Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. V soboto, dne 20. julija, se je zaključilo zasedanje državne poslanske zbornice. V četrtek poprej se je razpravljalo o proračunu poljedelskega ministerslva in se je par poslancev krepko potegnilo za kmetiški stan. V petek je pa bil razgovor o pravosodnem ministerstvu, v soboto pa tretje branje državnega proračuna, ki je bil ves v^prcjet s 185 glasovi proti 86; torei ludi nova celjska gimnazija. Vse kričanje nemških zagrizencev proti tej sluvenski zahtevl je bilo zaman. Tudi je pretekli teden bil dognan civilno-pravdni red. Češko. Praga išče posojila 2 milijonov. — Na trgu sv. Vaclava v Pragi nameravajo postaviti spomenik krivovercu Janu Husu. — Dne 19. julija se je pripeijalo v Prago na narodopisno razslavo 200 Bolgarov. Moravsko. Mladočeški klub je vsprejd ponudbo moravskih Staročehov za zjedinjenje; sicer pa popustil odločitev izvrševalnemu odboru v Pragi in moravskemu izvrševalnemu odboru. Štajarsko. Državni poslanec Ijubenske trgovske zbornice, dr. Peez, je odložil poslanstvo, ker ni hotel glasovati zoper državni proračun in celjsko gimnazijo. Koroško. Toča je napravila škode v Brežah, Št. Salvatoriu in ZelCah za 355 tisoe gld. — V Gelovcu nameravajo nekateri meslni odborniki ustanoviti mestno hranilnico. Kranjsko. Vojaška bolnišnica v Ljubljani je vsled potresa tako poškodovana, da se ne da popraviti; zato se bode nova bolnišnica zidala na prostoru, ki ga bode dala občina. — V Tržiču se ne morejo izvoliti župana in svetovalcev; zato opravlja občinske zadeve državni komisar. Dalmatinsko. Deželnozborske volitve se vrše dne 7., 10. in 12. septembra. Prvi dan je odločen za kmečke občine, drugi za mesta in trgovinsko zbornico in zadnji za veleposestnike. Hrvatsko. Svetli cesar so na prošnjo bana obIjubili, da pridcjo v sredi oktobra v Zagreb. Pri tej priliki se bodeta slovesno odprla novo gledališče in nova gimnazija. Bosensko. Vlada je bojda dobila vznemirljive vesti iz Novega Pazarja. Izvedela je, da so se prikazali razni vodje uslaje iz I. 1885. Vlada je naročila vojaškim in žandarmerijskim poveljnikom, da naj o vsefri, kar zapazijo, takoj poročajo deželnemu poveljniku v Serajevo. Vnanje države. R i m. Sv. oče so izdali pismo belgijskim škofom, v katerem jih pozivajo, naj skličejo shod. Na tem sbodu se naj pogovorijo, kako naj belgijski katoličani zanaprej složno postopajo. Belgijsko. Dne 21. julija je kralj Leopold otvoril v St. Gilles krajevno razstavo. Pri tej priliki je kričalo po socijalistih in radikalcih nahujskano ljudslvo: »Proč s šolsko postavo!« Po tej postavi se namreč naj otroci v šoli uče krščanskega nauka, ako slariši to želijo. Ko so nato kaloliški dijaki zaklicali »živio kralj!« nastal je grd pretep. Angleško. Do torka je bilo za poslance iz- voljenih 350 unijonistov, 111 liberalcev, 7 parnelitov, 53 antiparnelitov in 2 delavca. Vsled te volitve ima novo mirusterstvo močno večino. Rusko. Dne 17. julija je car Nikolaj vsprejel bolgarsko odposlanstvo. Gar je rekel, da ni nikdar dvomil o odkritosrčnosti naroda bolgarskega in da ga hoče varovati tudi v bodoče. — V istera času je bila v Petrogradu tudi abesinska depulacija iz Afrike, ki je tudi prosila mskega varstva. Bolgarsko. Knez Ferdinand biva v Karlovih varih na Geškem. — Oni četrtek je umrl Stainbulov, in v soboto so ga v Sredcu pokopali. Pri pogrebu je ljudstvo razsajalo, celo nateplo nekatere zastopnike tujih držav. Nesrečna smrt Stambulova utegne imeti žalostne posledice za Bolgarsko. Srbsko. V Kupriji je minoli teden dvanajst oboroženih mož ubilo župana in občinskega tajnika. Sploh pa je javna varnost na Srbskem jako mujhna. Vsled tega je skupščina sklenila postavo proti hajdukom ter dne 22. julija dovršila posvotovanje. Turško. Ustaja v Macedoniji se vedno bolj razširja. Dne 10. julija je bil blizu Skoplja hud boj med Turki in ustaši, v katerem je bilo mnogo Turkov ubitih, pa ludi drugodi je bilo več bojev. Turki so vsled tega pomnožili vojake. Pa ne le v bolgarskih, tudi v grških krajih v Macedoniji se povsod pripravljajo na ustajo, ker upajo na pomoč z Grškega, kjer se je ustanovilo drušlvo macedonskih bojevnikov, ki šteje nad tisoč udov.