvička ter belega Bizeljčana. Glede na
Tovariš Vraber sprejema spominsko darilo	(Foto: Zoran Milovanovič)
Direktor TOZD Mesna industrija na novi delovni dolžnosti
Dne 12. junija 1982 smo se poslovili od dosedanjega direktorja naše TOZD Franca Vraberja, ki je prevzel dolžnost člana kolegijskega poslovodnega organa, kjer je zadolžen za proizvodno-tehnološke zadeve in razvoj. V prijetnem in sproščenem vzdušju smo zaželeli tovarišu Vraberju veliko uspehov pri opravljanju novih zahtevnih nalog.	Sodelavci
to, da je v sklopu samostana tudi gostinski objekt, se je marsikdo dobro okrepčal, tako da se je potovanje lahko brezskrbno nadaljevalo. Ogledali pa smo si tudi galerijo slik Božidarja Jakca, kar nam je nudilo pravi umetniški užitek.
Po nekajurnem oddihu je bil ponovni start, in sicer proti Brežicam in Čateškim Toplicam, kjer so na svoj račun prišli ljubitelji! rož in rastlin. Ogledali smo si velik rastlinjak s toplimi gredami (5 ha). V Čateških toplicah je bil na programu daljši postanek, ki je vključeval kosilo, kopanje v odprtem bazenu in še športne aktivnosti. Marsikdo od
nas še ni bival v Čateških toplicah, vendar si je sedaj zadal nalogo, da še kdaj obišče te znane topilce.
Proti večeru nas je pot vodila mimo Kumrovca do Trakoščana, kjer je bila predvidena večerja, ples in zaključek izleta. Bolj se je bližala ura za povratek v Ptuj, bolj je razpoloženje naraščalo, kar se je še posebno videlo pri plesu. Vesele urice so hitro minevale in že je prišla polnoč, ko je bil predviden odhod.
Med izletom ni bilo nobenih problemov. Vsem bo ostal v lepem spominu. Ne gre, da ne bi pohvalili odlične organiziranosti izleta.	Zoran Milovanovič
Tolikšne druščine ni mogoče predstaviti drugače kot s spominskim posnetkom
(Foto: Zoran Milovanovič)
V prejšnji številki Perutninarja, smo vas informirali o pripravah na izvoz piščančjega mesa v Iran. Takrat je bila težava s tem, ker Iran zahteva ročno klanje po načinu, ki ga zahteva njihova vera, med drugim, da morajo biti klavci muslimanske veroizpovedi.
Kot mnoge druge težave so v TOZD Mesna industrija premagali tudi to in poiskali delavce za klanje piščancev, ki ustrezajo načinu klanja po zahtevah Irana.
Tudi ta odločitev je korak k povečanju izvoza in s tem k stabilizacijskim prizadevanjem' naše delovne organizacije.
P?"Z
tise TISKARSKE
zanimivosti
Zgodovina
tiskarstva
IV. ZAČETKI TISKARSTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU (2. del)
Leta 1816 je uspelo Jožefu Sassenbergu, da je dobil dovoljenje za četrto ljubljansko tiskarno. V njegovi tiskarni se je izučil Jožef Rudolf Milic in po gospodarjevi smrti (1849) prevzel vodstvo za vdovo Marijo. A že leta 1851 se je poročil s Sa-ssenbergovo hčerko in s tem dobil tiskarno v svojo last. Za njim je vodil podjetje njegov sin Rudolf. Leta 1901 se je tiskarna pod novimi lastniki preimenovala v Zadružno tiskarno.
