Insorutl ho sprejemajo in volj »rlitopna vrstit:
H kr., čo so tiska Ikrat,
12 u ,, ,, ,. 2 „
15 ii .i ,, ,i J II
Pri večkratnem tiskanji tonu primerno zmanjša.
R o k o p i 11
so nn vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) iu ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-iovi liiii, 11. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja:
Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za nollota . . 6 .. — ..
četrt lotu
50
PolitHun list za slovenski n a r o fl.
V administraciji volja:
Za celo loto . . 8 gl. 40 Za pol lota . 4 „ Za eotrt lota . . 2 „
V Ljubljani na dom p< velja 60 kr. več na leto.
Vrednlštvo na Dunajski stov. 15 v Modijatovi hiš
Izhaja po trikrat na teden in sioor v torek, četrtek in soboto.
Volilcl Ljiihljaiinke okolice in Vrhniškega okraja!
MeBto deželnega poslunca za VaSa okraja, ktero je celo ustavno dobo neumrli dr. Janez Blenveis zaHtopal, jo po njegovi za celi narod slovenski preruui smrti izpraznjeno in Vi ste 22. avgusta zopet poklicani si novega zastopnika izbrati za zadnje zasedanje tega deželnega zbora.
Splošno javno nuienjo so jo izrazilo, da za to meHto nij vrednejšega nasledniku za ranj-kitn očetom slovenskega naroda, kakor je njegov sin gospod
dr. Karol Bleivveis
vitez Trsteniški,
primarij v deželni bolnici in ljubljanski mestni odbornik, ki dela neumorno in neutruduo žu čez dvajset, let na narodnem pi>lji doloma samostalno, de loma kakor ud in odbornik raznovrstnih društev, kakor zdaj ta leta sem, kar bo nurodna stranka udeležuje zopet ljubljanskega mestnega zastopa, tudi kakor srenjski zastopnik jako marljivo v ljubljanskem mestnem zboru.
Vaš kandidat, ki Vam ga najtoplejše priporočamo je neomahljiv značaj , vsestransko izobražen mož in odličen govornik.
Ni nobeno dvoinbe, da hote po Vaši stari slavnoznaui disciplini prihodnji vtorek pripo
ročanega gospoda kand>data izvolili soglasno za svojega deželnega poslanca.
Bog živi m obrani naš slovenski narod 1 V Ljubljani 10. avgusta 1882. Izvrševalni odbor kluba narodnih deželnih poslancev:
Dr. Valentin Zamik, prvomostnik, Peter Grasselli, Karol Klun, dr. Josip Poklukar, Franc Potočnik, Luka liobiČ, dr. Josip VoŠnjak.
Politični pregled.
V Ljubljani 16, uvgusta.
\VMlrijnke dežele. 1» Dunaja 12. t. m. Vojui ukazni list razglaša cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem bo izpušča iz službo na njegovo prošnjo zapovedujoči general in načelnik deželni vladi v Sarajevu general Dahlen, njegove zaslugo se priznavajo in cesar hi pridrži njega umeščoujena drugem kraji, ako se mu zdravju zboljša. Na njegovo mesto pride general kojoici, vojni za-povednik v Sebinji (llernianstadt) Janez pl. Appel za zBpovedUjOČega generula v Sarajevu in za deželnega načelnika v Kosni in Hercegovini.
Deželni glavar v Vorarlbergu Albert lthomberg jo s cesarjevim privoljenjem odložil svojo častno službo.
lVliiilM<ei* orčonja ()rdoiiy jo izpuščen tz službe dobivši red železne krone 1. vrste. Kujičijski minister baron Kemery jo dobil začasno opravila njegove službo.
ItrmijMkl deželni elier se začenja 4 septembra, tega dne so začenja tudi zbor za Galicjo.
iMtcrKki deželni zlior se začenja 20. avgusta v Porečji (Parenzo.)
1» TriPihl 14. avgusta. Razstavni odbor jo sklenil, svečano praznovati predvečer pred ccharsk rn godom. Razstavni prostor bode razsvetljen, in tam bode Hvirala vojaška godba. Na razsvitljeni posebni barki se bode vozila vojaška godba v zalivu Muggia, tudi po drugih ladijah so bodo prevaževale muzične kapele. Na Lloydovih barkah se bode prižigal umetalni ogenj. Kedar pridejo svitli cesar bodo splošna razsvitljava.
Iv. Ilanjaluke. Župan ki je dobil nedavno avstrijski red, po veri mohamedan, jo bil v nedeljo ti. r. m, ob 9. uri zvečer ob prazniku. Ramazan z nožem umorjen. Umor so pripisuje politiki, uuiorjeu jo bil prijatelj Avstri|i.
Vnanje države.
Novo mlitintre imajo v Bukrešu (Romunsko ) Bratiano, predsedništvo, vojaštvo; riica, notranje poslove ; State^cu, pravosodje, Lecca, deoarstvo; l)abya javna dela; Demeter Sturdzu, unanjo poslove, Aurelian pouk.
Iv. €'uri|;;ra«lu 13. avgusta. Vojaška pogodba (MiliMr-Convontion) med Turškim in Angleškim obsega te-le točke: 1. Strategična pomikanja bodo vodil angleški poveljnik. 2. Pobotajo ho, da bodo Angleški komisar pri turškem poveljniku nastanjen. 3. Kraj, kjer bode turška vojska Htopila na suho, ho poprej
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisnjn M. Milmuljov.)
(Dalje.)
v Rimu od 30. junija do 7. julija 1881. Po s tunele Rimu. Starodavni Rim pu kršanski Rim. Prva pot v cerkev sv.
Petra in nekaj zgodovine o njej.
