Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na lato. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne*. I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/aG. uri popoludne. ? Ljubljani v soboto 18. aprila 1891. Letaiilc XIX. Volilci! Poklicani ste v bližnjih dneh, da izpolnite svojo volilno pravico in dolžnost v mestni zastop ljubljanski. Skrbite, da bode prišel volit vsak, ki ima volilno pravico. Zakaj tožiti o hudih davkih, o občinskih dokladah nič ne pomaga; treba je le voliti može, kateri bodo zapisali kot mestni vaši zastopniki na svojo zastavo besede: Ljubljani je potreba pred vsem varčnih gospodarjev, ki bodo skrbeli za red in olepševanje bele Ljubljane, ki se bodo pa 'pri tem vedno ozirali na mestne davkoplačevalce, ter ne bodo trosili denarja tam, kjer tega ni potreba. Volilci, ne dajajte se preslepiti z nobenimi še tako medenimi besedami, volite soglasno od katoliško-političnega društva priporočene kandidate; razločno zapišite njih imena na svoje glasovnice, kakor jih zgoraj berete. Gospodje volilci Ljubl janskega mesta t Pridite ob določenih dnevih v polnem številu na volišče in soglasno oddajte svoje glasove imenovanim gospodom, od katerih morete pričakovati, da bodo, ako jih izvolite, vspešno zastopali vaše koristi v mestnem zboru ljubljanskem. Pri volilnem shodu katoliško-političnega društva v nedeljo dne 12. t. m. so v obilnem številu zbrani volilci soglasno za volitve v mestni zastop ljubljanski, ki se vrši za tretji razred v ponedeljek, dnč 20. aprila proglasili sledeče kandidate: Ivan Dovgan, mizar; Andrej Kalan, stolni vikar in posestnik; Ludovik Ravnikar, upok. c. kr. dež. sodišča svetnik. Odbor hatol. političnega društva. Politični naši otroci. Odkar se vrše volitve v občinski n&rodni zastop ljubljanski, ni bilo zanimanje tako veliko in vsestransko, kakor ravno letos. Vzroka temu živahnemu gibanju ni nam treba daleč iskati. Javna tajnost je bila, da se morajo razmere pri mestni upravi pre-drugačiti na ta ali oni način, kajti prepričan je vsak že, da tako ne more in ne sme na dalje iti. Toda javno tega pripoznati se ni nikdo drznil, na mero-dajnem mestu povzdigniti svoj glas se ni nihče upal, bodi si iz osebnih ozirov, bodi si iz pomisleka, kaj poreko narodni naši nasprotniki, ako jim odkrijemo rane našega narodnega telesa. Gospodom, ki imajo vplivno besedo v občinskem zastopu, je gotovo znano, da ni bilo glede rešitev aktov, sklepov občinskega sveta, uprave i. t. d. javno ničesar slišati, k večemu stavila se je včasih kaka nedolžna interpelacija. Vse je teklo v starem tiru, ali v resnici je bila stagnacija, in vsaka stagnacija je nazadnjaštvo, in nje neizogibna posledica razkrojitev. Ako bi gospodje imeli pogum javno kazati na rane svojega telesa, ob enem pa tudi sredstva navajati, da se te zacelijo, ne prišlo bi tako daleč. R»vno ker imamo za sedaj sicer neškodljivega ali vendar tem bolj pazljivo opazujočega nasprotnika, morala bi biti sveta dolžnost narodnega zastopa vsestransko tako postopati, da bi ne mogel očitati trohice nemškutar, še manj pa narodujak Toda žal, temu ni tako; uvela se je neka diktatura, katera je odstranila s kruto silo vsako še tako skromno opozicijo ter si prisojala edino odločevalno besedo. Nema vsakdo železnih živcev, da bi v takem nehvaležnem boju vstrajal, in marsikateri trezno misleči človek se je rajši umaknil, nego da bi se izpostavil v slučaju opozicije včasih ne finim napadom. Tako je nastala diktatura nekaterih gospodov, in ti so neomejeno vladali s pomočjo večine svojih tovarišev, kateri so jim slepo sledili ter smatrali teh diktatorjev mnenje kot edino resnično. Toda vsaka sila do vremena. Iz zgolj stvarnih razlogov ustanovila se je opozicija, ki se ni ustrašila povzdigniti tudi javno svoj glas. Dokaz, da je ta opozicija opravičena, je nje odmev. Kakor razdraženi sršeni, če jim gnezdo razdiraš, začeli so prizadeti gospodje pikati, in ker niso imeli stvarnih razlogov, da bi ovrgli trditev opozicije, pričeli so drugo ne baš priporočila vredno taktiko, katera ima v časnikarstvu svoje posebne ime. Pričeli so se osebni napadi v njihovem glasilu, »Slov. Narodu". V olikani družbi je privatno življenje sveto, in človek, ki je le količkaj dostojen, ne bo privatnega življenja vtikal v politiko. Toda temu glasilu je vse jedno; še en korak in »Brus" in »Slov. Narod" LISTEK. Nedeljske misli. XXVI. »Habemus" se razlega sedaj po onih miru-željnih krajih, kjer smo se bojevali in obrekovali še pred kratkimi tedni za sedanji bojeviti državni zbor, kateri pozdravljamo danes v sedanjem njegovem še nedolžnem krilu. Najbolj zanimiv je v tem našem najnovejšem političnem rojencu slučaj, da se je rodil brez gotove večine, a da potrebuje večino vsaj »von Fall zu Fall", če hoče živeti svoje sicer kratko šestletno življenje. Zaradi tega sodimo, da bode hodil »na zajutrek" k bogati in nekdaj tudi mogočni nemški levic , k kosilu k poljskim plemičem in če ne bode drugače, bode večerjal včaii tudi v Hohenvvartovem ali pa konservativnem klubu, kjer se bodo zbirali bajž vsi oni politiki — ki se bojujejo za vsako naj manjšo politično drobtinico »von Fall zu Fall". V poslednjo politično »ljudsko kuhinjo" bodo zahaiali tudi naši gg. poslanci »von Fall zu Fall", namreč tedaj, kedar bode potrebovala vlada njihovih glasov, da se »prekadi" ta ali ona priporočena postava in kedar se bodo spomnili našega preljubega devetnajstega odstavka, ki stoji še vedno brez lastnega podstrešja pod »nemškim kapom". Dalje moramo zabelježiti, da so se »jeden pot" tudi naši liberalni Nemci »prifrknili", rišoč nam že j »a prioii" s svojo domišljevano večino »mene tekel" na steno, ter narekavali vladi, s katerimi pogoji prevzamejo vladanje v lasten zakup in garantovali, | da nosijo potem vsi »avstrijski Slovani" v jednem I letu njihove »Zipfelhaube". Celo že davnaj »regierungsmiide" baron Wid-mann slovenskega sladkega spomina je pritekel pri tej priložnosti iz svojega prisluženega Tuskuluma v jedni sapi k svojim nekdanjim Tirolcem ter prosil za državnozborski, »recte ministerski" mandat, ako-ravno je trdil pred kratkim ravno istim Tirolcem v deželnem zboru, kakov glavobol mu provzročuje konservativni tirolski zrak. Tako in jednako se je rodila iu pričela naša nova šestletna bojna doba, o kateri daues še vedno ne moremo trditi, koliko političnih računov, obljub in junaških dejanj se je že podpisalo »in bianco" iu koliko gradov se zida na medvedovo kožo. Dočim je naša politična konstelacija podobna Kočevarjevemu košu »von Fall zu Fall", »hoch oder nieder" in brez magnetne igle, jeli so se prikazovati v naši ožji domovini vse hvale vredui iu odločni duhovi. Najprvo moramo konstatovati, da so se ravnokar uvaževale velike zasluge ljubljanskega »Brusa" za moderno estetiko in človekoljubje, in da se je zaradi tega