Za kratkotrajno ljubljansko tiskarno Tržačana Sardija moramo omeniti podjetje Jožefa Blaznika, ki je leta 1828 prevzel vodstvo Recerjeve tiskarne, se prihodnje leto poročil z gospodarjevo hčerko Frančiško In tako priženil podjetje. Z veliko podjetnostjo ga je zelo izpopolnil, uredil lastno livarno in litografijo. Njegovi tiski so bili poleg Sas-senbergovih najkvalitetnejši. Leta 1851 je odprl podružnico v Postojni in jo po smrti sina Riharda prodal Maksu Šeberju (1856). Leta 1871 je bila v Mariboru (ustanovljena Narodna tiskarna, ki pa so jo že leta 1872 preselili v Ljubljano. To je sedanja tiskarna Slovenskega poročevalca. Leta 1887 je začela delati Katoliška, pozneje Jugoslovanska, še pozneje Ljudska tiskarna, zdaj Ljudske pravice. Obe tiskarni sta bili zaradi tedanjega razvoja v tiskarski stroki moderno opremljeni in sta pomenili za slovenski tisk vilk napredek. V novejšem času (1922) se jima je pridružila še tiskarna Merkur, sedanja tiskarna »Tone Tomšič«. Ob teh tiskarskih podjetjih je skamo Slovenija, ki je po raznih časih ter za krajšo ali daljšo dobo več manjših podjetij, od katerih naj omenimo najprej tiskarno Slovenijo, ki je po raznih rokah prišla iz nekdanje Miličeve tiskarne in bila moderno modernizirana in razširjena. Leta 1902 je ustanovil svojo tiskarno Dragotin Hribar, jo 1917 prodal Antonu Pesku, ta pa konzorciju tedanjega Katoliškega tiskovnega društva. To je poznejša Zadružna tiskarna, sedaj tiskarna Umetniškega zavoda za litografijo. Nekdanjo Tilovo tiskarno je leta 1880 prevzel Masko Hrovati in leta 1912 ustanovil svoje podjetje. Manjša podjetja so bila še: Gale, Jereb, Poštna tiskarna, Železniška tiskarna itd...
V Celovcu se je ob Klein-mayru kot drugi tiskar leta 1775
uveljavil J. J. Schotter. Njegovo tiskamo je leta 1800 prevzel Janez Leon. Za tretjo tiskamo je bil dolg boj, čeprav je bilo po ustanovitvi in razmahu Mohorjeve družbe čutiti, da je za Slovence nujno potrebna. Lep čas sta se potegovala zanjo Nemec A. Kofler in Mohorjeva družba. Ta je končno zmagala in leta 1871 dobila lastno tiskarno, ki pa je morala po prvi svetovni vojni najprej na Prevalje, potem pa iz gospodarskih razlogov dalje v Celje. To je v glavnem sedanja Celjska tiskarna.
Trst je dobil prvo stalno tiskarno leta 1752. Prvi slovenski tisk je izšel v njej leta 1757. Potem se je tiskarstvo v Trstu lepo razvijalo, da je bilo proti koncu stoletja tam že pet tiskarn (Coletti, mehitaristi, Wage, Flejs Co, Ivan Sperandi); leta 1807 sta se jim pridružili še dve (Gašper VVeiss, vdova Bežek). Zlasti se je uveljavil VVeiss, ki je prevzel po odhodu mehitaristov na Dunaj in po Colettijevi smrti večino dela. Razen Tratnerjeve in Vinko-vičeve tiskarne so poleg naštetih znane še J.Mamič, Tommasini, Lloyd, Rupnik Co, I. Papš, Hvala, V. Dolenc, Edinost itd____
Gorica je dobila prvo tiskamo leta 1754 (Benečan Tommasini,
Pogled v »dobre stare čase«
ki je pozneje odprl podružnico v Trstu). Druga tiskarna je bila u-stanovljena leta 1772 (Valerio de Valeri). Leta 1869 je že tiskal tam tudi Seitz, pozneje so se pridružili še Patternoli, M. Obiz-zi, hillarianoi. Anton Gregorčič je leta 1899 kupil Obizzijevo tiskarno in jo preimenoval v Narodno tiskarno. Andrej Gaberšček pa je že prej (1892) ustanovil lastno tiskarno »Goriška tiskarna A. Gaberšček« lin leta 1898 ustanovil podružnico še v Pulju.
Za Celje je znana prva tiskarna iz leta 1788, in sicer jo je kot podružnico neke ljubljanske upravljal Anton Schutz. Osamosvo-jif se je leta 1791, a se že prihodnje leto s tiskarno preselil v PTUJ, kjer je ostal tri leta. Leta 1795 se je s tiskarno preselil dalje v Maribor in ustanovil tamkajšnjo prvo, a svojo zadnjo tiskarno. Po njegovi smrti (1809) je prevzel podjetje njegov pastorek Ignacij Dunschegg in ga vodil do smrti leta 1817. V tem času se je izučil pri njem Jožef Karel Janschitz in zanjim prevzel tiskarno. Po njegovi smrti (1859) je vodil podjetje njegov sin Edvard. Medtem je bila leta 1871 ustanovljena že omenjena slovenska Narodna tiskarna, ki je nemško usmerjenemu Jan-schiitzu prevzela večino dela. Po Edvardovi smrti (1882) je prevzela podjetje vdova Marija, a je še isto leto umrla. V roke njenega zeta Leopolda Kralika je dejansko prešlo šele leta 1889. Po smrti tega i(1917) je prevzela podjetje njegova tretja žena Karlina z dvema mladoletnima sinovoma. Vendar se zaradi povojnih razmer to nemško orientirano podjetje ni moglo obdržati. Leta 1919 ga je odkupil konzorcij snujoče se Mariborske tiskarne, ki je še isto leto kot svojo podružnico kupil tudi Rabičevo tiskamo.