Nu podlagi malikovalskih tempeljnov so so začele vzdigovati zlasti za vlado cesarja Konštantina prekrasne cerkve; nesramni obredi in razuzdane igro t:o se umaknilo nekrvavi daritvi sv. maše pobožnim pesmim in resnicam bv. evangelja. Svet jo bil po kršanBki veri knr ves prenovljen in prerojen. To nam ku-žejo zgodovinski ostanki zlasti v Rimu in njegovem obližju. Riin, mesto ajdovsko razuzdanosti iu počutnih naslednosti, mesto neštovilnih malikov ali krivih bogov, jo postalo potem, ko so bile njegove tla namočeno s preobilno kršansko krvjo, mesto svetnikov in brezštevilnih mučunikov, kar pričajo zlasti ondašnje nešte-vilne katakombe. Da ju Run to, kakorfien je še zdaj viditi, so ima le kršanski veri iu pa-peštvu zahvaliti. — Po tih kratkih zgodovinskih opombuh vrnimo ho nazaj k predmetu našega romanja. — Brž ko se malo od trudapolnega
romanja odpečijemo in skupno v omenjenem „hotel a Roma" odkosimo, ho napotim z enim tovuršev najpred proti glavi vsili cerkva, proti baziliki sv. Petra. Vzemeva si seboj obris rimskega mosta ter greva nanj gledajo naravnost proti Vatikanu, Greva pa iz gostilnice tik cerkvo hv. Karla riti Korsu skoz ulico „vin Schiavoni", kjer Htoji lepa cerkev sv. Iliero-nuna in ilirHki ustuv z vljudnimi hrvaškimi duhovniki, kakor so že omenjeni mons Ber-sešku in učeni dr. mons. Cdrnčč; iz te ulice prideva iin ulico „via di Rpetta" blizo Tibere ter gledava, kje jo naj bližnji most za prehod. Sprehajajo so po ulic, zugledava znameniti grad „Oastel s. Angelo", (nemški Kngelsburg), brž za tim pa kuplo sv. Potra z Vatikanskimi palačami. Naglo korakava k bližnjemu mostu, ki je železen, pa le za pešce; ter gredo po nekoliko stopnicah navzgor plačeva vsakteri 5 centezimov za prelaz ter jo mahava tik obzidja angeijskega grada, ki je zil-so lep fjrt z vojašnicami, v kterih pa žalibog zdaj „vsi-ljenci'1 gospodarijo. Pot poleg omenjenega obzidja je bila polna prahu, ter jo dolga in široka, — rabijo jo za vojaško vaje, kakor Hmo vidili naslednji dan, — sem ter tjo so lepi vrti iu drevesa pu bolj redke palače in hiše. Poleg obzidja so vlečo globok jarek do ,,porta ange-
liea". Tli gremo skoz duri ter pridemo v ulico ,,Borgo angelico", ktera pelje naravnost skoz okroglo in velikansko podstrešje na trg sv. Petra. To podstrešje Je moralo stati na milijone, ker obdaja razun uhoda po tistemu v okrogli podobi na velik trg pred veličastno baziliko. To podstrešje ali lojia ima I ustrične rede masivnih velikanskih stebrov v polukrogu od 2 strani. To zares umotvorno delo jo dovršil umetnik Bernini nn povelje papeža Aleksandra VII., okoli 1060. leta. V sredi tega se vzd guje ponocen egiptovski obelisk s križem na vrhu, edini, ki je še nedotaknjeno hranjen. Papež Sikat V. ga je dal postaviti po mojstru Domeuiku Fontana, — okoli 1586. Na Btrani tega obeliska sta dva prekrasna vodometa. Enega jo dal poHtaviti papež Ignocenc Vili. okoli 148G, druzega pa Klement X. okoli 167.'!. Mod vodometoma in obeliskom je viditi ob 2 straneh eno ploščo iz marmora v tlaku; to jo središče oboda, kteri dela polukrog; trakovi, ali črto, ki so Bpeljane od te točko proti obodu, ho s toliko nataujčnostjo vriBane, da stoječ no omenjenih 2 marmornatih ploščah, so vidi le en sam rod stebrov mesto štirih. Zares mojstersko delo I Nu to nas je opozoril kočijaž, ko smo ho tretji dan maševati peljali v to veličastno cerkev. O kolika sreča maše-
določi. Turška vojna bede iznašala 6000 mož, in zviša se le z dovoljenjem obeh vlast.
Turki se ustavljajo 1. točki, zahtevajo da bi po Btorjenem miru oboja vojna Egipet zapustila. O tem se še pogajajo.
Iz Carijgrada 15. avgusta. Včeraj je pri konferenc; naznanil francoski poslanec da Francosko pristopi italijanskemu predlogu zarad sueškega kanala. Predlog Corti-jev (Ita-lija) naj se ukaže načelnikom brodovja in poveljnikom ladij v kanalu, da naj se zastran izpeljave (načina kako se ima kanal zavarovati) med sabo poraiumo, je bil jednoglasnu sprejet.
Turčija Be je neki vendar odločila z Anglijo pod angležkem poveljstvom sodelovati za vpokojenje Egipta. Pošilja pa v Egipt 6.000 vojakov, Angleži pa 24000; mož tedaj vkup blizo 40.000 mož ca eni strani. — Tej armadi nasproti zamere Arabi blizo 30000 mož postaviti. Nedavno je, po nekem časopisu, imel Arabi svojo armado tako le razpostavljeno: V Abašiču stoji 1 divizija (t. j. 3 000 pešcev, 1.600 konjikov, 700 artilerije in 36 kanonov), tedaj 5300 mož; v Kam 1.500 pešcev •, v Kafr-el-Devaru 10.600 mož; v La Rjsetti 3.000 pešcev in v Damietti 7.000 pešcev. Vkup tedaj blizo 27.000 mož. Da v Kairi in drugih krajih, kjer stoji le pehota, niso brez vsih kanonov in tedaj tudi ne brez kanonirjev, Be ume Bamo po sebi. Zamogla bi Be toraj vsa Arabijeva armada na naj manj 30000 mož šteti. Mogoče je, da k tej armadi pristopi še mnogo tisoč iz notranje Afrike; tedaj bodo nasprotne moči zelo enake; toraj tudi izid vojske negotov.