javno vzidal v peti ogelni kamen dunajske »Slovenije", ki bode pričal še čez 4000 ali več let, na kako visoki stopnji omike je živel neki rod v Ljubljani v predpotopni dobi. Dalje bodo izvedeli naši pozni potomci, slovenski namreč, ako se nam jih bode kaj rodilo, kakov boj smo bili Slovenci v devetnajstem veku za slavo in pa smešnost svojega, kakor trdimo, po tujčevi peti teptanega imena. Poslednje namreč, kar se tiče tujčeve pete, pripoznajmo vsi radovoljno pri belem dnevu, da nas ni zaničevala in teptala niti turška podkev tako, kakor se zaničujemo in ponižujemo v svojih »leibžur-nalih" baš sedaj mi sami. Najbolj žalostno je, da gleda poldrugimilijonni slovenski narod mirno, kako mu pljujejo nekatere izgubljene in havarirane eksistence v obraz, ter plačuje celo njihov slovstveni »amonijak". A kako naj sodimo ostro o svojih »slavnih", če nam tudi naši duševni slavčki prepevajo melodije, katerih glas nam ubija najlepše idejale naše mladosti. Dočim smo nekateri Slovenci tako predrzni, da se upiramo z vsemi svojimi močmi nemškemu državnemu jeziku, adoptujejo ga naši slavni in preučeni »slavisti" za svoj dvorni in prisrčni jezik. V isti ni ginljivo se čitajo ginljiva Miklošičeva in Jagieeva nemška osobna pisma, s katerimi si voščila dobro jutro in dobro srečo; a najbolj ginljiva pri tem je sodba najmlajšega našega gimnazijca, ki gleda na takem narodnem odru, kako nična in goljufiva je idealnost njegovih klasičnih junakov, in se prepričuje, da siva vsa je teorija, a praktičnost in elastika jedino zeleno drevo življenja. S v i ft i j a n e c. si bodeta podala roke ter se javno pred občinstvom pokazala kot »par nobile fratrum". Žalostno je že čitati najstarejši slovenski dnevnik, ki je svoje dni bil res v pravem pomenu besede glMttfo slovenskega naroda, a je zdty tako nizko padel, in ž njim gospodje, ki imajo pri tem listu merodajno besedo. »Qui tacet, conseotire videlor." IJfjh vedenj* je že tako naivno, da jih popolnoma opravičeno smemo imenovati politike otroke. se pfe vendar tako jezč? Zaradi opozj^o? Oposittja mor* biti, kajti brez o,pazieijo ni nftprodta, 'ft fcft slavij francoski državnik Talleyrand izjavil je, da si on sam ustanovi opozicijo, ako jo ne najde v zbornici. Toda opozicija mora biti dostojna, moška, ne z osebnimi, s stvarnimi razlogi mora priti pred občinstvo in dokazati tudi stvarno svojo trditev. Ali smo mi morebiti kaj druzega storili? Nesmo li navedli stvarnih tehtnih razlogov ? Ali je kdo le ovrgel eno besedico naših trditev? To so le formalnosti, dejali so, te se lahko odpravijo. Za Boga, zakaj jih pa neste odpravili ? Saj ste vedeli, da ti nedostatki obstoje že leta in leta. Stvarno se mora delati, in vsakdo od prvega do zadnjega mora storiti svojo dolžnost, potem bo narodna stvar pridobila in razmere v mestni hiši se bodo zboljšale. Politične otroke imenovali smo nekatere gospode baš zaradi njih otročjega nepremišljenega vedenja. Kedor čita v »Slov. Narodu" te osebne, iz privatnega življenja vzete napade, ki trezno mislečemu ne dokazujejo ničesar druzega, nego nizko stopinjo omike in podlo mišljenje, temu pride nehote na misel otrok, ki se je udaril ob mizo in v svoji otroški jezi prične s palico udrihati po njej, češ, jaz ti bom že pokazal. Ravno na tako otroško udrihanje po opoziciji naletimo sedaj skoraj vsak dan v „S1. Nar.". Tu čitamo n. pr.: »Kapelan Kalan leta okolu, da mu kar škrici vihrajo, kapelana oblaka smo že ožigosali, g. dr. Gregorič pa zanemarja svojo prakso, kakor sta nam povedali dve osebi." Pač čudne pojme imajo „Narodovci" o politični dostojnosti! Ali so to stvarni ugovori proti trditvam opozicije, da so mestni proračun, računski zaključki, redne seje občinskega sveta itd. na mero-dajnem mestu deveta briga, ali so to protidokazi glede na organizacijo mestnih uradov, poslovanje nekaterih odsekov, nerešene akte in sklepe, glede na uporabo preostanka vodovodne doklade? Ali bi ne bilo bolj moški, ko bi priznali istino, da bi se z vzajemnim resnim delom odpravili ti nedostatki in vredila mestna nprava? Toda tako plemeniti neso ti gospodje. Namesto stvarnih protidokazov vihte v desnici cepec, raziskujejo in obrekujejo nasprotniku zasebno življenje, češ, »semper aliquid haeret", dasiravno sami nosijo na temenu maslo, katero bi tudi mi lahko raztopili, da bi se jim vlilo po lici. Mislijo si, ker mu drugače ne moremo do živega, oplašimo ga na ta način in škodujmo mu, ker se vtika v naše račune in načrte. Mi smo tukaj, inteligenca, kateri se mora uklanjati slovenski narod in »nazadnjaški" naši pro-tivniki v mestnem zastopu. To so »hauerji" otroške jezice. Le tako naprej, s časom se bodete ujeli ter osramotili pred vsem svetom, ker stranka, ki se poslužuje tacih sredstev, nema obstanka. —č. Politični pregled. V Ljubljani, 18. aprila. Notranje dežele. Poljaki in levičarji. Zjedinjena levica gojila je dolgo nado, da jo bodo Poljaki podpirali. Sedaj so pa jim pa vse nade splavale po vodi. Poljaki so že jasno pokazali, do hočejo hoditi z grofom Hohenvvartom. Kakor je že znano, je vitez Ja-worski vzajemno z grofom Hohenvvartom predlagal, da se voli adresni odsek. Stvar je le formalna, ali je vendar večjega pomena, ker so s tem Poljaki pokazali, da hočejo hoditi z desnico. Nemški listi že sedaj prete, da levica ne bode glasovala za adreso, katero bodo sestavili desničarji, posebno zanjo ne bodo glasovali, če se bode v njej kaj naglašalo avtonomno stališče. Po tem takem je pričakovati, da se bodeta že v adresnem odseku razločili vladna stranka in opozicija in bode že adresna debata jasno pokazala, da se nasprotje mej desnico in levico ne da poravnati, naj si vlada še tako prizadeva. Mladočehi. Mladočeški listi so pred volitvijo pisali, kak upliv bodo imeli Mladočehi v državnem zboru in še sedaj neprestano trdijo, kako je vse od njih odvisno. Pri volitvah v odseke se je pa pokazalo, koliko upliva imajo. V odseke, kateri imajo po 36 članov, izvolili so po dva Ceha, dočim je poprej v take odseke bilo voljenih po 7 Cehov. Iz tega je pač razvidno, da se v državnem zboru mladočeški delegaciji ne pripisuje posebna važnost. Zadnja leta je Ceh bil drugi podpredsednik zbornice poslancev, pa tudi načelnik budgetnega kluba, sedaj se pa na i taka vplivna mesta volijo le drugi poslanci, češki 'narod hode, nadejamo se, kmalu spoznal, da je napak storil, ko je dr. Riegru izvil vodstvo iz rok. V«Am$« države. Bolgarija in Rusija. Vest, da misli bolgarska vlada zahtevati od Rusije, naj ji izroči morilce nfciftistra Belčeva, j«, bila nekako prenagljena. V Soiiji pa baj^ zves mislijo odposlati tako noto, kadar s« hodfr gotovo, dft so morilci zares že v Rusiji. Sedaj pa to še ni dognano. Morilci so znani bolgarski vladi po imenih in tudi vč, da sta dva prišla iz Carjigrada, dva pa iz Srbije, in da sta poslednja dva v