Listek. V Crtice iz zgodovine našega naroda. Pravne razmere. Med Slovani je vladala stroga enakopravnost; plemenite rodbine so sicer uživale visje spoštovanje, a niso imele nikakih predpravic. V zborih so bili vsi glasovi enakoveljavni, in sodnjiskemu odloku se je moralo ukloniti vse. Ženske so se, kakor smo že spredaj rekli, smatrale za bitja, moškitn enakoveljavna, one pa so se tudi z moškimi udeleževale vojsk. Vendar Slovanom tudi robstvo ali suženjstvo ni bilo tuje; sprejeli so ga namreč pozneje po zunanjem zlasti germanskem vplivu. Sužnji so jim bili prvič zajetniki, drugič pa tisti, ki so bili radi kakega zločinstva na to družabno stopnjo obsojeni. Toda zajetniki so ostajali v suženjstvu le določeni čas; ko je ta bil potekel, se jim je dala prostost, ravnalo se je ž njimi kakor s prijatelji, da, bili so celo sprejeti v kolo ognjiščanov, če se niso raje vrnili v domovino; v zadnjem slučaju so se pač morali odkupiti. Kar se tiče ravnanja z zajetniki, ga ni bilo naroda, ki bi bil postopal toli CloveSko in plemenito. Stalne uredbe in z a k o n e so Slovani imeli že spradavna. Ohranjevali so se napisani na deskah, ljudstvo pa jih je nosilo v spominu. Da je to bilo laglje, pomnilo si jih je v obliki pesmi in prislovic. Pravno oblast je izvrSeval starejSina oziroma župan, v večjih stvareh pa zadnji le s sodnim odborom, ki ga je pleme določilo izmed tistih, ki so bili na glasu, da zakone najbolje poznajo. Pravzaprav je po natančnem preiskavanju in zaslišanju prič sodbo izrekel zbor, in župan jo \o, razglasil; ali ni dvoma, da je pri sklepanju sodbe njegova beseda bila tehtna. Zakon je bil zločincem, zlasti tatovom, ubijavcem in morivcem jako strog. Poleg druge pokore se je naložčvala še odškodnina. Običajna je bila tudi prisega; rotili so se pri tej bogovi od Svaroga dol do dedov. Pravo je bilo sveto, ker se je smatralo za dar božji. Pozneje se je v slovansko pravo pomešalo mnogo tujega, zlasti germanskega. Po Slovanskem je bilo občno, da so zadruge v pravnem oziru iamčile za vse, kar se je na katerem ozemlju dogajalo. Ce je n. pr. kdo bil napaden in zaklical »Pomozite mi!« so vsi zadrugarji bili dolžni, priskočiti na pomod. Ako se ni zgodilo, se je smatralo, da so zločina krivi vsi, in so posledice tudi zadele vse. Ce je zločinca bilo treba iskati, je običajno jamčil sosed za soseda; za kogar ni hotel jamčiti nikdo, ta je veljal za krivega. Ce ni bilo prič ali se iz drugih vzrokov ni dala resnica dognati, torej le v skrajnem slučaju, se je razsodba prepustila neposredno bogu, seglo se je k takozvani sodbi božji. Slovan je namreč bil prepričan, da bog nedolžnika varuje, in da v to svrho celo ustavlja prirodne moči, torej dela čuda. Vršila se je sodba božja na tri načine, ali s pomočjo ognja, ali s pomočjo vode, ali pa po dvoboju. V prvem slučaju je moral zatoženec v roki držati žareče železo, ali bos po takem hoditi, ali pa tudi golo roko vtakniti v vrelo vodo. Crez nekoliko dnij so prišli sodci rane gledat; ako so bile cele, tedaj je veljal zatoženec za nedolžnega, ako niso bile, za krivega. Kadar se je božja sodba vršila z vodo, so zatoženca z zvezanimi rokami vrgli vanjo ; če ni utonil, spoznali so ga nedolžnim. V slučaju uboja ali umora Je veljala stara šega, da se zločinec izroCi oni zadrugi, ki je člana izgubila. Mnogokrat pa se je zločinčeva zadruga tega branila. V takem slučaju je šla zadruga nad zadrugo z orožjem, in vnel se je srdit boj. To se je zvalo o s v e t a, ki se je po poganskih verskih nazorih sraatrala za dolžnost. Boj je le izostal tedaj, če je ubojnikov