Veča vojaška izurjenost bo pač na turško-angležki strani, veča navdušenost (fanatizem) pa na Arabijevi. Gotovo zapoveduje Anglija čez mnogo veče moči, a potrebuje jih pa tud na mnogo krajih; naj bila bi angležka armada tepena, zna še marsikteri arabski neodvisen rod z Arabijem potegniti; tudi lahko mogoče da turška vojska z njim potegne, saj nje nekaj. Arabi je neki naročil in prejel 130.000 remingtonovih pušek (naj boljše baže). Drug k drugemu primerjano, se da težko ugibati, kakov bode izid. Ker je, ali še bode Turčija Arabija za puntarja proglasila, je dvojni nasledek mogoč. Ali bodo Arabljani in Egipčani
Arabija popustili, ali se ga znabiti ravno zared tega še tesneje oklenili. Od tega bo mnogo odvisen konečni izid.
Francosko. Razpor med minister-stvom in med srenjskim svetom zarad razširjenja mestne avtonomije je poravnan s kompromisom, na korist komunskemu svetu, ki zastopa radikalstvo. Herison, radikalec je dobil sedež v ministerstvu, tam vodi javna dela. Htrnson je bil predsednik pri komuui in sedaj je v zboru na čelu pri oddelku radikalne levice. Razuu Herrisoua so še drugi radikalci v ministerstvu, vendar le kot tajnik'. Tako bo tedaj najpoglavitnejši udje „Gauche-radical" stranke, ki je Bvoje dni Gambetto vrgla, zopet v kabinetu. — Clemenceau, ki ni dobil port-felja, (ministrske službe) dasiravno je bil delaven vreči prejšno ministerstvo, imenuje to barantijo za službe izdajstvo stranke. Herrison je bil prej nasprotuik novemu kabinetu, a sedaj je vanj stopil. — Taki so ti katoni v francoski ljudovladil
Iz Aleksandri]c 13. avg. Šnotske garde in grenadirji so stopili 12. na suho, in bodo zasedli Ramleh in okolico. Angležke pred-straže so zasedle naj skrajnešo postajo na železnici Ramleh, od tam se dobro pregleda glavni tabor Arabijev pri Kafrel-Devar.
Iz Aieksandrije. VolBeley je uže Btopil na Buho. Angleška posadka pri Meks-u je dobila pomoči, ker gre govorica, da bo tam blizo redne egiptovske bojne trume.
Iz liondona 13. t. m. Danes so odjadrale zadnje čete egiptovske vojske.
Angleška zgornja zbornica. Povedali smo svoje dni, da je Gladstone v zgornji zbornici dobil nezaupnico pri irski zakupni postavi; — a spodnja zbornica je sprejela vladni predlog, sedaj je pa tudi zgornja zbornica sama ovrgla svoj prejšni sklep, dal lord Saiisbury sam je umaknil svoj prvi predlog. — Vidi se, da sa Angleži res razumni državniki in ne delajo opozicija samo za to, da bi vlado spravili v zadrege; Gladstonova politika počasi tudi na Irskem prodira, on je bil prvi, ki je pokazal, da je moč narediti spravo z irskim narodom, on je osamil kolovodje vstaje in jih ločil med sabo in od ljudstva, umor Cavendisha in Bourke-ta je s cer
žugal vso razpravo podreti, a Gladstone se ni dal oplašiti, on hodi svojo pot, hočemo upati, da se mu posreči spravo med Irci in Angleži.
Abeslnski kralj Janez hoče sedaj z Eg pčani obrajtati, in je prišel z vojaško silo na meje svojega kraljestva, pravijo, da hoče Angležem pomagati, zato pa pričakuje, da mu bodo odstopili toliko zemlje, da bode imel do morskih bregov prost pristop.
Izvirni dopisi.
■z Čcrnomlja na Dolenjskem se piše v „Tribuae" na Dunaj dne 5. avgusta. — V černomeljskem okrajnem glavarstvu je vas Maverle, ki spada k občini Doblič; ta vas je na kočevski meji, prebivalcev je dve tretjini Slovencev in jedna tretjina naseljenih Koče-varjev, ti poslednji imajo večidel le male vinograde. Nemški Schulverein je kupil za drag denar tu h šo, da bi razvil tukaj svoj namen raznarodovanje Slovencev. Dosihmal je bila tukaj šola za Bilo, bile so večkrat obravnave zastran šole; c. k. deželni šolski svet je v po-razumljenji z deželnim odborom dne 5. maja 1882 št. 550 ukreni), da se ima v Maverli ustanoviti jednorazredna javna ljudska šola in z ozirom na to, ker je v Maverlu med 45 šolBkimi otroki 14 takih, ki slovenski govore a nekoliko nemški razumo, 7 jih nemško in slovensko govori, 4 nemški govore a nekaj slovenskega razumo, a 11 takih, ki le nemški govore in razumo, ima se šola razdeliti v slovenski in nemški razdelek b poldnevnim šolskim podukom, v nemškem oddelku ima biti učni jezik nemški, a v slovenskem slovenski, v nemškem oddelku ima biti slovenski jezik, a v slovenskem nemški jezik učni predmet.
Ker je nemški Schulverein hotel napraviti šolo v Maverlu, oziralo se je tudi na njega namen, kolikor postava dopušča. Vendar ta ukaz, ki zadostuje potrebam dvojezičnega prebivalstva ni najdel milosti pri d. Schulverein, in branil se je dati hišo v ta namen, rekoč, da on hoče le za nemške šole kaj dati.