Srbiji prej vse preskrbela, da bodo lahko ubežali skozi deželo, ali pa se skrili. V Srbiji je sedaj kakih 400 bolgarskih emigrantov brez vsakega posla, ki so vsi bili pripravljeni pomagati morilcem k begu. Po atentatu bila je nastala v Sofiji velika zmešnjava, občno se je mislilo, da je ta umor še le začetek večjih dogodkov. To zmešnjavo so porabili morilci, da so ušli. Poizvedbe so pokazale, da so morilci peš šli do srbske meje, potem se pa po železnici odpeljali v Belgrad Ali so naprej šli vkupe, ali so se razšli, ali so še v Srbiji ali kje drugje, ni ničesa znano. Bolgarska vlada je naprosila sicer hitro srbsko, avstrijsko in ogrsko vlado, da bi jih prijeli, ali dosedaj jih nikjer niso dobili. Nadaljujejo se poizvedbe, če bi bili v Rusiji, ali dosedaj se ni moglo nič gotovega izvedeti. Stvar je jako težavna, ker ruska oblastva ne pospešujejo, temveč le ovirajo poizvedbe. Pruski Poljaki. Novi pruski minister ni tako sovražen Poljakom, nego je bil prednik njegov. Dovolil je, da smejo ljudskošolski učitelji za naprej privatno poučevati otroke v poljščini, kar jim je bilo dosedaj strogo zabranjeno. Tudi v bodoče ne bodo več poljskih učiteljev premeščevali v nemške kraje, nemških pa v poljske, ker so se preverili, da s tem le škodujejo šolstvu. Polagoma bodo več poljskih učiteljev iz nemških krajev prestavili zopet mej Poljake. Vse to zares ni veliko, ali Poljaki so vendar veseli, da jih ne bodo tako več zatirali, kakor so jih dosedaj. Bismarckova kandidatura. Vsekako za Bismarcka ni posebno častno, da pride v ožjo volitev za državni zbor s socijalnim demokratom, naj tudi zmaga pri ožji volitvi. Tem manj bode mogel biti izvolitve vesei, ker more zmagati le s pomočjo velfov in naprednjakov, katere je tolikrat že proglasil za sovražnike nemške države. Berolinski listi pa celo pišejo, da še prav gotovo ni, da bi Bismarck tudi zmagal, in je še mogoče, da pade pri volitvi osno-vatelj mogočne nemške države in prvi kancelar njen. Minister8ka kriza na Portugalskem. Na Portugalskem je dalo ministerstvo svojo ostavko, ker nima upanja, da bi moglo v zbornici dobiti večino za pogodbo, katero je sklenilo z Anglijo zaradi afriških zadev. Po tej pogodbi je Anglija Portugalcem dovolila tako malo, da zares ne morejo biti zadovoljni. Bogata Anglija bi rada polagoma Portugalcem odtrgala vse ozemlje v Afriki. Nova portugalska vlada imela bode pa tudi jako težavno stališče, kajti ne bode mogla doseči ugodnejše pogodbe z Anglijo. LuksemburSko. Veliki vojvoda luksemburški hoče pokupiti privatna posestva pokojnega holand-skega kralja na Luksemburškem. Da bode pa mogel osnovati majorat (fidejkomis), kar sedaj po luksem-burških zakonih ni dovoljeno, hoče vlada predložiti zbornici o tem poseben načrt zakona. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 16. aprila. Pri nas imamo gledališko krizo. Naj nikdo ne misli, da dobimo morda radi tega v kratkem novo gledališče, za katero imamo nabranega denarja že čez 300.000 gld., nego se bode morda stari intendant, ki je krizo provzro-čil, nadomestil z novim, bolj previdnim. Znano je bralcem »Slovenčevim", kakšne nasledke je provzro-čila Doczijeva igra »Poslednja ljubezen" v prvem hipu. Madjarski dramatik Doczy pa je pozval tudi našega intendanta Knajzla, da se opraviči, kako je mogel dopustiti, da se njegova igra v vezani besedi, na zagrebškem gledališču predstavlja v prozi. Intendant se je hotel lepo oprati s tem, da je pisal Doczy-ju, večji del zagrebškega občinstva tako ne razumi iger v vezani besedi, pa smo »Poslednjo ljubezen" prirediti dali v prozi. To je bilo pa tudi za madjaronske člane gledališčnega odbora preveč. Njihov hrvatski ponos se je probudil ter so proti takemu ravnanju intendanta ugovarjali, da, celo na odgovor so ga pozvali, naj jim razjasni, ali je resnica ono, kar je on Doczy-ju v tej zadevi pisal. Intendant si ni mogel pomoči, nego je izjavil, da je sicer zares pisal Doczy-ju omenjeno pismo, ali da on ne misli z onim pristavkom vsega hrvatskega občinstva, nego one prebivalce, ki niso še popolnoma vešči hrvatskemu jeziku ter res težko verze raz-umijo. S tem je intendant priznal, da je res tako pisal, kakor je bilo po časopisih objavljeno njegovo pismo, ter je nedvojbeno razžalil ponos hrvatskega naroda, in odbornikom gledališčnim ni preostalo nič druzega, da se zahvalijo na svoji časti,. p* so to tudi v istini storili, ali še le potom, ko je intendant na svojo odgovornost proti odborovemu aafejjučku podelil zopet vseučiliščnim dijakom pravico na polovične karte za gledališčne predstav«. Ito tako se je osvetil eden drugemu, bode li p« gledališče imelo od tega kakšno korist, je pa dvojbopo. Ytudi znatiželjno, kako se bode to vprofcmjjo rešilh, kajti tako napetih odnošajev še nismo imeli v našem gledališču. Bržkone da bode sama vlada posredovala ter vprašanje rešila, kakor se spodobi. Naši boljši krogi se za glasbo in petje vedno jako zanimajo. Zdaj, ko ni opere več, prirejujejo se koncerti, ki se odlikujejo v umetniškem pogledu. Tako se je 13. aprila izvela od samih domačih sil glasovita Verdijeva »Messa da requiem" v dvorani »Kola". To znamenito glasbeno delo se je dozdaj slišalo le v največjih mestih, a mnogi je dvojil, da bi moglo pri nas vspeti. In vendar se je tako precizno pelo, kakor da je Verdi sam izvežbal in vodil pevce. To je najbolji dokaz o spretnosti naših pevcev in glasbenikov, med katerim imata največjo zaslugo pri tem Zaje in Stoki. Ce tudi so bile cene za to produkcijo morda pretirane, vendar se je velika dvorana popolnoma napolnila, a da se zadovolji občinstvu, ki ni moglo prisostovati prvikrat, ponovila se bode produkcija v sredo. Ko govorim že o glasbi, naj omenim še v kratkem zgubo, ki je zadela našo glasbo vsled smrti Jurja Eisenhuta. Pokojnik je bil rojen Zagrebčan ter se je že kot gimnazijalec bavil z glasbo ter nekaj prav mičnih napevov sestavil. Kasneje se je posvetil popolnoma glasbi, vendar pa v tem pogledu ni bil dovoljno podpiran ter ni dobil podpore za konservatorij, nego je nadaljeval svoje nauke na zagrebški šoli pod ravnanjem prof. Švarca. Tukaj in pa kasneje na Dunaju pod Storhom se je kot samouk tako izuril v glasbi, da je osnoval potem glasbeni orkester za narodno gledišče v Zagrebu. Od tega časa je ravnal on vsako večjo glasbeno produkcijo, pa so ga zatorej tudi zvali »zagrebškega Strauss a". V kratkem je postal dirigent pevskih zborov: »Kola", »Hrvatske Lire" in »Mer-kura", ter je bil povsod priljubljen. Njegov najboljši učenec je bil prerano umrli Krežma. Pa tudi kot komponist se je proslavil z mnogimi napevi, a posebno znamenita je njegova opera »Sejslav ljuti", ki se je 10 marca 1878 prvikrat pela v našem gledališču na splošno zadovoljstvo občinstva. Sestavljal je tudi drugo opero, „Peter Bačič", ali so le odlomki ostali. Tudi je poznat pokojnik