ANNALES 3/'93
OCEN E IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI
prebivalstva. Obalna mesta pa na srečo niso doživela 
usode drugih istrskih mest v notranjosti, ki so po odhodu 
domačinov opustela, saj je slovenska vlada usmerila na 
obalno območje močan kolonizacijski tok, s katerim so 
mesta na novo zaživela.
Po zgodovinskem prikazu referatov je potekala raz­
prava. S svojimi mnenji so se razpravi pridružili posa­
mezniki, ki so bili sami protagonisti obravnavanih dogod­
kov. Vse to pa je dalo tribuni nov čar in dimenzijo. 
Na žalost pa na tribuni ni bilo predstavnikov italijanske 
manjšine, ki bi lahko dopolnili zgo-dovinski spomin.
Iztok Škornik
RAZSTAVA: "OHRANITEV IN RENATURACIJA 
ŠKOCJANSKEGA ZATOKA"
"Človek uničuje biološko raznovrstnost "svojega pla­
neta. Tako siromaši in poenostavlja tudi svoje okolje: s 
tem, da iztreblja občutljive rastlinske in živalske vrste, 
krči genski sklad neke pokrajine. S tem pa, ko uničuje 
in spreminja številne ekosisteme in njihovo floro in favno 
- mlake, potoke, obrežja, močvirja.... - razbija pisano 
mozaično podobo pokrajine in jo spreminja v kulturno 
stepo ali betonsko puščavo. Taki posegi so velikokrat 
nepopravljivi; ne dovolimo, da se to zgodi Škocjanskemu 
zatoku, nekoč modremu zrcalu koprske vedute." S temi 
besedami v razmislek zaključujeta avtorja razstave "Oh­
ranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka", Borut M o­
zetič in T ihomir Makovec, s katero smo se prvič srečali 
v mesecu juliju, v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v 
Kopru, v času ko to pišem, pa je končala svoje poslanstvo 
tudi v Kulturno informacijskem centru (KIC) Križanke 
v Ljubljani. V prihodnje jo  torej lahko pričakujemo tudi 
v drugih večjih mestih Slovenije.
Razstava je plod dolgoletnih prizadevanj naravovar­
stvenikov, ornitologov in vseh tistih, ki so se dolga leta 
zavzemali za ohranitev Škocjanskega zatoka pri Kopru- 
tega tako edinstvenega močvirja v Sloveniji. Razstava 
je predlog Društva za opazovanje in proučevanje ptic 
Slovenije za zaščito omenjenega predela ob obali in 
prvi projekt Sklada za naravo Slovenije, ki je s pomočjo 
ministrstva za kulturo in drugih organizacij, razstavo 
tudi finančno podprl.
Na več kot 80 fotografijah s kratkimi a vsebinko 
bogatimi teksti večjega formata nam avtorji fotografij 
predstavljajo ekološki pomen zatoka, posege vanj in 
posledice le-teh, naravovarstvena prizadevanja in pa 
predlog ohranitve in renaturacije zatoka, ki predlaga 
takojšnjo zaustavitev nadaljnega zasipavanja obstoječih 
vodnih površin, zakonsko zavarovanje celotnega še ob­
stoječega območja, odkup in najem določenih površin 
za naravni rezervat, sanacijo in renaturacijo lagune, vo­
dotokov , ureditev za zaščito predleganega območja, 
ki bo poudarila ekološko, estetsko in vzgojnoizovraževal-
no vrednost rezervata ter postavitev opazovalnic in in­
formacijskega centra z vsemi urejenimi krožnimi učnimi 
potmi.
Ob in po prvem odprtju omenjene razstave v Kopru 
se je pričela tudi akcija zbiranja podpisov za zaščito 
Škocjanskega zatoka in traja še danes. S predstavitvijo 
razstave javnosti in podpisovanjem peticije, so se raz­
vnele številne polemike po dnevnem časopisju,v raz­
ličnih radiskih oddajah in na slovenski TV, pa tudi v 
sosednji Italiji so omenjenemu dogodku namenili delček 
pozornosti v dnevniku II Piccolo. Nepopuščanje na­
ravovarstvenikov in zaščitnikov narave je samoumevno 
dejanje, nikakor pa tega ne gre spregledati občinskim 
oblastem in "podjetnim" posameznikom, ki potrebe za 
zaščito ne razumejo oziroma je nočejo razumeti, zato 
tudi ni čudno, da je prišlo tudi do razglasitve interven­
cijskega zakona o zaščiti Škocjanskega zatoka za dobo 
enega leta, s strani kulturnega ministra - tudi ta je po 
tej razglasitvi moral požreti marsikakšen grenak očitek 
slovenskih "strokovnjakov" pozidave in vsesplošnega 
ljudskega blagora. To, da so omenjeni intervencijski 
zakon koprski občinski možje sprejeli z vso neresnostjo, 
govori dejstvo, da sezasipalna dela v zatoku nadaljujejo. 
Razstava je svoj namen vsekakor uresničila, morda celo 
presegla. Slovenska javnost je na nogah, naravovarstve­
niki slavijo prvo bitko. Pri vsem tem pa si občinski možje 
pulijo lase, grozijo s tožbami, obtožujejo vsevprek, ... 
minister Pelhan pa nič.
Čestitati je seveda treba vsem, ki so pri projektu 
sodelovali, še posebej kolegoma B. Mozetiču in T. Ma­
kovcu, ki sta v razstavo in projekt vložila precej truda 
in dela. Kako pa bo s Škocjanskim zatokom v prihodnje, 
bo pokazal čas in morda se bo zganil tudi minister 
Jazbinšek, kateremu je vseeno če obmorski lan malo 
prestavimo.
Boris Gombač: TRST - TRIESTE - DVE IMENI,
ENA IDENTITETA: sprehod čez historiografijo o 
Trstu 1719 - 1980. Narodni muzej Ljubljana, ZTT, 
Ljubljana, 1993,181 strani.
Sredi Trsta, na veličastni palači, se vleče napis: "Nova 
doba je ponovno zgradila oboke, kjer je pedeset let 
potekal boj med meščani in tujcem." Kot "meščani" so 
mišljeni Italijani in kot "tujci" Slovenci. To je eden izmed 
redkih vidnih znakov, ki jih je zgodovina tržaških narod­
nih odnosov vtisnila v videz mesta, a obstaja še veliko 
drugih, globljih in teže zaznavnih pečatov, ki so se vtisnili 
v prebivalce, tako Slovence kot Italijane.
O tej zaznamovanosti govori knjiga Borisa Gombača 
" Trst-Trieste dve imeni, ena identiteta; sprehod čez 
historiografijo o Trstu 1719-1980", ki je na 180 straneh 
letos izšla v sozaložbi ljubljanskega Narodnega muzeja 
in Tržaške založbe.
375