Ko je videl d. Schulverein, da se bode javna ljudska šola.kljubu temu vendar le 0Bn0-vala, iu bi on zgubil svoj vpliv, in bi nakup ijena šola njemu ostala na razpolaganje, skovali so v glavnem stanu v Kočevji prošnjo,
vati v cerkvi vsih cerkva! — Cerkev sama je že dovolj opisana v omenjeni knjigi, zato ne bom ponavljal vsega tega, kar je tam, marveč hočem le nekaj v spomin poklicati, kar se ne najde v oni knjigi in pa kar spada k zgodovini te rčs veličastne stavb?, ki se sme prištevati k čudežem sveta. Kakor pisca one knjige je tudi naju že zvunajna veličastnost cerkve osupniia tako, da sem imel vse le za lepe sanje, dokler Bi ne zberem misli in si malo cči omencam je li prav vidim. Imel sem Beboj tudi dobro kukalce, (Operngucker) ktero bi priporočal vsakemu obiskovalcu sv. mesta seboj vzeti, ker je neobhodno potrebno. Tako Bva si ogledovala s tovaršem ravnaje se po oni knjigi, znamenitosti, kolikor se je dalo prvi dan in v par urah. Sv. vrata so bile kakor 1875 tudi 1881 zaprte, v spomin da papež zdihujejo kakor v sužnosti, če tudi ne „na gojili slami", kakor se posmebujejo rimski liberalni listi. Ogledovalši veliko in krasno predcerkvišče, Btopim v sv. strahu skoz odprte vrata, ter pogledam za blagoslovljeno vodo. Štiri angelji, ki držijo dve veliki plošnati okrogli posodi blagoslovljene vode, nič manjši kakor 2 metra!
Bazilika je zidana v podobi latinskega
križa ter jo delijo tri ladje, v kterih je 8 tako imenovanih kapel, ktera vsaka je za-se velika cerkev ter vsaka ima svoje prekrasne doneče orgle. Cerkev sv. Petra je največe delo in stavba v Rimu tako po svoji obzirnosti, kakor po veličastnosti in ponosni ter vzvišeni krasoti, kakoršne enake stavbe ni nikjer na svetu I
Ta dragoceni tempelj stoji na polju Vatikanskem , od kterega je prejel svoje ime. Na tem kraju je imel cesar Neron svoje lepo gledališče in vrtove, na kterih je bilo neznano veliko Število kristjanov mučenih in vsmertenih. Ko je 67. 1. po Kr. tudi prvak apoBteljov sv. Peter dobil venec mučeniške smrti na griču Aureo, (ali Janikulu) so prenesli kristjani njegovo truplo v peščeno jamo pri omenjenem tekališču. Nad to rakvijo je postavil že papež Anaklet (79-91 po Kr.), ki je tudi umrl mučeniške smrti, kakor večina papežev v prvih 3 stoletjih krsčanstvs, Bpodobno moliv-nico ali kapelo. Ali še le pod cesarjem Konstantinom, pod kterega vlado je Cerkev mir zadobila, je povzdignil omenjeni cesar ca prošnjo sv. Silvestra papeža na istem kraju prekrasen tempelj v obliki latinskega križa in s peterimi ladijami. Ali po preteku U stoletij je žugala se podreti, zato je dal Nikolaj V.
I 1450 novo višjo in večo cerkev na iatem mestu postaviti, kakor je bila stara. Od tega papeža do Pija VI., ki je dodal še prekrasen žagrad in dvoje dragocenih ur, so izdelovali m krasili to novo svetišče najslavniši umetniki, l^akor n. pr. Bramante, Ilaffaele, Michelo angelo, Beruini idr. , kteri vsi so po nekoliko spremenili prvotni načrt umetnika Bramanta. Za ta tempelj, kterega samo zidališča so postavljali nad 120 let, se je potrosilo 300,000.000 frankov ali nad 130,000.000 goldinarjev. Delalo ga je h kratu na tisuče raznih rokodelcev, zidarjev, kamnjesekov, rezbarjev in drugih. Največe čudo pri tem je pa to, da Be pri tem velikanskem delu ni nihče ne vbil, niti ranil; kar je zanesljiv čudež božjega varstva. Celo žagrad stane 3 miljone frankov, in letni stro-ški za vzdržavanje dosegajo svoto 150.000 fr. Potem Bi, dragi čitatelj, lehko misliš, kako krasno in orjaško poslopje je to; zares vredno sv. katoliške Cerkve!
Prvi dan sem si le nekoliko ogledal cerkev in molil klečaje pred grobom bv. Petra. Namenil sem Be bil s svojim tovaršem vsaki dan kaki del cerkve bolj natanjčno Bi ogledati. Cerkev je odprta od začetka dneva do pol ure pred Ave Marijo zvečer; drugi dan, 1. julija
učitelj za silo, Schwarz jo je razuašal za podpis med prebivalci — prav atrogo se tukaj ni ravnalo s podpisi iu s podkrižanjem. Ob jednem je šla po Maverlu govorica, da hoče d. Schulverein nakupljeuo hišo zopet prodati in od ljudstva terjati odškodnine, ako bode šola javna dvojezična. Da zamolčimo za sedaj drugo obetamo in groženje, ki se je razširjalo med ljudstvom; toliko je sedaj gotovo, da peticija pri c. k. deželnem šolskem svetu ni zgrešila svojega namena, ker zavergli bo prejšno odločbo in na novič je prišel ukaz, ki je bil po volji d. Schulverein. — Kako se je vse to zgodilo, ne bodemo tukaj razpravljali, ker sicer bi naši čitatelji lista ne dobili v roke, vendar hočemo prihodnji deželni zbor opozoriti, kako se vendar godi, da se tako rado ustreza zahtevam d. Scbulvereina in da ima tako moč pri sklepih deželne šolske oblasti. Bes čudno, prečudno I C. k. dež. šolski svet sklene sam s porazumljenjem dež. odbora šolski načrt, ki je še dosti pravičen in po zadovolji nosti ljudstva, komaj pa se oglasi in oporeka nemški Schulverein, c. k. šolski svet prekliče svoj lasten sklep in ga predela po — kako hočemo reči — po želji ali zapovedi Scbulvereina ? V popolno drugačen sklep, ki nima za-se ne pravičnosti, ne zadovoljuosti ljudstva. Bes ■čudne razmere!