po raznih napevih narodnih pesem, kot »Ustaj rode" itd., ter po krasnem valčku »Na Savi". Zadnjikrat je ravnal s koncertom v »Kolu" 9. januvarija t. I. Kmalu za tem je umrl na veliko žalost hrvatskega naroda ter bil pokopan na splošnem pokopališču, kamor ga je spremilo mnogobrojno občinstvo in vsa pevska društva z glasbenim zavodom na čelu. Naj počiva mirno v hrvatskej zemlji, katero je tako lepo proslavil s svojimi kompozicijami! Dnevne novice. (Gospodu deželnemu predsednika barona Win-klerjn) je danes mnogo boljše; vnetje prsne mrene več ne narašča. (Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči kratko sejo. V imenu finančnega odseka je poročal odbornik dr. Starč ob instaliciji vodovoda v novi mestni vojašnici ter nasvetoval, naj se iz zdravstvenih ozi-rov in zaradi ognja vpelje vodovod v novo vojašnico, kar bi stalo 1200 gld., ker bodo vojaki brezplačno pomagali pri delu; instalacijska dela pa se oddado potem omejene konkurence ter povabijo vsi instalaterji; troški naj se pokrijejo iz loterijskega zaklada. Ti nasveti so bili sprejeti. Odbornik Valentinčič je poročal o prošnji gimnazijskih ravnateljstev glede prepustitve prostora za igrišče ter nasvetoval, naj se v ta namen prepusti travnik za kolizejem med železnico in novim drevoredom. Odbornik dr. vitez Bleiweis dostavi, naj bi se ta svet sploh prepustil občinstvu za otroško igrišče. Mestni zastop je sklenil, da se omenjeni prostor prepusti ob sredah in sobotah dijakom, ostale dni občinstvu sploh za igrišče. (Koncert »Glasbene Matice".) je v redutni dvorani danes v soboto dnd 18. aprila 1891. leta. (Dalje v prilogi.) Priloga 87. štev. »Slovenca** dn<5 18. aprila 1891. Pri koncertu sodelujejo: godba 17. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Nemrave, operni pevec g. J. Nolli, učitelj »Glasbene Matice" g. K. Hoffmeister in pevski zbor »Glasbene Matice". Vspored: 1. I. Giinka: Uvodnica operi »Buslan in Ljudmila", svira vojaška godba. 2. A. Nedvčd: »Vojaci na potu", poje pevski zbor »Glasbene Matice". 3. a) I. pl. Zaje: »Domovini i ljubavi", b) Kamilo Mašek: »Kam?" poje g. J. Nolli, spremlja ga na klavirju g. K. Hoffmeister. 4. a) A. Nedvčd: »Slovenska dežela", b) A. Foerster: »Slava Slovencem", poje pevski zbor »Glasbene Matice". 5. a) I. pi. Zaje: Recitativ in arija iz opere »Nikola Šubič-Zrinski", b) Donizetti: Recitativ in romanca iz opere »Don Sebastiano", poje g. J. Nolli, spremlja ga g. K. Hoffmeister. 6. F. S. Vilhar: »Slovo", za veliki moški zbor in baritonsolo, poje pevski zbor »Glasbene Matice", samospev g. J. Nolli, spremlja vojaška godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice: Cercle a 2 gld, sedeži prve vrste a 1 gld., druge vrste a 80 kr., sedeži na galeriji a 1 gld., vstop v pritličje ali na galerijo a 60 kr., dijaške vstopnice a 40 kr., dobivajo se v prodajalnicah gg. Vaso Petričiča in Fr. Sossa in na večer koncerta pri blagajnici. Zborom besede dobivale se bodo v dan koncerta zvečer pri blagajniku. (To vabilo oziroma naznanilo prejeli smo sinoči ob '/46. uro. Op. vred.) (Volitve v občinski svit ljubljanski.) Danes opozarjamo vzlasti volilce tretjega razreda, da v ponedeljek vsi pridejo pravočasno na volišče; kajti nasprotna stranka Kajzelj-Kunc-Zupančičeva dela z vsemi silami, da bi zmagala pri volitvah. Kdor te gospode poZnd, ta vč, kaj mu je storiti. Mi o teh kandidatih nasprotne stranke najrajši molčimo, čemu bi se tudi »neumnost" poskušala z inteligenco. — Gled^ agitacije pa, ki bi ne mogla hujša biti, ko bi imel Turek v deželo priti, dostaviti nam je še več podrobnostij. .Nastopne ženske-volilke so nas naprosile, da javno prekličemo pooblastila, katera je nasprotna stranka z zvijačo dobila od omenjenih oseb : Piano Elizabeta, Železnikar Marjeta, Omahen Marija, Dular Lucija, Zevnik Marija, Mariji Oigoj se tudi še sedaj brani vrniti pooblastilo g. Peregrin Kaizelj. — Poroča se nam, da je g. Rohrman za ponedeljek naročil pri „K." 50 golažev. Ti so sicer po 12 kr., a gospod je nekoliko »glihal" ter jih dobil po 10 kr. Magistratni sluga K—č. zabavlja pri svoji agitaciji na duhovne ter grozi ljudem, da jih bodo duhovni uničili na tezalnicah, ako zmaga konservativna stranka. — Iz teh poročil je jasno, kakšne nasprotnike imamo; proti takim ljudem in proti takemu orožju ni druzega pomočka, kakor soglasno voliti kandidate, katere priporoča »Katoliško - politično društvo". (Popravek.) Knjigovez g. Franjo Dežman poslal nam je popravek: »Ni res, da bi bil rabil proti gg. Dolinarju in P. Velkavrhu, ko sta se vračala od volilnega shoda »Katol. polit, društva", izraz ,barabe', kar lahko spričuje takratni moj spremljevalec M. Benčan " Ker je »radikalni" g. Dežman zahteval, da se tiska njegovo ime v našem listu, ustrežemo sicer njegovi želji, a dostavimo, da trdi neresnico, ker gg. Dolinar iu Velkavrh sta pripravljena pri sodišču dokazati, da smo resnico pisali. Kaj poreče nato radikalni g. Dežman ? (Pri cesarju v avdijenci) Poročali smo včeraj, kako milostno je sprejel cesar slovenskega poslanca g. Nabergoja; tej vesti danes še dostavljamo, da je bil kmalu potem od cesarja sprejet tudi naš državni poslanec, vpokojeni vladni svetnik, gosp. pl. Anton Globočnik. (Celjska omika.) Piše se nam iz Celja: Dovolj je že znano, da se v našem mrstu vsled neprestanega hujskanja in besnega sovraštva nekaterih za-grizencev brez vere in vesti, kakor tudi vsled izzivajoče pisave tukajšnjega črnega lističa nastopile tako ialoatne razmere, da Slovenci na ulicah, na sprehodih niso varni pred pobalinsko razuzdanostjo. — Da pa pošten duhovnik celjskega mesta celo svojega življenja ni več varen, o tem smo se zdaj prepričali. V noči od 15. do 16. aprila priletel je v sobo č. g. kapelaua Ivana Krančiča kamen take velikosti, da bi ga bil utegnil nevarno raniti, če ne eal6 usmrtiti, ko bi bil č. gospoda v sredi sobe zadel. Sad zori, krvav sadi Toliko danes iz našega »zloglasnega" mesta. (Slovensko gledališče.) Jutri bode predstava na korist igralki in pevki Gizeli Nigrinovi in igraleu in pevcu Franu Perdanu. Predstavljal se bode čarobni igrokaz v treh dejanjih: »Zapravljiv ec". Spisal Ferd. Raimund, poslovenil Josip Ogrinec. — Iz posebne prijaznosti sodelujeta gosp. A. Stamcar in oddelek pevskega zbora »Slavec". (Popravek in dodatek.) V naše poročilo »o pristojbinskem namestku" („Slov." štev. 84) vrinil se je malopomenljiv tiskarski pogrešek. Postava o pristojbinskem namestku izšla je že 9. (a ne 15.) febr. 1850. 