Po priročniku za ročne stavce (Maks Blejec) priredil Jože Sluga.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Našemu Janezu v slovo
Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je nenadoma preminil naš dolgoletni sodelavec Janez BEDŽUH. Vedeli smo sicer, da je bolj šibkega zdravja, vendar nismo slutili, da nas bo tako kmalu zapustil. Ko nas je ob novem letu obiskal v novi tiskarni, je bil veder in dobro razpoložen in se je z nami veselil naše nove pridobitve, boljših pogojev dela in lepših perspektiv.
V	Ptujski tiskarni je bil zaposlen preko 21 let kot vodja knjigoveznice. Svoje izkušnje in znanje je prenašal nesebično na mlajše sodelavce in prispeval k razvoju in napredku tiskarne. Med svojimi so-delavoi je znal ustvariti dobre delovne in tovariške odnose.
V	zasluženi pokoj je odšel 1978. leta. Po upokojitvi nas je še vedno obiskoval in naše vezi prijateljstva se tudi takrat niso pretrgale.
Športna tekmovanja v počastitev dneva perutninarjev
V preteklem obdobju je bilo v naši delovni organizaciji zelo živahno na športnem področju. Potekala so namreč tekmovanja v počastitev dneva perutninarjev. Udeležba ije bila kar zadovoljiva, kar pa ne pomeni, da si ne želimo še večjega števila sodelujočih. Cilj teh tekmovanj še zdaleč ni dosežen. Smoter je pridobiti vse več ljudi in jim pred-očiti pomen organizirane športne rekreacije. Največ interesentov, to je sodelujočih je vedno iz DSSS. Ali se ravno ti ljudje najbolj zavedajo pomembnosti rekreacije? Ali je mogoče potreba zaposlenih v DSSS takšna, ki je pri svojem delu predvsem v sedečem položaju po razgibavanju. Prepričan sem, da so povsod delovna mesta, kjer so delavci tako ali drugače obremenjeni, da je vsakemu potrebna ustrezna oblika rekreacije. Prisotna je le zastarela miselnost: »Češ, kaj bi to meni, saj se že na delovnem mestu dovolj razdajam. Popoldne mi je potreben počitek.« Vendar je ta miselnost zares napačna.
Dragi sodelavci osvestite se! Ni vsa sreča v materialnih dobrinah. Ne ženite se toliko za višji standard, ne zapadajte materialnim dobrinam! Potrošniška mrzlica je vse večja. Res, da živimo v težikh časih in v boju za stabilizacijo, vendar se moramo v prvi vrsti posvetiti samemu sebi.
Rekreacija je ena od oblik, ki na šiportnem področju skozi uspehe privede človeka k samopo-trjevanju, raste mu zavest in čuti, da obstoja. Zave se, da ni le številka v proizvodnem sistemu, ampak, da je osebnost tudi izven delovnega procesa. Širi se prijateljstvo in tovarištvo, ki je lahko pristnejše in trdnejše od tistega v gostilni pri kozarčku. Oblik rekreacije je veliko. Vsak si mora izbrati obliko, ki mu je pri srcu, kajti prisila ni nikjer dobrodošla.
Program tekmovanj, ki jih nudi komisija za šport, res ni nevero kako obsežen. Premalo je, da bi vsak našel interesno področje zase, vendar sem prepričan, da bi ob vaši sugestijah in predlogih komisija za šport izbiro razširila. Pričakujemo torej vaše predloge. Ozovite se!
Tekmovanja v pikadu za ženske so se odvijala 4. in 9. marca. Število sodelujočih je bilo zelo zadovoljivo, saj jih je bilo kar 28. Razlike v dosežkih so bile minimalne, kar dokazuje izredno izenačenost med prvouvrščeni-Točke pri pikadu veljajo za skip-no in posamezno uvrstitev. Med prijavljenimi je bilo tako sestavljeno četvero ekip. Najboljša je bila ekipa DSSS, ki je drugouvrščeni ekipi Perutninskih farm ušla kar za 50 krogov.