Ali bode pa d. Schulverein žel delo Bvoje pridnosti, bode pokazala prihodnost, Dosedaj kaj radodarno skrbi za šolske potrebe, učite ljem deli nagrade, ljudem govori o imenitnih osebah, ki skrbe za njegove otroke, a prej ali slej bode ljudstvo spoznalo, da se mu le „komedija igra". Ali mar ni to komedija: Učitelj Schwarz v Maverlu napove javno skušnjo, v sredo 2 avgusta pr dejo otroci praznično oblečeni v šolo, kajti k preskušoji ima pr.ti c. k. šolski nadzornik Linhart iz Ljubljane in še nekateri gospodje iz Kočevja. Komisja pride, poBluša a nenadoma — prikaže Be c. k. žandarmerija in ta pov£ c. k. okrajnemu nadzorniku Linhartu, da tukaj nima nič opraviti.
G. Linhart je c. k. nadzornik za okraj Kočevje a ne za okraj Černomelj, kamor sliši vas Maverle, a ker je nemškutarskim nadzor
nikom sicer navadno vse dovoljeno, ni se nadejal, da bode tukaj naletel. Toda te stvari ne razpravljamo tukaj, marveč le povdarjamo, kaj si neki mora prebivalstvo misliti, ko vidi, kako se c. k. služba v to rabi, da se d. Schulverein razširja; poznamo še druge odlične c. k. gospode, ki se dajo rabiti za orodje d. Schulvereinu, in s tem je rešena marsikatera uganjka pri zadevah kranjskega šolstva.
Komedije pri šolskem spraševanji v Maverlu je bilo konec, ko je prišla c. k. žandarmerija. Radovedni smo vendar, kedaj da tudi neha komedija, ali bolje rečeno tragedija pri šolstvu na Kranjskem, UčiteljBtvo so gotovo ne povzdiguie in ne spodbada k večemu na-tezanju svojih moči, če pri umestenji učiteljev ne razsoja pridnost, ako se častitim učenikom; kterih delovanje je Blavno pripoznano od naj vikših cesarskih vradov, šole zapirajo, a deželi zarad tega težko breme davkov na klada in to se vse zgodi — v imenu postave! Po vstavovernib listih je nastal grozen krik in vik, ko je enkrat znan c. k. profesor iu šolaki nadzornik pri svojem poslu (?) pri poveličevanji d. Scbulvereina, naletel; in vendar nikomur ni bilo zato škode ne ljudstvu, niti tudi ne nadzorniku Linhartu; črnomeljska gosposka je le po dolžnosti Bvoje pravice varovala. Vse kaj druzega je B šolo v Kamniku, in vendar kateri nemški časnik vstavoverni se je zato oglasil? Kako srce tedaj imajo vstavo verci za ljudstvo? Nikakoršnjega ne in ga niso nikoii imeli. Bog nam že ekoraj preloži, od ljudi nimamo kaj več upati I
Iz Dolenjcvasi pri Ribnici, 11. av gusta. (črno vojsko) smo imeli včeraj tukaj; iz vseh Bosednih vasi so se bili vzdignili možki s puškami, sekirami, revolverji in raznovrstim orožjem ter so korakali v več h oddelkih v bližnje gozde. N.so pa šli odvračat sovražnika, ampak lovit požigalce, ki se tod okoli klatijo in ljudi vznemirujejo. Neki Kočevar vidil je na vse zgodaj štiri tujce v gozdu, nekega druzega pa je srečal na poti, in žandarmerija je naprosila županstvo, da je napovedalo splošen lov na potepuhe, ki je bil pa brez vspeha. Proti večeru so se ljudje vračali zopet domu ue da bi bili koga našli ali prijeli. Druhal ima
smo jo hotli že bolj natanično ogledati, ter brž ko odmašujem s svojim tovaršem v cerkvi sv. Hieromma, ki je blizo našega „hole a," se odpeljem z 2 tovaršema naravnost zopet pred-cerkev iu na okrogiičen trg sv. Petra. Ogledamo si trg še enkrat bolj natanjko; na desni jo vatikanska palača z drugimi poslopji vred. Konte omenjene lope, v kteri je lepo senčno sprehajališče, so na desni strani Btopnice, ki peljejo skoz velike duri v Vatikan. Na dunb ateji papeževa švicarska teleBna straža, ki vedno koraka ob pragu gori in doli s pušo in bajonetom; ostali stražniki Bedč na klopi, — kakih 12, —- vsi v krasni obleki iz 3 barv, rumene, rudeče in črne, enake bo tudi nogovice. Pod stopnicami lope je bilo pa veduo po nekaj laških policajev, ki se sprehajajo pod lopo Laških vojakov nismo tu noben dan vidili, pa eaj imajo eno vojašnico blizo, ravno pred uho-dom na trg sv. Petra na levi strani. Potem si ogledamo baziliko bolj natanjčno, kakor prvi dan; naj pred pročelje ali ,,fasado" bazilike. Nad predcerkviščem je naslon (balustrada), nad kterim stO]č 13 kolosalnih po 5 metrov visokih krasnih kipov, ki predstavljajo Kristusa z 12 aposteljni. Pročelje je široko 125 metrov, visoko pa 65. Stebri imajo po tri metre premera ter so dolgi 28 metrov. Velika kupla od
Buonarota in 2 stranske*) od Vignola se vi dijo nad Btreho po prizadevanju Karla Maderna takšne, da se kaže pročelje bolj nizko v razmeri njene širokosti. V jabelku velike kuple ima dovolj prostora 16 oseb. Tudi jaz z dvema tovaršema sem po velikem trudu imel veselje o njej biti Baj nekaj minut, ker je celo bro nasti ter zarad vročine ni biio mogoče dalj časa v njem ostati. Križ pa, ki stoji nad jabel kom, je visok 139 metrov od cerkvenih tal Pomoli ali loža stoji v sredi pročelja; raz te so blagoslavljali sv. oče pred zasedanjem meBta po Sardincih ljudstvo na veliki četrtek in veliko noč. Ploskorčzba (bazrelief), ki se vidi zdolej predstavlja Kristusa, ki daje ključo sv. Petru, je od Ambroža Buouvicina. Pet duri ima pročč je, — (kakor je primerno onim peterim, ki vodijo v baziliko) — skoz te se pride v predcerkvišče, ki je široko 15 metrov, dolgo pa 142 metrov skup z dvema stranskima lo-poma, v kterih se vidita koDjiška kipa iz brona; edeu cesarja Konštautina, od umetnika Ber-nina, drugi je pa Karola Ve), od mojstra Cornaccbina.	(Dalje prib.)