1. ter se nahaja v drž. zak. pod št. 50. Za 70kratno zemljarino kot »navadno vrednost" ne-primičnin v smislu § 50. ravnokar navedenega zakona govorita še razpis vis. fin. min. od 22. febr. 1883, št. 40.190 in razsodba upravnega sodišča z dne 14. aprila 1888, kakor se to bere v Manz-ovi izdaji pristojbinske postave, izšli na Dunaju 1891. I. (str. 73. in 75., ozir. str. 566—567). Rok za vpo-dajanje priznanih in imovinskih dokazil doteka. Po § 4. zak. z dne 2. okt. 1865 (drž. zak. štev. 108) so te vloge poštniue proste, ker se podajejo »na podlagi občnih ukazov". N—e. (Posnemanja vredno!) Poroča se nam iz Metlike: Vsled prošnje sinov svojih poslovenil je tukajšnji trgovec g. Joh. Poschek svoje ime in bode v prihodnje beležil tvrdko svojo slovenski: Ivan Požek, kar se bode dotičnikom objavilo v posebni okrožnici dne 20. t. m. — Prav tako! (Prepovedan časopis.) Kakor se javlja iz Solno grada, je ondotni konzistorij z dne 8. t. m. prepovedal bogoslovcem tamošnjega semenišča čitati časopis »Volksfreund". Ta list je, kakor znano, glasilo poznatega Lienbacherja in izhaja tudi v Solnogradu. (Iz Opatije) se poroča dnč 17. aprila: Z današnjim dnem broji število tukajšnjih gostov in to-pličarjev ne še doseženo število: 4015 tujcev! Iz Ljubljane so sem dospeli gospodje: Vilj. Treo, arhitekt; Jul. Klein, stavbeni podjetnik; brata Sae-manna, tovarnarja, in Val. Krisper. (Iz Repenj) pri Vodicah se nam poroča. Danes dnč 16. t. m. je premil. gosp. knezoškof mariborski dr. M. N a p o t n i k v spremstvu č. g. dr. Lesarja j obiskal tukajšnji zavod čč. šolskih sestra, ogledal si dvorazredno dekliško šolo in tudi lepo cerkvico presv. srca Jezusovega. Poklonila sta se mu pri tej priliki vodiški župnik kot duhovni vodja in Katarina Sporn, ustanoviteljica tega zavoda. Gosp. župnik se zahvali za častni obisk, na kar premil. gosp. knezoškof odgovori: Po zgledu sv. Karola Boromeja tudi jaz Vas prosim, predno Vas blagoslovim, spolnujte, da bodete deležni božjega blagoslova, te tri reči: vigilate, puguate et orate I — čujte, vojskujte se iu molite! Prehitro je minul čas; voščili smo odličnemu gostu srečno pot in povratek iz večnega mesta, pa tudi trdno zdravje. (Okrajna bolniška blagajnica za ljubljansko okolico v Št. Vidu) ima svoj občni zbor 26. dnč aprila popoldne ob 3. uri v društveni hiši katoliškega rokodelskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano. Poslovni red je: 1. Ukrepanje o letnem poročilu načeluištva in njega odveze. 2. Razni predlogi. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadziralnega odbora. 5. Volitev razsodišča. Vstop je le tistim delodajalcem, kateri imajo plačilne pole, in delavcem, kateri imajo izkaznice, dovoljen. (Stranke v gosposki zbornici.) Kako močne so pojedine stranke v gosposki zbornici, povd nam nastopno število: Desnica (načelnik knez Karol Schwarzenberg) broji 83 članov; levica (načelnik Stjimerling) 61 članov, in središče (načeluik knez Metternich) 50 člauov. (Občni zbor) {c. kr. kmetijske družbe kranjske bode v četrtek, dud 4. junija t. 1. (Trgovska in obrtniška zbornica.) V včerajšnji seji se je sklenilo: Prošnja krojaškega mojstra Mat. Kunca za dovoljenje, da bi smel ustanoviti šolo za pouk v krojenju obleke, se podpira, istotako tudi prošnja občine gor. logaške za dovoljenje živinskih semnjev; prošnja občine horjulske za dovoljenje štirih kramarskih in živinskih semnjev, potem prošnja tržne občine litijske za pomnožitev dosedanjih petih kramarskih in živinskih semnjev za dva in prošuja podobčine Nadlesk za dovoljenje treh kramarskih in živinskih semnjev se ne podpirajo. Zbornica se je izrekla, da železniških podjetij ni mogoče siliti, da bi k obrtnim zadrugam pristopila ; potem je odobrila poročila o pravilih dveh obrtnih zadrug v Ljubljani in sklenila podpirati prošnjo županstva v Kropi za vpeljavo čevljarskega obrta. Dalje je ukrenila peticijo zbornice v Inomostn, nai bi fi- nančna oblastva ne smela zahtevati pregledov o inventarji in bilanci, podpirati, ter na vprašanje, je li točenje sodavode in limonade dopuščen obrt, ali treba zanj posebne koncesije, izrekla, da je ta obrt dopuščen obrt. Slednjič se je sklenilo prošnjo tiskarskega gremija v Pragi za premeno tiskovnega zakona in odpravo časniškega kolka podpirati pri visoki državni zbornici in pri visokem finančnem in pravosodnem ministerstvu. (Prosti zemljiškega davka) so po zakonu 1 dne 15. junija 1890. 1. vinogradi, kateri so bili uničeni od trtne uši, ali ne nad 25 kilometrov oddaljeni od kakega s tem mrčesom okuženega vinograda ter z nova obsajeni z novimi trtami. Prosti so deset let, počenši od tedaj, ko se je završil novi nasad. Toda novi nasad mora obsegati najmanj V4 hektara ali 695 kvadratnih sežnjev. Ker so na Kranjskem zemljišča silno razkosana in ker bodo mali vinogradniki, katerih je največ, težko kedaj sadili po toliko novega vinograda, da bi obsegel 2500w2, in bi torej le malokdo užival dobrote tega zakona, obrnil se je deželni odbor kranjski do državnega zbora s prošnjo, da bi spremenil dotično določbo zakona in da bi zemljarine prosti bili novi nasadi, ako obsegajo vsaj lOOOm2 ali 366Q°. (Prememba posesti.) Graščino Lesičje pri Šmariji kupil je od gosp. dr. Ah azh iz h a lesni trgovec g. Fr. Hren. (Nova odredba za pismonoše.) Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da imajo uniformovani služabniki poštnih in brzojavnih uradov, bodisi v službi ali ne, pozdravljati vojaški (salutovanje) vsacega uni-formovanega državnega uradnika. (Živalske bolezni) po najnovejšem uradnem poročilu razsajajo še na Kranjskem, in sicer bolehajo živali za garjami ali srabom v Cerkljah in Št. Jerneju v krškem okraju. Slavnemu vredništvu »Slovenca". Glede na »izjavo" Marije Kušarjeve iz Slono-vih ulic z dnč 14. t. m., nahajajoče se v štev. 84 Vašega lista, zahtevam v zmislu § 19. tisk. zalr, da objavite v prihodnji številki na istem mestu nastopni popravek: »Ni res, da bi bil jaz pred tedni odposlal nekega nepoznanega agitatorja za sedanje mestne volitve k imenovani Mariji Kušarjevi z naročilom, da naj jej baje kot moj odposlanec reče, da naj mu podpiše pooblastilo za volitev III. razreda; neistinito je to tembolj, ker jaz imenovane posestnice iz Slo-novih ulic štev. 4 uiti sam ne poznam in torej tudi niti najmanjšega povoda nisem imel, k6ga k njej pošiljati z naročilom, da naj se pri tej priliki na-me sklicuje; dalje torej tudi ni res, da bi bila imenovana, meni povsem nepoznata Marija Kušar baje mojemu odposlancu sploh podpisala kakoršno-koli pooblastilo. Istina pa je, da se je dne 14. t. m. okoli 4. ure popoldne ob moji odsotnosti po pošti dostavila v moji odvetniški pisarni neka dopisnica z istega dnč, v koji mi nepoznata posestnica Marija Kušar iz Slonovih ulic štev. 4 z grožnjo preti, »da na) jej do 4. ure istega popoldne »namišljeno" nje pooblastilo tembolj gotovo vratim, ker bi sicer zoper to nasilje bila prisiljena, pri volitvi protestovati in tudi javnim potom celo stvar naznaniti." Istotako istinito je pa tudi, da bi jaz cel6 za slučaj, da je v resnici vse uprav tako, kakor Marija Kušar silni položaj opisuje, nikakor ne mogel se izogniti nje zapreteni