Ekipna uvrstitev:
1.	DSSS
263 krogov
2.	TOZD Perutninske farme
213	”
3.	TOZD Mesna industrija
140	”
4.	TOZD Commerce
135	"
1.	BERANIČ Frančka	
	PF	59 krogov
2.	PODBREZNIK Jožica	
	DSSS	56	”
3.	ZAJC Justina	
	DSSS	55	"
4.	BRATUŠEK Melita	
	Ml	54	”
5.	BRATUŠEK Danica	
	DSSS	52	"
6.	HORVAT Anica	
	DS&	51	”
7.	LENART Rozika	
	PF	51	"
8.	FRAS Majda	
	DSSS	49	"
Strelci so se 9/6. pomerili na strelišču športni dvorani Mladika. Udeležba je bila številčno zadovoljiva, saj je prišlo na strelišče 45 strelk in strelcev. Nekoliko so zatajile strelke, ki jih je bilo premalo.
IZID EKIPNO ŽENSKE
1. DSSS	382	krogov
2. COMMERCE IZIDI EKIPNO MOŠKI	227	tl
1. Tiskarna	737	krogov
2. DSSS	694	•*
3. FARME —TOK	627	tf
4. Transservis	616	tl
5. Mesna industrija	546	tt
6. Commerce	502	tt
7. Tovarna krmil	351	tt
POSAMEZNA UVRSTITEV ŽENSKE 1. KIRBIŠ Jelka		
DBRB 2. RIMELE Erna	162	krogov
Commerce 3. DREVENŠEK Jelka	135	tt
DSSS	114	tt
4. PODBREZNIK Jožica		
DSSS 5. MAJCEN Sonja	106	tt
Commerce 6. JAUK Marija	87	tt
Commerce	40	tt
POSAMEZNA UVRSTITEV MOŠKI 1. KOČEVAR Samo		
Tiskarna 2. KOS Branko	170	krogov
Tiskarna 3. ŠEGULA Roman	162	tt
DSSS	155	tt
4. LAURA Štefan		
Ml 5. SLADNJAK Stanko	155	
Ml 6. KOLETNIK Anton	154	tt
Farme 7. AUER Alojz	147	tt
Farme 8. MLAKAR Ciril	142	tt
DSSS	139	”
Kegljači so tokrat	zopet tek-	
m ovali v Trakoščanu in		sicer
21. — 22. junija. Prisostvovalo je osem žensk in 25. moških. Favoriti so tudi tokrat posegli v boj za najvišja mesta. Slavila je ekipa DSSS, ki je tudi v posamezni konkurenci zasedla prva tri mesta. Tako ženska, kot moška ekipa je ušla zasledovalcem za več kot 100 podrtih kegljev. Torej popoln triumf DSSS.
EKIPNI IZIDI — ŽENSKE
1.	DSSS 444 podrtih kegljev
2.	Mesna industrija
336
3.	TOZD Commerce
288
EKIPNI IZIDI — MOŠKI
1.	DSSS
2050 podrtih kegljev
2.	Transservis
1948
3.	Tiskarna
1801
4.	Mesna industrija
871
5.	TOZD Commerce
378
6.	Farme — TOK
292
POSAMEZNI IZIDI — ŽENSKE
1.	HUKAR Zdenka
Commerce	196 pod.kegljev
2.	FRAS Majda
ngg*?	i':':	"
3.	PODBREZNIK Jožica
DSSS	149
4.	CVETKO Francka
DSSS	140
5.	BEDRAČ Anica
Mesna indust.	139
6.	ŠIREC Marjana
Mesna indust.	103
7.	ŠMIGOC Olga Mesna indust. 94
8.	BOMBEK Marijana
Commerce	92
POSAMEZNI IZIDI — MOŠKI
1.	MLAKAR Čiri!
DSSS	393 pod.kegljev
2.	MLAKAR Martin
DSSS	385
3.	STAJ NO Anton
DSSS	382
4.	ŽGEČ Mirko
Commerce	378	"
5.	VRTIČ Marjan
Transervis	353
6.	BERČIČ Božo
Transservis	345
7.	BANDUR Ivan
Tiskarna	337	"
8.	LEBER Igor
Transservis	322
lahko edino DSSS kompletirale ekipo, ki mora biti zastopana s tekmovalci obeh spolov. Ekipno je torej zmagala DSSS, ki je zbrala 302 točki.