rod plačal od- škodnino, s katero je razžaljena zadruga bila zadovoljna, seveda če je ta sploh odškodnino sprejela. Kakoršna je že človeška narava, če je ne brzda pravo verstvo, je tudi pri naših pradedih navadno ena osveta rodila drugo, in često klanja med zadrugama ni bilo prej konca, dokler ni bila ena stran do malega pomorjena. Temu se je prihajalo v okom s sodnijskimi boji, ki so se namreč po doloCbi sodnega zbora vršili le med dvema ali nekaterimi, v to svrho na obeh straneh v enakem številu izbranimi. Kakor smo videli, je bilo pravo pri starih Slovanih lepo razvito; torej smemo verjeti, da so pri tolikih naredbah, ki so služile v prava varstvo, bile tudi pravne razmere v obče ugodne. Znanost in umetnost. Skandinavci in Grki že v drugem stoletju po Kr. r. o Slovanih pravijo, da je pri njih najti mnogo znanosti in prosvete; ali to je malone tudi vse, kar se v tem oziru v6 o naših pradedih; tukaj vir jedva kaplja. Dasi delitev v letne čase in meseee ni bila točna, dokler se niso seznanili z rimskim koledarjem, vendar ni dvomiti. da so nebne prikazni opazovali pozorno in torej tudi zvezdato nebo poznali dubro. Saj so zverokrog celo častili. Kot ljubitelji prirode so rastline razločevali natanko, in vsakemu jih. je bilo dobro znanih veliko število; posebno so se pa zanimali za zdravilne; kot zdravitelji ;so bili stari Slovani na glasu. Naravno je dalje, da so tudi rudnine in živali dobro poznali dol do nairečjih vrst. Ali so stari Slovani že p i s a 1 i ? So, toda ne smemo misliti, da s tinto in peresom na papir; tudi besed niso razdelievali v glasove ter zaznaraovali črk. Ampak izraževali so vsebino stavkov s podobami, ki so je vrezavali v deske in z barvami popisovali. Beseda »pisan« pri nas Slovencih še danes pomenja toliko kakor »mnogobarven«; n. pr. pisana srajca, pisanka. Tako pisavo nahajamo tudi pri drugih narodih in je torej nimamo smatrati za kaj posebnega. Služila ie našim prastarišem bržkooe le za to, da so se ustaljali zakoni. Govoreč o umetnostih, slobodno spominjamo, da so se izdelovali raznih božanstev kipi in podobe; toda v koliki meri so ti izdelki odgovarjali zahtevam umetnosti, o tem nara dHnes še ni sodbe. Zato pa sta se tembolje negovala p e sništvo in petje. Danes hodita ti dve umetn isti vsaka svojo pot, a naši prastarisi si ju ločenih irso mogli misliti. Besedilo pesmi se ni nikdar recitovalo (govorilo), ampak vedno le pelo. Zato nam še danes beseda »pesem« zaznamuje ravno tako besedilo v vezani besedi, kakor napev sam, ali pa tudi oboje skupaj. Pevalo se je pri starih Slovanih o nairaznovrstnejših prilikah: pri daritvah, pri delu, pri gost6h, v boju, skratka silno mnogo, toliko, da so se v tem razločevali od vseh drugih narodov; in še danes velja, da ga ni naroda na svetu, pri kojem bi bilo toliko naravnega in toli čistega, srčnega pesništva kakor pri Slovanih. Pri Serbohrvatih je malone vsak pesnik; njih narodno pesništvo pu \e tudi prvo na vsem svetu. Pevali so stari Slovani pobožne pesmi in sicer obredne, proslavljali so v vzvišeni vezani besedi svoje junake, izlivali pa tudi v verze in melodije čustva svojega srca. K pesništvu imamo še tudi šteti nebroj pravljic. pripovedek, povesti in ugank, katere je živa slovanska domišljiia bnula brez konca, Mnogo tega se je ohranilo do naSih dni. Naravno je, da je narod, ki je tako rad peval, tudi vrlo gojil g o d b o. Rabile so poleg ostrunjenih godal, podobnih tamburam in plunkam (harfam), razne vrste tromb in piščali. Služila je pa godba menda največ plesu, kajti plesali so stari Slovani strastno radi.