grožnji, ker me v resnici niti v dan 14. t. m., ko se je napominana dopisnica kasno popoldne dostavila bila po pošti v moji pisarni, in prihodnjega dn^, ko se je že pripravljena »izjava" tiskala bila v »Slovencu", — ni bilo domi, nego sem bil oba dneva zapored na komisijah v Škofji Loki. Istina je konečno tudi, da jaz imenovani Mariji Kušarjevi tirjanega pooblastila nisem vrnil in tudi vrniti nisem mogel, ker takega pooblastila sploh nikdar, ne od nje, ne od kakega drugega prejel nisem." V Ljubljani, dnč 16. aprila 1891. Dr. Ivan Tavčar. Dostavek vredništva: Gospod doktor bi si bil lahko prihranil trud, ko je sostavljal dolgi popravek, da je pazljiveje prečital dotično izjavo. V izjavi namreč ni naravnost rečeno, da je , nepoznatega agitatorja poslal gospod dr. Ivan i Tavčar, dasi bi to lahko storil, če tudi osebno j ne pozna volilke. Istina je, kar ponavljamo, da \ je prišel k volilki neki agitator, ki je torej lagal, da ga je poslal gospod dr. Ivan Tavčar. Mi nemarno torej ničesa popraviti, temveč le pojasniti dotično izjavo. Raznoterosti. — Darvinizem pri kraju. „Niirodni listy" so pred nekimi dnevi podali svojim citateljem vsebino zanimivega predavanja vseučilišenega profesorja dr. Reinsberga „o človeku v prirodi", s katerim se je dne 5. marca t. 1. sklenil ciklus predavanj v korist „društva čeških medicincev". V omenjenem govoru je gospod profesor dokazoval, da se darvinizem približuje svojemu koncu. Ni sicer že popolnoma pri kraju, ker ima dozdaj še dosti trdovratnih zagovornikov, ampak večina učenjakov novejše dobe ne strinja se več s teorijo prirodo-slovca Darvina. Večina izmed njih se zopet ujema s sv. pismom o izviru človeka. — Iz tega se vidi, da učenjaki zopet prihajajo k pameti. (Liga + 2.) — Crispi je pred kratkim prvi pot zopet nastopil kot odvetnik, in sicer pred apelnim sodiščem v Neapolju v pravdi družbe „Serino" proti „Societ& Veneta". Orispi je govoril celo uro; dvo rana je bila prenapolnjena občinstva. — Nov avstrijski svetnik. Kakor izvrstno vredovani nemški list sQuart.-Schrift.u v zadnjem svojem zvezku poroča, dovolil je rimski zbor za sv. obrede, da se sv. ostanki častitljivega služabnika božjega, Janeza Nepomuka Cidererja, bivšega knezoškofa tridentinskega, vzdignejo iz škofje rakve v Tridentu ter se prenesejo slovesno na odličnejše mesto. To je gotovo znamenje, da se približuje čas, ko se bode ta častitljivi služabnik božji slovesno svetnikom božjim prištel. Ni dvomiti, da on že zdaj prosi pred božjim prestolom ne le za svojo nekdanjo škofijo, nego za vesoljno katoliško cerkev. Posebnih milosti pa sme pričakovati nje gova domovina, mila Avstrija, kadar bo sv. truplo slovesno na altar povzdignjeno. —e. — London. Pred kratkim objavile so se te-le številke iz Londona, največjega mesta na svetu: Leta 1066 štel je London 40.000 prebivalcev. Leta 1700 jih je imel 700.000; leta 1800 900.000; leta 1890 pa 4 425.000 Mesto ima 48 mostov čez reko Themse, ki teče skozi London ; nadalje ima 76 gledališč, 2200 poštnih in brzojavnih uradov z 15.000 uradniki, 547.410 hiš, 1450 cerkva, 2100 bolnišnic, 7600 pivarnic, 1800 kavarn, 5100 gostilnic, 3100 pekarij, 2500 klavnic in 326.000 služabnikov in služabnic. Prebivalci potrebujejo za živež vsako leto 2,200.000 vreč moke, 260.000 svinj, 450.000 volov, 1,600.000 goved, 8,500.000 divjine pa kuretine, 220,000.000 rib in 510,000.000 ostrig. — Znamenje časa. V Siklonu bilo je razpisano mesto občinskega zdravnika s 400 gld. Oglasilo se je jako mnogo prošnjikov, od katerih so se nekaterniki ponujali, da prevzamejo dotično mesto za 300 ali 200 gld. — Društvo čeških velik oš olcev iz zapadne češke je razpustilo češko namestništvo, ker je pri občnem zboru se izreklo, da odobrava postopanje čeških delavcev, iu s tem prestopilo svoj delokrog. Na tem zboru so dijaki izrekli, da se popolnoma strinjajo s socijalnim programom čeških delavcev in so pripravljeni povsod podpirati češke socijalne demokrate, nikakor pa ne mejuarodnih. — Sahara. Učenjaki že dolgo domnevajo, da je v saharski puščavi voda v veliki globočini. V nekaterih krajih se je celo že posrečilo napraviti arteziške vodnjake. Sedaj so baje pri El-Gei zasledili, da je 152 čevljev pod zemljo močna vodna žila. Nadejajo se, da se bode ta žila dala porabiti, da se nekateri kraji puščave preskrbe s potrebno vodo. — Proglašenje za svetnika. Kapucinski red je sprožil misel, da bi se oče Marka d'Aviano, ki je znan izza turških vojsk iu pa osvobojenja Dunaja. Na Dunaju se je v ta namen že sostavilo duhovno sodišče in je za sodca odbran apostoljski vojni vikar dr. Belopotocky, za sosodca pa prelat dr. Krickl in profesor dr. Ricker; za promotorja fiskalis pa o. Andrej Friihwirth in za aktuvarja dr. Karol Wei8s. Prvo sejo je sodišče že imelo. — Znana zagrebška delavnica orgelj M. Hefererja vdove in sina, katere oznanilo prinašamo v današnji številki našega lista, dobila je razven mnogih odlikovanj tudi od sarajevskega nadškofa sledečo pohvalnico: „Od strane ovoga ordina-rijata rado se izdaje svjedočanstvo, da je veleštovani gsp. Ferdinand Heferer u prvostolnoj crkv presv. Srca Isusova u Sarajevu godine spasa 1889 orgulje od 22 registra sa dvostrukom klaviaturom i s ustrojem skroz odgovarajucim novim zahtjevom postavio na sveobče zadovoljstvo tako, da se te nove orgnlje po sndu vještaka smatrajo djelom savršenim sbog čega ovaj ordinarijat veleštovanoga g. Peri d i n a nd a II efer er a katoličkom svečenstvu pre-poruča kao vješta graditelja orgnlja pošto za stalno drži da če on savjestuo i vješto svaku naručbu izvršiti kao što je ovdje u Sarajevu svakoj želji od-govorio koju mu vještaci izraziše. U Sarajevu dnd 17. listopada 1889. Od n a d b i sk u ps k oga ordinarijata Vrh-bosanskoga. Josip, nadbiskup." Vremensko sporočilo. Dunaj, 17. aprila. 14 vladnih predlog v državnem zboru je bilo izročenih posebnim odsekom. O vladni predlogi glede na hišni davek v občinah, z Dunajem združenih, je poslanec dr. Kopp izrazil svoje zadovoljstvo. Dr. Biirnreither je priporočil svoj in tovarišev postavni načrt o registrovanih pomožnih bla-gajnicah, ki se je izročil obrtnemu odseku. Hajek in tovariši so nasvetovali premembo obrtnega reda glede na praznovanje nedelj in praznikov. Na predlog poslanca Fussa bodo obrtni, davčni in gospodarski odsek javni. Prihodnja seja je v ponedeljek. Praga, 18. aprila. K otvorjenju razstave pridejo nadvojvoda Karol Ludovik, nekateri ministri in več dostojanstvenikov. Cesar obišče razstavo pozneje. Budimpešta, 17. aprila. V katedrali v Vacovu je neki čevljar ustrelil kanonika Kondo, ko je daroval sv. mašo.