*) Manjših jih je osem, kterih vsaka bi zadostovala za naše uajveee cerkve v mestih ! Pis.
preveč prostora in se umakne v drug kraj, ako mu kje preti nevarnost. Pred nekimi dnevi prenoč 1 je nek sumljiv človek na nekem poda v bližnjem Lipovcu, kjer ste ga našle dve ženski, ko ste prišle na vse zgodaj v skedenj mlatit. Na njuno vprašanje, kaj hoče, odgovori, da je tam prenočil, ker ga po trebuhu grize. Dobrovoljni ženski mu pravite, da mu hočete napraviti zdravil, a ko odidete v hišo, jo tujec )obriše; najbrže je mislil, da ste šle iskat možkib, da bi ga prijeli. Nekoliko dni prej, bivali so blizo Makoše v gozdu, kjer jih je začutil dolenjski pastir in našel ognjišče, v ognju pa 40 pečenih krompirjev. Pred včeraj-nem lovili so nekega takega vlačugarja pri Nemški vasi, pa ker je bilo že temno, jo je srečno popihal. Na Kočevskem so pač nekega tu ca prijeli, in nekega druzega menda pri So-dražici, pa se ne ve, sta li v zvezi s požigo-valno druhaljo, ali ne. Pravijo, da jih je veliko, menda 30, in sporočili so menda ljudem, da tridesetega ne dobe v roke, ako jih vjemo tudi 29.
Tudi o tem se nič gotovega ne vč , od kod bo Be pritepli sim, in iz kterega namena požigajo. Eui trdijo, da so večidel Italijani, eni pa pravijo, da so bosenski pritepenci, in da pož gajo na tuje povelje. Kočevarji zopet so sumničili slovenske prebivalce, češ, da za-ž gajo na Kočevskem, da bi Kočevarje spravili od tod ter se sami tam naselili. Ni mi treba praviti, da je to neopravičeno sumničenje, ker ne gori samo na Kočevskem, ampak tndi po slovenskih krajih. V pondeljek je pogorelo poslopje v Globeli, fare sodražke, in danes zvečer je bil viditi ogenj v Laški okolici. Ljudje po naš h krajih so zategadelj ravno tako v vednem strahu pred ognjem, kakor Kočevarji, zato so se jako radovoljno včeraj vzdignili, da bi morda vjeli kakega potepuha. Ni pa upanja, da bi sami kaj opravili, in če požiganja ne bode skoraj konec, bode morala vlada poBlati par kompanij vojakov , ki so v tej stroki bolj izurjeni, kakor okorni kmetje, ki jih vlačugarji že od daleč zavohajo in se jim lahko o pravem času umaknejo. Dolgo ljudstvo tega strahu in vznemirjevanja ne bode moglo prenašati; ravno zdaj mlatijo, pa si žita ne upajo spraviti v žitnice iz strahu pred ognjem, ampak ga imajo v žakljih, da bi ga pri prvi nevarnosti tem lsglje in hitreje rešili.
V Grčaricah bi začeli izdelovati poslopja, pa nimajo vode. Vsaki dan se sicer dež ponuja, pa vode vendar primanjkuje povsod; studenci bo vsahnili, voda se je skoraj posušila, in mlinarji ne morejo mleti, ter morajo dolgo čakati, danabero nekoliko vode. Gledč šolskega poslopja, ki ga je g. Stampfl podaril za šolo v Grčaricah, mi pravijo, da ga je vendar le podaril obč ni. ne pa nemškemu „Schulvereinu", ker deželni šolski svče drugače ui hotel privoliti vstanovitev nove šole. Tako je prav, iu le tako bode imela občina Grčarska kaj dobička od velikodušnega daru g. Stampfba, ki bode vaščanom gotovo pomagal novo poslopje tudi 80zidati in jim hoče neki podariti tudi še vso zemljo, kar jo je pripisane k omenjeni hiši.
Naj še omenjam neke razvade kočevske, ki je v sedanjem času še veliko bolj neprimerna, kakor sploh. Kočevarji imajo navadno veliko ztmlje, zlasti gozdov in pašuikov. V^ako leto kdo poseka velik kos boste iu jo požge, da napravi kak laz ali pa kakega žita naseje ua pogorišče. Skoraj vsaki teden se vidijo taka gozdna požiganja, zsto Be d izdaj nihče ni umenil za nje. Ko so pa gorele Grčarice, bila je ravno ta razvada vzrok, da naši gasilci niso
šli na pomoč, misleč, da gori kak laz. KoČe-vurji bo pa take laze požigali tudi te dni, in ker je vse vznemirjeno, bilo je ljudBtvo vse po konci, ko je zagledalo velik dim ua Kočevskem, ker je mislilo, da je zopet kje nautal kak požar. V Ribnici bo bili v torek že pripravili brizgalnico, da bodo hiteli na pomoč, pa so k sreči o pravem času zvedili, da ne gori nobena vas, ampak da požigajo laze. Prav potrebno bi bilo, da bi okrajno glavarstvo prepovedalo požigati laze, dokler požari ne bodo potihnili in se ljudstvo zopet nekoliko pomirilo.