POSAMEZNI IZIDI — ŽENSKE 1. KIRBIŠ Jelka
DSSS 2. PODBREZNIK Jožica	53 točk !	
DSSS 3. AMBROŽ Janja	64	It
DSSS 4. ROGELJ Tatjana	67	II
DSSS 5. DREVENŠEK Anica	74	tt
DSSS	76	tt
POSAMEZNI IZIDI — 1. ŠTEGAR Edi	MOŠKI	
Tiskarna 2. KOS Branko	59	tl
Transservis 3. PURG Milan	60	It
Transservis 4. ŠPRAH Dušan	60	
DSSS 5. MLAKAR Cirili	60	tt
DSSS 6. ŠAFRANKO Anton	61	tt
TOK 8. VIDOVIČ Vili	61	
Tiskarna	62	tt
Tokrat so zatajili favoriti iz DSSS, saj je lanski zmagovalec Franc CIGLAR pristal šele na
9.	mestu. Ni mu uspelo ponoviti lanskega dosežka (51 točk) s katerim bi bil tudi tokrat zmagovalec. Tiskarna bi tokrat lahko ekipno zmagala, če bi imela dve ženski v svoji ekipi. Verjetno bodo prihodnje leto kompletni. Ravno zaradi pripadnic ženskega spola pa je kljub slabim dosežkom moških slavila ekipa DSSS.
Zelo številčni so bili nogometaši. Prijavilo se je kar osem ekip, ki so bile v predtekmova-
Oh, ko bi luknja bila vsa večja!
Udeležencev v mini-golfu je bilo tokrat manj, kot ponavadi. Temu je verjetno botroval nekoliko pozen termin (18/6-1982, pa še petek je bil povrhu, ko se vsi navadno odpravijo na vikend). Na splošno bi morali v bodoče izbiri terminov posvetiti več pozornosti in jih pametneje določiti. Sodelovalo je le 21 ženskih in moških tekmovalcev, pa še to pretežno iz DSSS, tako, da so
nju izžrebane v dve skupini. Mesna industrija je sodelovala z dvema ekipama. Zapetljaji so nastali pri žrebu. Organizator ne bi smel obeh ekip Mesne industrije dati v eno predtekmovalno skupino. Zaradi tega je prišlo do dogovora rezultata med tema dvema ekipama, ki sta za nameček šele v zadnjem kolu odigrali medsebojno srečanje. Zgle-
(Nadaljevanje na 14.strani)
PRVEMSTVO PERUTNINE V RIBOLOVU
Tekmovalcev dež ni motil, kaj pa ribe?
Za letošnje prvenstvo Perutnine v ribolavu je bilo zanimanje večje kot prejšnje leto. Na zbornem mestu se je zbrMo vsaj 30 ribičev. Tekmovanje se je pričelo ob dogovorjeni uri im je trajalo dve uri, kljub občasnim padavinam. Vreme je bilo precej slabo, enako kot prejšnje ileto, ribe niso bile najbolje razpoložene, zato tudi rezultati niso bili posebno dobri. To na potek tekmovanja in dobro razpolženje tekmovalcev ni vplivalo, saj dober ribič ulovi ribo tudi takrat, ko so ribe na »dopustu«.
Po dveh urah je bilo tekmovanje končano in tekmovalci so se zbrati v krogu, pričelo se je tehtanje ter ugotavljanje rezultatov. Med ekipami je z velikim naskokom zmagala Mesna industrija, s 13,3 kg rib, na drugem mestu je ekipa TOZD Commerce 3,7 kg rib in na tretjem mestu Tiran servis s 3,4 kg rib.
Med posamezniki je bil najuspešnejši Ivan iKifseljak iz Mesne industrije. Ulovil1 2 3 4 5 6 je 12 rib, v skupni teži 6,5 kg, na drugem mestu je Viktor Rebernak s 6 ribami (3,7 kg) in na tretjem mestu Ivan Malnar s 7 ribami (3,1 kg).
Prva tri mesta so zasedli predstavniki Mesne industrije, kar je prineslo zmago njihovi ekipi.
Med tekmovanjem so se dogajale 'bolj ali manj zanimive ribiške zgodbe, katere se ponav-ijajo iz leta v leto. S trnkov je ušlo precej velikih rib, kar je že običaj. Nekateri posamezniki nad lastnimi rezultati niso bili navdušeni, pa tudi vidno razočaranih ni bilo.