- Morilec je trikrat ustrelil na kanonika, četrti strel je zadel dečka. Nato je morilec z dvema streloma sam sebe umoril. Konda je bil jako priljubljen duhovnik. Vzrok je nekda ta, da je bil kanonik sodnik pri zakonski pravdi in je odločil na korist udovi čevljarjevi. Rangoon, 17. aprila. Presgrave se je sprijel z Manipurci, katerih je bilo 50 mrtvih. St. Francisco, 18. aprila. Angleška ladija St. Katarina je ponesrečila na obrežji Karolinških otokov; 90 oseb je utonilo. Piccoli-jeva tinktura za želodec ZSjT je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "5£J5 aKS" organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena steklenici 10 kr. (300-681 -£» Tujci. 16. aprila. Pri Maliču: Schvvarz, inžencr; Pichler, tovarnar; Sternberger, Griineisen, Seheider, Betelheim, Bruckner, Mandl, Herlink, Rubin, Berger, trgovci; Weinwurra, Giitz, Dienstl in dr. Metzl, z Dunaja. — Lofiler, Friedrich, Trebitsch in Traff, trgovci, iz Brna. — Grof Montecucolli iz Štorij. — dr. Kaul s soprogo iz Gradca. — Miklitz, logar, iz Radovljice. Pri Slona : Wachtel, Zieger, Krotosyner, trgovci; Elu-schitz, Elgen, z Dunaja. — dr. Temniker iz Slov. Gradca. — Koss, hišni posestnik, iz Celovca. — Wollner z Reke. — Rothel, trgovec, iz Kočevja. — Kraus in Kohn, trgovca, iz Siofoka. — Dolinar, trgovec, iz Vel. Doline. — Miiller iz Trsta. — Gamer iz Solnograda. — Engelhoffer, tovarnar, iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Rankl, trgovčeva soproga, s hčerjo, iz Caglova. — Zidar, sladčiear, iz Moravč. Pri Južnem kolodvoru: Oruštein iz Zagreba. a rt a Cas Stanje V »ter Vreme lil o«* ■ a. opazovanja zrakomera T min toplomer« po Celzija Umrli s« j 15. aprila. Jožef Rothel, hlapec, 19 let, Kravja dolina 11, srčna hiba. 16. Florjan Haller, prisiljenec, 23 let, Poljanski nasip 50, jetika. 17. aprila. Jožef Počkaj, zidar, 31 let, Hrenove ulice 15, pneuraonia 17 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee. 737 9 735'0 7344 5-8 132 5-4 si. vzh. *sl. szap. jasno oblačno del. jasno 10-4 dež Srednja temperatura 8-3°, za 1-0° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 18. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 92 gld 55 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 92 „ 55 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 10 „ Papirna renta, davka prosta......101 . 80 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 990 „ — „ Kreditne akcije .......... 300 „ — „ London........ .... 116 „ 50 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond.........9 „ 24 „ Cesarski cekini...........5 „ 50*/,„ Nemške marke ......... 57 „ 12l/»„ Stanje avstro-ogerske banke dne 15. aprila 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 399,347.000 (— 1,579.000) Kovinski zaklad „ 245,117.000 (+ 6.000) Listnica „ 138,026.000 (+ 2,927.000) Lombard „ 22,892.000 (+ 864.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 52,775.000 (+ 274.000) L izkaz darov za Preššrnov spomenik. Dijaki ljubljanske gimnazije leta 1889 . . 32 gld. 15 kr . J. M. v Ljubljani leta 1889 ............12 „ 20 „ Dijaki v Cerkljah leta 1889 ............10 „ — „ Dijaki v Cerkljah leta 1889 ............20 „ — „ Dr. Fr. Celestin, kr. profesor v Zagrebu . . 50 „ — „ A. Aškerc, kapeian v Vitanji .....5 „ — „ M. Valjavec, kr. profesor v Zagrebu (podpisal 50 gld.)..........2 „ — „ J. Steklasa, kr. profesor v Zagrebu ... 5 „ — „ Dr. Fr. Kos, c. kr profesor v Gorici ... 5 » ii J. Navratil, ravnatelj o. kr. pom. uradov na Dunaju............3 „ — „ Dr. Jurij Hrašoveo v Celju......5 „ — „ Ivan Vrhovnik, župnik v St. Gothardu . . 5 „ — „ Dr. Jožef Vošnjak, dež. odbornik v Ljubljani (podpisal 50 gld.)........10 „ » Ivan Murnik, dež. odbornik v Ljubljani (podpisal 50 gld.)..........10 „ — „ Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani (podpisal 50 gld.)........10 „ „ J. L., c. in kr. stotnik, nabral pri častnikih v Komornu..........8 „ 50 „ Dr. Fr. Detela, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Novem Mestu..........5 „ — „ Dr. Benjamin Ipavec, zdravnik v Gradcu . 50 M » Ivan Vilhar v Ljubljani.......20 „ — „ M. Valjavec, kr. profesor v Zagrebu ... 3 „ — „ Karol Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani . . 10 „ — „ Dr. Fr. Mnnda, odvetnik v Ljubljani (podpisal 50 gld.)........... • 10 ■■ ~ " Skupaj . . 290 gld. 85 kr. Mimo tega sta podpisala Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, vsak po 50 gld. V Ljubljani, dne 18. aprila 1891. Anton Fnntek, blagajnik. Kneippovo vodno zdravljenje (Kuhne-zdravljenje). ZdMišče Auenhof-Stosir. ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Vodno zdravljenje po Kneipp-ovi metodi : masaže, zračne in solnčne kopeli, dobro podnebje, ceno bivanje, železniška in par-niška postaja. _(10—3) Prospekti zastonj. ITlir 9R UST-A- JE Zagreb, 'Bl.ll lilo a 36. Izdeljujeva nove cerkvene orgije vsake veličine po najnovejšem in naj-solidnejšem ustroju. Obode izdelujeva po načrtih v kateremkoli zlogu. Večletno jamstvo, nizke cene, plačilni pogoji po dogovora. Vsakovrstna popravila izvršujeva hitro in vestno; kratko, moreva se meriti z vsako drugo podobno delavnico. (12—1) M. Heferer-a udoYa in sin. za prodajalnioo z mešanim blagom sprejme takoj (2-1) J. Modic, Nova Vas pri Rakeku, kjer se dobč natančnejše poizvedbe. Proti podganam najboljše sredstvo. Tord^ Tripe pokončuje podgane, miši in krte brez najmanjše nevarnosti za domače živali. —=1 zavitek 50 kr. Ež— Glavna zaloga za Kranjsko: Gr. IPiccoli, (12 7) lekarnar v Ljubljani. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjih cenah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podl.ovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tonniesou hiši. (6) •b ;s - 2S .2. ® r, O 'O ■J* £ ai s s •fii - u o s "TJ3 _: žrl - a gK ■S H r ® _:> ® » L« r P d -S> P G OT _ iS 2 a g S'2 S"« a rt Si aj "CC1H? Ji U 3 a Nepresegljivo za zobe I. salicllna ustna vofla aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicil zobni iitt splošno priljubljen, upliva Jako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-hele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubaldpl.Trnkoczy dipiomovani posestnik lekarne lil kemik, poleg mestne hiše v Ljubljani. W & a. c a s= p b Mihael Barthel & Co., Wien, X. Najbolj preskusen in najcenejši lesni pomaz. Barthel-ov izvirni (16-4) k carbolineum varuje trajno skladišča, kolarnlce, plotove, strehe iz deščlo, vozove, vrata, mline, Jezove, mostove itd., pred (3) gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami ; pomazani predmetje imajo lepo rjavo barvo, in so 3—4 bolj trpežni. Kakovost neprekošena. Najceneje sredstvo proti mokrim stenam, 1 kilogram zadošča za 5—6 štirjaških metrov. Cenik brezplačen. Nadalje prodaja strežni klej Ia, strelni lak, patentovanl kotran, kar-bolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien, X., Keplergasse Nr. 20. M i Mihael Barthel & Co., Wien, X- 4 jSchvveigerj i i i Zobozdravnik stanuje hdtel „Stadt Wien" (pri Maliču) štev. 25 in 26, II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 7* L ure. Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. (36) Za vsa dela se jamči. ""•S I I fl Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Ficcoliju v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. _(60-13) (60-32) Cena 2 gld. 95 kr. « lira z S kalendarijem 3 gld. 75 kr. ninki ki se po noči vokrovuiz ko-v tovarni in zvončkom sveti, vis. 18em vine, je dobiti EMIL MATER na Dunaji, I, Bauernmarkt, 1S5. (12—5) Ura s kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. (12—10) Uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovano in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar so blago naroči. Blago za obleke. Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremičen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pledi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabega blaga, ki se ponuja od \seli stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko Jan. Stika rotsky v Brnu. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne. Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. SW Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini (24—18) Yolityeni razpis. to tl-s^ sr p s-» PT 3 £: 3 >2. 85 ® N -1 — C. H- ^ W t» Z ® Ti s m r- S. J.. S » "O N s. r V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile se v mestni dvorani, in da bode volil: dne 20. aprila III. volilni razred, dne 22. aprila II. volilni razred, dne 24. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoldne. če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 21. oziroma 23. in 25. aprila tudi dopoldne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: V Ljubljani, dne 9. aprila 1891. (i) a) od III. volilnega razreda: Hribar Ivan, Kajzel Peregrin, Žagar Karol; b) od II. volilnega razreda: Benedikt Josip, Gogola Ivan, Grasselli Peter; c) od 1. volilnega razreda: Dr. Stare Josip, Velkovrh Ivan. Med letom sta umrla Ničman Henrik in Tomek Josip. Voliti bode torej III. in II. volilnemu razredu po 3 člane, I. volilnemu razredu pa 4 člane občinskega sveta. Župati: Grasselli s. r. s ■a Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. mm Kf> se priporoča za naročila kornih klopij, spovednic, klečalnikov, altarjev in prižnio, v gotiškem, romanskem in bicautlnskcm slogu. l^olie svetnikov lesene, fino oljnatobarvene in pozlačene v vsaki velikosti. Izboknjene (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. iT CHRISTUS CORPUS križem ali brez križa, fiuo oljnatobarvan z» cerkev In doin, kakor tudi zn misijonske in poljske križe. Božično-jaslične predstave. Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate slike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovščine, zastave, bandera itd. -EEE Postaje križevega pota ===- na platnu oljnato barvane, z okvirjeni ali brez okvirja. ©voii grobovi- UP Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje franko in zastonj. Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile takti mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvršili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. Spoštovanjem (8—8) Edard baron StUlfried. Prap, Občna deželna razstava Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd. v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva cesarja Jampsi I« od dne 15. maa do 15. oktobra 1891. (16-4) Razpis učiteljske službe. Na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje IV. učiteljsko mesto z letno plačo pet sto (500) goldinarjev. Službo je unstoniti v zadetku bodočega šolskega leta. Nekolekovans prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo do I. maja t. I. društvenemu vodstvu. Voč.stvo družbe sv. Cirila in Metoda. V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1891. Aiiatherinova ustna voda 1 in zobni prašek ohranita usta sveža, krep-čata čeljustno meso ter odpravljata slabo sapo iz ust. 1 steklenica ustne vode velja 40 kr., 1 škatlja zobnega praška 20 kr., 12 steklenie 4 gld., 12 škatelj samo 2 gld. Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska, (30-22) prva kemična perilnioa in barvarija za sparane in nesparane garderobe namerava osnovati v:!ilo«i<> in naj izvolijo za vodstvo te zaloge dame, ki morejo vložili kavcijo, kakor hitro je mogoče, doposlati svojo ponudbe s fotografijo gorenjemu zavodu v Brno Barvirska ulice št. 5. (3-2) Vozički za otroke3 pO ceili iu prav lepi dobe se v prodajal niči kočevske domače industrije v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. (2-1) Ravno izšlo: „SMAHNICE" Marijina visoka pesem ali maguifikat, sostavil Andrej Kalan, duhoven, z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani 1891. Založila ..Katoliška Bukvama". Cena pol usnje 90 kr., usnje lgl., zlato obrezo 1 f/l. 20 kr., po pošti o kr. več. (3-2) Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnica za seno, konjske sobače. stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelji, loko- •m^si v . . mobili, trieure, snažilnice žita, stroji za robkanje turšice, slamoreznice, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče sti-skalnioe sladke krme, stroji za žehtanje, (,20—5) : treslice itd. (20—4) "Vse najbolje izdelano jjo najnižji tovarniški ceni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušajo! Zaloga kmetijskih lit viiiorejskih strojev, IG. HELLEE, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko. Zanesljivi zastop i se povsod osnujejo. Premija na svetovni razstavi v Lond: nu 1862. Parizu 1867. Dunsji 1873. Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo, salonski krilagti klavir, pianiuc, iz tiiviirii« svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) - Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4b0 gld., 500 gld, 550 gld . 000 gld.. 650 gld. pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji družili tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji(12-10) J2g Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. Thierfelder, Dunaj, VII. (k s Razglas. (3-3) Dne 20. aprila 1891 dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 6. ure vršila se bode v Kamniku na licu mesta za kolodvorom prostovoljna sodnijska dražba gospej Josipini Rotter lastnih za kamniškim kolodvorom ležečih zemljišč vi. štev. 191 in 192 kat. obč. Kamnik in vi. štev. 94 kat. obč. Podgorje. Posamezni parcelni deleži izklicavali se bodo □ seženj za 1 gld., 2 gld. in 2 gld. 50 kr., o primanjkljaji takih pomnikov pa tudi pod to ceno. Tabularnim upnikom ostanejo vse pravice ne glede na izid dražbe pridržane. Družbeni pogoji ležijo na ogled pri podpisanem sodišču in pri c. kr. notarju gosp. dr. Karolu Schmidinger-ju v Kamniku. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, dne 11. aprila 1891. 0. kr. okrajni sodnik: POLEC p. m. >uu.uiuiuuu>u,u]jM>n.l. iTKig] aiTfcrg