1» KoeevNkrKa okraja, 12. avgusta. (Učiteljsko zborovanje) vršilo se je v četrtek v mesta kočevskem. Vdeleževal se ga je tudi g. okrajni šolski nadzornik Linhart, ki si je pri svojem letošnjem obhodu prizadeval, da bi ljudi svoje stranke spravil v prihodnji okrajni šolski svet, ki se ima so Btaviti o novem letu. Pa ves trud njegov je bil zastonj; volilna borba bila jo sicer trda, pa vendar Bta bila izvoljena kandidata narodnih učiteljev, gg. Kak tel j iz Ribnice, pa Tomšič iz Starega loga. G. Linhart se je lahko prepričal, da učiteljstvo zanj dosti ne mara, in da mu tudi ne bode več mogoče, v naši deželi sploh še kaj delati, ker ni zmožen slovenskega jezika, ki je našemu učiteljstvu tako zelo potreben, kakor voda ribi. Rob se je tudi pri nas raznesla govorica, da Linhart ne ostane več na pripravnici ljubljanski, ampak da bodo premeščeu v Line. Želimo mu srečno pot in vgoduo vreme I Za našinca nikdar ni veljal, zato nam je pač vse eno, kaj bode počenjal v nemškem Lincu.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. avgusta.
(Svečano streljanje) za predpražnik godu Njih Veličanstva v nedeljo 13. t. m. na tu-kajšnem strelišču bo je slavno vzvršilo. — Društvo je poslalo po telegramu čestitko Njih Veličanstvu ; v cesarjevem imenu se je zahvalil general-adjutant Mondel rekoč, da je Njih Veličanstvo vzelo na znanje lojalno naznanilo iu vaem izroča svojo zahvalo.
K slovesnosti so prišli ob 4 popoldne deželui predsednik, vojni maršal Stubeurauch, general-major Kčler, župan Urasselli, cea. kr. častniki iu odlično občinstvo. Igrala je vojaška godba pešpolka štev. 20, velikega kneza Mihaela Ruskega.
V dan 18. t. m. bodo vojaška maša na kongresnem trgu ob 8. uri zjutraj, h kateri so vabijo vsi vojaški častniki, zdravniki iu vrud-niki v pokoji.
Ako bodo vreme deževno, bode služba božja v stolni cerkvi ob 10, uri. — Ob 1. uri popoldne bodo imeli c. k. vojaški čustnikiobed v kazini.
(Vabilo k veselici), ktero priredo dijaki v vrhuiški čitalnici dno 20. avgusta. Sjiored : 1. „Pozdrav," govori gosp. Krakovski. 2 Razno petje iu igranje na glasovir in gosli. 3. ,,Klo-potec", Šaloigra, in „Pražna obleka", šaloigra. 4. Loterija. Vstopnina brez razločka 20 kr. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi uljudno	Odbor.
(Narodna Čitalnica v Kranj i) priredi dne 20. avgusta 1882 nu vrtu goBtilne ,,pri Jelenu" veliko veselico v proslavljenje rojstuega dne našega presvit lt gu cesarja Kranja J oBipu I. Program : L Ob treh popoludne streljanje na kapBc.l za dobitke; metanje žogo ( gra za gospe in gospice) ; menažerija jako znamenitih živali iu popolnoma tujih dežel. Med tem prosta zabava n« vrtu pri sviranji vojaško godbo 20.
peš polka. II. Petje. 1. Ob šeBtih zvečer: „Ustnj rode". 2. Slavnostni govor. 3. „Devi", čvetero-spev. 4. „Popotnik". 5. „Daues tukaj, jutri tam". C. „Uskok", šaloigra v enem dejanji.— Vstopnina za osobo 50 kr. Čisti dohodek namenjen je »Narodnemu Domu" v Ljubljani.
Razne reči.
—	Nekdajni profoBor v Celji , goap. dr. Gustav Linduor pride za profesorja na češko vseučelišče v Pragi.
—	Kleti požigalec, ki je dozdai po Kočevskem kuril, pritepel se je k nam U t. m. ob 11. uri zbudi nas strašan požar, ki je v malo trenutkih 7 z žitom in senom napolnjenih gospodarskih poslopij upepelil. Ostalo je zdaj le pri tem; škoda siromakom res silno velika; — ako bi pa količkaj vetra bilo, pogorele bi bile ukljub hitru pomoči sigurno vse Lašice. Ljudstvo je vse preplašeno. Kdo si bo upal še mirno zaspati V — Zakaj ni za va-gabunde in ciganstvo bolj strogih postav?
—	Letina ua Češkem je zarad slabega vremena pretečonega tedna hudo poškodovana. Žalostno jo videti, kako požeto žito po polji gnije. Tudi pesa je v raBti zaostala; sladkorna dela bo bode močno zakasnila. — Kozelce, kozelce si napravite potem vam ne bode žito na polji gujilo; naš Kranjec ni tuko priprost, kakor mu očitate I
—	Letina po družeuih amerikanskih državah je sploh taka, da je bila malokeduj bolja, to velja tudi o turšici, za katero so bc na spomlad bali.
VIII. SploHiU avHlri jHki učiteljski zbor.
(Daljo.)
10.	Treba jo skrbeti, da so napravi dosti tovarnih šol. Po nakazni poti ima so določiti UBtanova, učui čas, učna doba, učni črtež, šoluki red.
11.	Vsak učenec se mora skazuti, ko ae sprejme v nauk, z odpustnim Bpričalom ljudske ali meščansko šole; mojster ue sme sprejeti učencu brez tacegu spričalu.
12.	Dolžnosti mojstru iu učeucu su morajo natančneje določiti, kar su tiče obiskovanja obrtnih šol.
18. Nadzorniki za obert imajo posebno gledati nu to, ako se spolnujejo določbe, kur se tiče otroškega dela, in šolskega obiskovanju rokodelčičuv.
14. Prepovedano jo otrokom v šolski stu-roBti produjuti po hišah.
3. Šolsko nadzorstvo.