Bilo pa je precej tekmovalcev, ki so imeli po tekmovanju prazne mreže, zakar pa so krive ribe in ne ribiči. Zato pa je ostalo v Dravi veliko rib, ki bodo morale počakati na naslednje leto, ko bomo ponovno tekmovali.
Letošnjima zmagovalcema' e-kipi Mesne industrije in tov. Ivanu Kiseljaku čestitamo za osvojitev prvega mesta. Oba naslova sta prišla v roke najboljših.
CA
(Nadaljevanje s 13. strani)
da, da so jim jugoslovanski prvo — in drugoligaši bili lep vzor. Upajmo, da organizator ne bo ponovili takšnega spodrsljaja ter bo tekmovanje v bodoče korekt-nejše.
Iz prve skupine sta se v finalni del uvrstili ekipi Mesne industrije, iz druge pa Transsen/is in Farme-TOK. Finalne borbe teh štirih ekip so dale končno' uvrstitev v malem nogometu:
1.	MESNA INDUSTRIJA II.
2.	TRANSSERVIS
3.	FARME — TOK
4.	MESNA INDUSTRIJA I.
5.	DSSS
6.	TISKARNA
7.	TOVARNA KRMIL
8.	COMMERCE
Pri pazljivem branju rezultatov boste opazili, da se Farme-TOK, to je Kooperacija pojavljata skupaj. Eni kot drugi nimajo dovolj tekmovalcev, da bi lahko sestavili ekipo zato so se za tekmovanja združili. Tak sistem priporočamo tudi v bodoče manjšim OZD, ki imajo premalo športnikov, čeprav je zaželjena čim večja udeležba.
Torej iletošnje tekmovanje v počastitev dneva perutninarjev je za nami. Ni bilo vse v najboljšem redu, bife so napake, ki [jih ibo organizator prihodnje leto verjetno odpravil. Na vas pa apeliramo, za še večjo 'udeležbo.
A. K,
Na delovni praksi
Uvedba usmerjenega izobraževanja v srednjem šolstvu nalaga organizacijam združenega dela, da omogočijo dijakom vseh usmeritev opravljanje prizvodne-ga dela. Na TOZD Perutninske farme je 26 dijakov v mesecu marou v delovnih enotah Sela, Kidričevo, Trnovci in Turnišču (Valilnica) opravilo 10 dnevno proizvodno delo. Po uvajalnem seminarju, ki je obsegal predstavitev delovne organizacije in predpisov varstva pri delu se je proizvodno delo pričelo v objektih ipri vzreji [piščancev, [kokoši, valjenju DSP ipd.
Njihovo ovajanje fin delo je spremljaj usposobljen inštruktor proizvodnega dela.
Tudi v TOZD Mesna industrija so prebili led na področju proizvodnega dela, ki so ga opravljali bodoči živilski delavci.
Nespremenjena pa je ostala praksa opravljanje obvezne in neobvezne počitniške prakse dijakov in študentov v času šolskih počitnic za razna dela v proizvodnji in administraciji. Število praktikantov (100) nam daje garancijo, da delavcev tudi v bodoče ne bo primanjkovalo, saj jih le 15 opravlja obvezno prakso v administraoiiji.	M. M.
SINDIKALNA DELEGACIJA IZ NEMČIJE
Dne 6. julija je Slovenijo obiskala delegacija sindikatov kmetijske dejavnosti iz Zvezne republike Nemčije. Delegacijo je vodil podpredsednik sindikatov kmetijske dejavnosti ZRN, spremljala pa sta jo še podpredsednik sindikatov kmetijske dejavnosti Jugoslavije in predsednik slovenskih sindikatov kmetijske dejavnosti.
Namen obiska je bil, utrjevanje odnosov med sindikatoma dejavnosti obeh dežel. Med obiskom si je delegacija ogledala več kmetijskih delovnih organizacij v Ptuju, Mariboru in Žalcu.
Delegati iz Nemčije so se najbolj zanimali, kako se vključujejo kmetje v družbeno proizvodnjo, zato so tudi obiskali našega kooperanta Slavka Črnko v Krčevini pri Vurbergu. Ogledali so si še klavnico perutnine, v popoldanskem času pa nekatere TOZD Kmetijskega kombinata.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič, Marija Pešec. Glavni Urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Bokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD
Ptujska tiskarna, Ptuj.