1.	Šolsko nadzorstvo more epolniti Bvojo dolžnost le tukrut, ako je nadzornik sploh omikan, a posebno praktično in teoretično vzobražen zu svoj stun.
2.	a) Iz tegu ozira naj se šolski nadzorniki jemljo le iz stunu ljudskih učiteljev b) Šolsko nadzorstvo »o no smo opravljati kot postrunuku služba, marveč naj so nastavijo, kakor so jo to zgodilo po sosednih deželah, stalni nadzorniki, plačo nuj imujo tako, du morejo shujuti v svoji Blužbi, v tu namum noj se jim dodu tudi potrubnih moči, du no bodo preveč s pisurijumi obloženi.
3.	Pot, po kateri nuj bi se okrajui šolski nadzorniki vzobružovuli, nuj vodi po pedago-gičuih semeniščih, ki bo imajo osnovuti nu viših šoluh, skrajni čas je, du su vpeljejo tuku semenišča.
4.	Dokler traja sedanji provizorij, je po-| treba, da se po vseh deželah za čas imenovanja 'stavijo gotove dobo.
V.	Kuj ae mora zahtevati zarad notra-' njega razvitku na nnši ljudski šoli.
1.	Da se pouk razteza bolj na globoko, kakor nu Široko, du bolj zbuja sumodelulnost učenčevo iu ga navadi stanovitnega, veselega delovanja, tedaj naj se zbira a ne raztresat posamezno goji, a ne vse na eno kopito nabije.
2.	Du posebno goji nravstveno in idealno stran človeškega življenju in spoznava svoj smoter v tem, du polaga temelj pravi značajnosti
VI.	Ustanova splošnega avstrijskega učiteljskega društvu. (Por. Kopetzky iz Dunaja.)
III. Za postranska zborovanja.
9.	Ali ugaju meščanska šola po svoji sedanji obuovi zahtevam časa in potrebam ljudstva?
a)	V postavi je utemeljeno in ua več krajih ste vsporedni ljudska iu meščunsku šola' a to škoduje prostemu razvitku meščansko Šole.
b)	Bolj, ko dosihinal, se mora meščanska šola ravnati po krujevnih razmera in sploh naj se bolj ozira na potrebe praktičnega življenja.
c)	Kar se tiče pravne strani mora se meščanska šola vsaj v jednako vrsto postaviti s spodnjo realko in s spodnjo gimnazijo.
d)	Na meščanski šoli naj se vpelje vojaška telovadba zBrad dveletne vojaške službe,
e)	Na meščanski šoli naj poučujejo le Bpra-šani strokovni učitelji.
10.	O namenih, ki Bi jih stavi društvo za otročje vrtove v Avstriji in o potili, ki vodijo do tega namenu (Bruuner iz Dunaja.)
11.	Versku zasebna ljudska šolu z ozirom nu državno šolsko postavo dne 14. maja 1869 in novo šolsko novelo. (Springer, Kralup )
12.	Sumopotnoč učiteljev (tnešč. učitelj Fr. Puj»t*k iz Rudo fjhoim.)
13 Naprava jednostavnih fizikalnih in kemičnih apjiaratov (Fr. Weyde, Budwois.) (l)ulje prih.)
Tržao cono v Ljubljani.
10. avgusta. Pšenica banašku hektoliter 10 gl. 10 kr.; dornuča 7 gl. 80 kr. — rež 5 gl. 4 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. !)1 kr.;
—	ajda 6 gl 53 kr,; — proso 5 gl. 63 kr.;
—	koruza O gld. 80 kr.
•lavno dntižlio.
22.	avgusta. 1. c.ks. drž. pos. Marijo Kupol iz Kala 4(16. Postojna. 3. ulm. drž. pos Luka liolo iz Klonka 740 gld. Postojna, 1. e,ks. drž. '/,,, zemljišču I' Doisingerjn iz Loko. Loku.
23.	avgusta. 3. eks. drž. pos. Krunootu Ttli-port iz Studenca 2979 gl. 40 kr. Ljubljana, 8. oks. drž. po«. Marijo Milavoc iz Cirkidco bifi. št. 151, 8250 gl. Logatec. 3. oks. drž. poB. Janeza llomS-gnr iz Nadgorico. Ljubljani. 1. oks. drž. posestvu Alojzijo llorcor iz llonill 207(> gl. Mokronog.
24.	avgusta. 8. oks. drž. pos. 1'rancotu Bajt, Spodnja Planina, hiš. 18, 400 gld. Logatec. 1. oks. drž. pos. Anton Lužar iz Dolunjogu Mokro-polju, 2240 gl., itudolfovo. 2. oks. drž. pos. Jožefa Cudorman iz lSašol 300 gld. Kranj, 3. oks. drž. pos, Matija Dolo iz Slavino, 940 gl. Postojna.
Umrli mos
10.	avgusta. Klorijun ('orno 77 lot, starost. IJršn l!ogiiny 09 1., srčna napaka. Muriju Smrokar, 0(5 lot, jotika. Marija liusetl, 2 let 8 moseov.
11.	avgusta. Kratico Šlmoc, 32 I., jotika. Ana Krai 15 lot, Bpridonjo krvi. Itudolf Loknn , 4 I. vodenica. 12 avgusta. Ludovika Sluga, učit. pripravnica 22 let, plučna jotika. 13. avgusta. Ma-rlnnu Končan 5 '/,2 lotu, jotika,
V otročji bolnišnici 9 avgUHta: Frančiška No-vak 1'/„ lotil. 10. avgustu. Jernej Juncžič 4 lotu.
Tp|«i|trnlične Urnnrii* Mine IS. avgusta. Papirni« rento 77.— - Mrohermi r«nt« 77.00 — Zlntn renta 06 86 — lKtillloUio liriaviio posojilo 180'26 K red i t. ti« aheii«. »17.60 - London 110.60 — Ce«. kr. ookiui 6 06 . 2i>-lriui)«ov 9'61.